GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, P A P I RTA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO Ob 30. obletnici IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo, ki je bila v gradu v Goričanah !: Bivši škofijski dvorec v Goričanah pri IVIedvddali bo kmalu postal priljubljena izletniška točka, ker predstavlja bogat kulturni spomenik iz naše preteklosti, posebno privlačna pa bo stalna razstava iz-venevropske etnografske zbirke Rezultati polletnega obratovanja pri skrajšanem delovnem času v papirnici Količevo KOLIČEVO, SEPTEMBRA -Po projektu, ki smo ga izdelali pred prehodom na skrajšani delovni čas, smo predvidevali, da bomo povečali našo proizvodnjo zaradi prehoda na neprekinjeno obratovanje, ki je omogočeno s prehodom na 42-urni delovni teden za 5,6%, kar pomeni 1.268 ton naših izdelkov več, kot o letu 1961. Rezultati prvega polletja nam dokazujejo, da so bila naša predvidevanja realna. V letošnjem prvem polletju smo proizvedli za 671 ion ali za 5,8 °/o gotovih izdelkov več, klot v istem času lanskega leta. Za tako povečano proizvodnjo pa smo porabili 58.654 ur ali 7,7 Va ur manj, kot v prvem polletju lanskega leta. Če merimo produktivnost tako, da primerjamo količino proizvodnje na eno izvršeno uro in naduro, ugotavljamo, da smo proizvedli v prvem Polletju lanskega leta na eno izvršeno uro 15,31 kg izdelkov, letos pa v istem času 17,53 kg ali za 14,6«/. več. V prvem polletju preteklega leta je odpadlo poprečno na enega zaposlenega poleg rednega delovnega časa še 17 nadur mesečno, letos o prvem polletju pa samo 3 nadure, čeprav smo skrajšali redni delovni čas. Lovečano produktivnost je pripisati o glavnem zmanjšanju nadurnega dela. Poprečno je delal delavec v našem podjet ju v prvem polletju lanskega leta 208 rednih ur + 17 nadur, to je skupno 225 ur mesečno, letos o istem času pa 182 rednih ur + 5 nadure, to je 185 ur mesečno. Delavec je torej v letošnjem letu delal poprečno 40 ur manj, kot v preteklem letu. Kljub temu, da je nadurno delo zelo omejeno, razni ukrepi zagotavljajo, da se bo še bolj zmanjšalo in bo uvedeno samo o najnujnejših primerih. Vzrok zmanjšanja nadur je uvedba četrte izmene, v ročni dodelavi papirja, kartona in lepenke, kjer se dela opravljajo ročno, pa zaradi dviga Produktivnosti dela za 20 °/o. Zaradi dviga produktivnosti so se dvignili tudi osebni dohodki zaposlenih, od 40.086 din poprečno o lanskem letu na 45.424 din neto o prvem polletju letošnjega leda. Čeprav so se osebni dohod- ki zvišali, so narasla tudi sredstva skladov za 2,6 °/o. Take rezultate smo dosegli kljub temu, da smo v letošnjem letu precej presegli plan izvoza. V prvem polletju tega leta smo realizirali za 37,8 o/o večji izvoz, kot o prvem polletju lanskega leta. Od skupne proizvodnje je odpadlo na izvoz letos že 13,8 %, o prvem polletju lanskega leta pa 10,5'‘U celotne proizvodnje. Če upoštevamo, da dosegamo pri izvozu občutno manjšo produktivnost in slabše finančne rezultate, se še povečajo uspehi, ki smo jih dosegli pri skrajšanem delovnem času. Kljub doseženim uspehom še niso izčrpane vse možnosti za dvig produktivnosti dela, vendar so že izkazani rezultati opravičili prehod našega kolektiva na 42-urni delovni teden. Medvode, 18. septembra 1964 — Ob 30. obletnici IV. pokrajinske partijske konference, ki je bila v septembru 1934 v gradu v Goričanah, smo zaprosili predsednika pripravljalnega odbora za proslavo pri občinskem komiteju ZK Ljubljana-Šiška tov. Lada Jelena, da nam pove nekaj besed o pomenu IV. pokrajinske partijske konference ter o proslavi 30. obletnice. Tov. Jelen je naši želji rad ustregel in med drugim dejal: »Pred 30 leti je bila v gradu v Goričanah, ki stoji v neposredni bližini obrata Celuloze, IV. pokrajinska partijska konferenca za Slovenijo. Konferenci je prisostvoval tov. Tito, tovariši Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Jože Brilej, pa so imeli na konferenci glavne referate. Za krepitev in razvoj Partije v Sloveniji je bila konferenca izrednega pomena. Monarho-fašistična diktatura kralja Aleksandra je prizadejala Partiji težke udarce tudi v Sloveniji. Toda že konec leta 1930 se je začelo z obnavljanjem partijske organizacije, ker se je v tem času vrnil iz zapora tov. Boris Kidrič. Začasno pokrajinsko vodstvo, pozneje začasni pokrajinski komite, ki ga je vodil tov. Miha Marinko do maja 1934, si je prizadeval dobiti zveze z CK KPJ, ki je bil takrat v inozemstvu in z vsestransko aktivnostjo okrepiti partijsko organizacijo v Sloveniji. Konferenca v Goričanah predstavlja pravzaprav že zaključek obnove Partije v Sloveniji. Pri obnavljanju Partije je veliko vlogo odigral ilegalni pa tudi legalni partijski tisk, uspešno delo z množicami, aktivizacija žensk pri političnem delu, usmerjanje in vodenje raznih demonstracij in štrajkov študentov, delavcev in kmetov. Vse to je v nekaj letih toliko utrdilo partijsko organizacijo, da policijski Novi pravilnik v Vevčah Pripravljen je nov pravilnik o delovnih razmerjih. O njem je razpravljal upravni odbor podjetja. Na osnutek pravilnika je dal nekatere pripombe in popravke. O pravilniku bo razprav- ljal še delavski svet, predhodno pa je dan v razpravo ekonomskim enotam. Ko bo pravilnik z vsemi popravki im pripombami sprejet, bomo o njem poročali tudi našim bralcem. režim stare Jugoslavije ni mogel več preprečiti vedno večje aktivnosti članov Partije. V času konference je v Sloveniji imela Partija že 328 aktivnih članov in ? okrožnih komitejev. Na konferenci je bil izvoljen nov Pokra- zbirka pokojne Skuškove. Odprta bo tudi spominska soba, v kateri se je vršila IV. partijska konferenca. Ob 30. obletnici konference je pripravljalni odbor občinskega komiteja ZK skupno z organizacijami in društvi v občini j inski komite. Za sekretarja je bil izvoljen tov. Ivan Maček — Tesar, za člane pa: Jože Brilej, Franc Hočevar, Franko Otokar in Franc Šuštaršič. Tov. Kidrič in Kardelj sta bila takrat določena za drugo delo v Partiji. Odločilnega pomena za uspešnost konference je bilo sodelovanje ter pomoč tov. Tita. ki je po konferenci sporočil CK KPJ na Dunaj, da so v Sloveniji dobri pogoji za delo med delavci, kmeti in mladino. IV. partijska konferenca je za bodoče delo postavila odločnejšo orientacijo na organizacijo množičnih akcij, na ustvarjanje enotne fronte delavskega razreda in na enotno demokratično gibanje ljudskih množic proti diktaturi, za demokratične in nacionalne pravice. Rezultati take usmeritve so bila številna stavkovna gibanja, ki so v letih 1935-36 dosegla v Sloveniji višek v veliki stavki tekstilnih in gradbinskih delavcev. Konferenca je bila namenoma organizirana v škofijskem dvorcu v Goričanah, da so bili udeleženci kar najbolj varni pred policijo. V resnici policija stare Jugosfavije ni nikoli izvedela za kraj in udeležence konference. V okviru priprav za proslavo bo grad v Goričanah delno restavriran ter bo v njem odprta stalna izvenevropska etnografska zbirka. Glavni del zbirke predstavlja japonsko-kitajska Panorama tovarne papirja — Vevče Vevče - Medvede NA SEJMIH Na predlog komercialnega oddelka je bilo na UO sklenjeno, da se bomo drugo leto udeležili mednarodnih sejmov v Milanm, Frankfurtu, Budimpešti in Teheranu. Namen teh udeležitev je, da bi poizkušali dvigniti nivo našega izvoza v Italijo, Zali. Nemčijo in ina Bližnji vzhod. Razen tega pa specifičen način razstavljanja omogoča, da pridobimo koristne informacije ter pregled čez dosežke drugih proizvajalcev v naši stroki. Ljubljana — Šiška pripravil naslednji program prireditev: Nedelja, 6. septembra 1964: — ob 9. uri: Javni gasilski nastop na igriščih TVD Partizan v Medvodah. Nedelja, 6. septembra 1964: — ob 9,30: Avto-moto društvo Medvode priredi motorizirano povorko iz Medvod v Goričane. — Ob 15. uri: Turistično društvo Zbilje priredi na Zbiljskem jezeru tekmovanje s čolni in ljudsko rajanje. — Ob 19. uri: Beneška noč na Zbiljskem jezeru. Sobota, 19. septembra 1964: — Ob 15. uri: Tekmovanje kegljaških klubov. — Ob 17. uri: Promenadni koncert pred tovarno »Color« v Medvodah. — Ob 19. uri: Glasbeni koncert v kinematografski dvorani v Medvodah. Nedelja, 20. septembra 1964: — Ob 8. uri: Nadaljevanje kegljaškega tekmovanja. — Ob 9. uri: Športne igre na igriščih TVD Partizan v Medvodah. Tekmovanje strelskih društev. Sobota, 26. septembra 1964: — Ob 16. uri: Otvoritev obnovljenega doma TVD Partizan. — Ob 17. uri: Patrolni pohodi, ki jih organizirajo ZROP, ZB, ZMS, to in TD. Kresovi. Nedelja, 27. septembra 1964: — Ob 9. uri: Zborovanje v spomin na 30. obletnico pokrajinske konference KPJ za Slovenijo pred gradom v Goričanah. Po zborovanju otvoritev etnografskega muzeja v gradu. Torek. 29. septembra 1964: — Dopoldne: Pionirski pohod od spomenika do spomenika in ob 10. uri zborovanje pionirjev občine Ljubljana-Šiška pred gradom v Goričanah. Pri prireditvah sodelujejo godbe na pihala in pevski zbori. V imenu pripravljalnega odbora bi želel, da bi bile prireditve ob 30. obletnici konference čimbolj uspešne, da bi tako primerno proslavili tako važni mejnik v razvoju partijske organizacije v Sloveniji.« Rezultati dela in gospodarjenja v prvem polletju 1964 opravičujejo uvedbo 42-urnega tednika VEVČE, SEPTEMBRA — Med najpomembnejše ukrepe v letošnjem letu sodi v našem podjetju prav gotovo uvedba poizkusnega obratovanja v skrajšanem delovnem času. Tako poslujemo od 3. II. 1964. Zato je prav in potrebno, .da ugotovimo, kako smo delali, kako gospodarili in kako zaslužili. Rezultati, ki jih navajamo, so take narave, da ne bodo morda vsem članom kolek- tiva popolnoma razumljivi. iKljub temu, da so bili ti rezultati že na naših demonstracijskih deskah pred vsemi organi upravljanja precej pojasnjeni, naj vsi člani kolektiva, katerim zadeva ne bo jasna, pošlje svoja pismena vprašanja uredništvu »Našega dela«. Kjer je potrebno so dosežki I. polletja 1964 primerjani z dosežki v I. polletju 1963 ali s .polovico leta 1963, tj. V2 1963. Rezultati PE MEDVODE Doba Proizvodnja celul. — Indeks ton Proizvodnja pino-tana — I ton Obseg prodaje po LC — v 000 — I % 1963 7.237 — 100 792 — 100 763.336 — 100 L poli. 1964 7.771 — 107 789 — 100 872.214 — 114 Dinamika obsega proizvodnje je ugodna. Tonaža proizvodnje kaže indeks 107, obseg prodaje po lastni ceni pa indeks 114. Ta velika razlika v indeksih je na- stala zato, ker smo letos proizvajali pretežno beljeno celulozo, ki ima višjo lastno ceno, medtem ko smo lansko leto šele v maju pričeli s proizvodnjo belilnice. Stopnja izkor. kapacit. Odpadna snov Doba idealno dejansko količina (ton) •/. 14 1-963 ,100 93,5 799 — 100 9,54 — 100 L poli. 1964 100 89,9 320 — 40 3,95 — 40 I—V/64 100 96,1 Iz naslednje tabele ugotavljamo, da je udeležba izvoza vse večja, oziroma da je izvoz ra-stel hitreje kot proizvodnja. Takšno povečanje izvoza zahteva določen nivo kvalitete, ki pa je odvisna predvsem od strokovne sposobnosti proizvajalcev in primernih surovin. Na teh področjih pa nas čaka še veliko dela. Doba Izvoz Izvoz v 000 dol. I. poli. ton 1963 2.386 — 100 453,5 — 100 L poli. 1964 3.640 — 153 740,8 — 164 Od prodane količine Proizvodnja odpade lesovine I na izvoz "/» ton 1963 — 18 2.495 — 100 1964 — 25 2.259 — 90 Nesluten porast proizvodnje je v prvi vrsti odraz boljšega delovnega vzdušja, ki ga je ustvaril prehod na 42-urmik, kajti povečanje obsega proizvodnje ni niti v Vevčah niti v Medvodah posledica kakšne rekonstrukcije v letošnjem letu. Stopnja sposobnosti naših delovnih priprav pa znaša okrog 45. Večina naprav je izpred leta 1940, nekatere pa so stare že preko 80 let. Tudi na Vevčah lahko ugotovimo boljše izkoriščanje zmogljivosti oid lanskega leta. Za i % boljše izkoriščanje pomeni ca. 350 strojnih ur, polletno pa 175 ur ali ca. 175 ton papirja poleg vseh drugih prihrankov, ki jih povzroča padec fiksnih stroškov. Povečanje stopnje izkoriščanja, kljub temu, da smo opravili že letne remonte na vseh papirnih strojih, je pripisati boljši organizaciji dela v vzdrževanju, tesnejšem sodelovanju med proizvodnjo in vzdrževanjem, višji strokovni usposobljenosti papir-ničarjev ter smotrnejšemu proizvodnemu programu, ki je končno le začel upoštevati masovni karakter naše proizvodnje. Stopnja izkor. kapacit. Izmet Doba idealno dejansko količina indeks ”/• L poli. 1963 100 86,6 i.342 — 100 8,78 L poli. 1964 100 87,8 1.084 — 81 6,72 Glavni razlog za porast obsega proizvodnje je zmanjšanje odpadne sinovi ali z drugimi besedami boljše izkoriščanje lesa, oziroma višji izplen. V letu 1963 je znašala stopnja odpadne snovi in grč 9,54 %> ali 1599 ton. V prvem polletju pa je znašal odstotek 3,95 % ali 320 ton. To pa pomeni, da nam je brez dodatnih stroškov uspelo povišati proizvodnjo za ca. 450 ton celuloze. To smo dosegli z drobnimi tehničnimi izboljšavami zlasti v se-araciji, s skrajšanjem časa ku-anja ter s ponovno separacijo odpadnih snovi, ki nam daje III. a celulozo. Iz tabele je nadalje razvidno, da v I. polletju nismo dosegli boljše stopnje zmogljivosti kot lansko leto. Zaradi točnejšega prikaza dejanske slike, smo prikazali stopnjo izkoriščanja tudi za prvih 5 mesecev, ki znaša 96,1 %, torej precej boljše kot leta 1963. Stopnja izkoriščanja pa je občutno padla v mesecu juniju 1964 zaradi enajstdnevnega letnega remonta obrata. Indeks števila opravljenih in plačanih ur kaže 93 zaradi uvedbe skrajšanega delovnega časa. Tudi nadure kažejo tendenco padanja. V I. tromesečju 1964 so padle za 35 %, v I. polletju pa le za 15%. Manjši padec nadur je nastopil zato, ker je bil v juniju letni remont. Y času remonta pa je zaradi nujnosti raznih popravil in rokov nadurno delo potrebno. Doba Opravljene In plačane ure Nadure Poprečni mes. oseb. doh. neto, neto na zaposlenega 14 1963 355.250 — 100 13i464 — 100 1963: 38.341 — 100 I. poli. 1964 329.336 — 100 11.446 — 85 L poli. 1964: 49.981 — 100 Proizvodnost dela Indeks tonaže 107: indeks ur 93 — 115 Indeks obsega prodaje po LC 114: indeks ur 93 — 123 Iz dinamike obsega proizvodnje ali prodaje ter opravljenih in plačanih ur zagotavljamo dinamiko tehnične produktivnosti. Ta kaže, izračunana v tonah, indeks 115, na obseg realizirane proizvodnje na LC pa 123. V obeh primerih baza neto 1963. Izračun s pomočjo tonaže ni primeren, ker zanemarja asortiment, izračunan na podlagi lastnih cen pa v letošnjem letu še ni popolnoma primeren, ker je spre- memba asortimenta — prehod na beljeno celulozo z višjo LC — tisto, kar kaže na velikanski porast. Ta način izračuna s pomočjo LC bo primeren šele v prihodnjem letu. Realna ocena proizvodnosti pa leži med 115 in 1123. Doseženi nivo osebnih dohodkov na zaposlenega in stopnja kvalitete celuloze nudita objektivno možnost in nujnost uvedbe takšnih dodatnih oblik nagrajevanja, ki bodo še v večji meri odvisne od doseženih kvalitetnih obeležij, celuloze. Aktiviranje vseh teh notranjih rezerv pa je uspelo šele s prehodom na skrajšan delavnik, ki teče v zadovoljstvo vseh članov kolektiva. Naslednji močan faktor, ki je pozitivno vplival na obseg proizvodnje, je zmanjšanje izmeta. V letu 1963 je znašal izmet 8,78%!, sedaj je 6,72%. To znižanje nam je navrglo ca. 350 ton proizvodnje, ne da bi zato potrošili kaj več energije, časa. Poleg tega pa zmanjšanje izmeta ugodno vpliva tudi na izkoriščanje papirmih strojev, ki niso toliko zasedeni z isto surovino. Izmet vračamo namreč ponovno na papirni stroj in zato določena količina iste surovine dvakrat njegovo zmogljivost. Na padanje izmeta je imelo vpliv tudi nagrajevanje. Prekomerni izmet namreč bremeni osebni dohodek ekonomske enote, ki ga je povzročila. Poleg prekomennega izmeta pa bremeni OD prizadete ekonomske enote še odstopanje od predpisane gramske teže, reklamacije kupcev in z njimi morebitni novi stroški, pri lesovini pa količina trsk. V pripravi so še nadaljnje oblike, ki naj preko stimulacije v ekonomskih enotah zagotove višjo stopnjo kvalitete stroj, to pa zmanjšuje papirja. Doba Število menjav vnosa Poprečna širina pap. traku na PS Poprečna gramska teža m* Poprečna hitrost pap. strojev 14 1963 492 — 100 100 99 106 I. poli. 1964 482 — 87 101 100 100 Posebnega vliva na obseg proizvodnje nima niti povečanje poprečne širine papirnega traku na papirnih strojih za 1 %, niti padec poprečne gramske teže za 1 %. Porast poprečne hitrosti papirnih strojev pa kaže na to, da zaradi eksporta ni potrebno več občutno zmanjiševaiti hitrosti. Ugoden rezultat izkazuje tudi padec števila opravljenih ur, kar je posledica prehoda na skrajšan delovnik. Zaradi že prej omenjenih treh letnih remontov v L polletju letošnjega leta so nadure padle v majhnem odnosu na leto 1963. Poleg subjektivnih pa so bili določeni vplivi tudi objektivni: epidemija gripe v marcu in aprilu, padec proizvodnje zvitkovne-ga papirja, večja količina proizvodnje za izvoz v točno določenih rokih. Tudi velik dohod surovin v aprilu je povzročil veliko število nadur zaradi razkla-dalne discipline. Doba Opravljene in plačane Lire Nadure Poprečni mes. oseb. doh. neto, neto na zaposlenega 14 1963 1,144.721 — 100 70.204 — 100 1965: 40.304 — 100 L poli. 1964 1,043.853 — 91 63.973 — 91 i!964: 46.974 — 117 Rezultati PE VEVČE Doba Proizvodnja papirja ton indeks Proizvodnja papirja v LU — I Obseg prodaje po LC v 000 I 14 1963 14.198 — 100 483.474 — 100 2,581.736 — 100 L poli. 1964 15.859 — 112 514.800 — 106 2,843.917 — 110 Dinamika obsega proizvodnje in obsega prodaje je ugodna. To ne velja za lesovino, ki je pod lanskoletnim nivojem zaradi za- hteve po boljši kvaliteti — v srednje finih papirjih gre v izvoz — in zaradi pomanjkanja električne energije. Proizvodnost dela: Indeks tonaže: indeks ur — 112:91 = 123 Indeks obsega prodaje po LC: indeks ur = 110:91 = 121 Indeks obsega proizvodnje v LU: indeks ur = 106:91 = 117 Na tri načine izračunana stopnja proizvodnosti dela, tj. 123, 121 in 117, kaže, da je proizvodnost dejansko porasla. Rezultati izračuna so si blizu, kar kaže na pravilno izbiro pokazovalca. ki je uglašen z gibamjem osebnih dohodkov. Finančni rezultati podjetja Vse prej navedeno in doseženo v obeh poslovnih enotah se nezmotljivo odraža v finančnem rezultatu podjetja. Pri tem moramo pripomniti, da je treba naše dosežke pokazati brez vpliva spremenjenih ekonomskih instrumentov, ki so letos nastopili in ki jih je moral periodični obračun za I. polletje upoštevati. Izračunati je treba torej takšno delitev dohodka, kot jo je predvidevala metodologija za leto 1963. Zato bomo najprej navedli strukturo delitve dohodka in njeno dinamiko po metodologiji sestavljanja zaključnega računa za leto 1963, tako da bo primerljiva z letom 1963. (Nadaljevanje na 3. strani) Sklepi UO VEVČE, SEPTEMBRA — Upravni odbor podjetja je izdelal naslednji predlog komisij delavskega sveta podjetja, katerega je DS potrdil. 1. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij : 1. Milan Glešič 2. Ljubo Saje 3. Miha Bohorč 4. Miro Kuštrin 5. Polde Potočnik 2. Disciplinska komisija za delavce skupnih služb: 1. Niko Dimc — član 2. Nace Zajec — pred. 3. Franc Brinšek — član Zvonimir Žagar — namestnik Leopold Gorše — namestnik Franci Lanipelj — namestnik 3. Komisija za nabavo in odpis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, inventarja in orodja: 1. Karel Žabjek 2. ing. Marjan Urek 3. Ivan Benedik 4. ing. Franc Jozelj 5. Janez Zajec 6. Franc Kopač 7. Anton Šink 4. Komisija za delitev čistega dohodka podjetja: 1. Franc Rajar 2. Franci Lampelj 3. Miha Trtnik 4. Mitja Kogej 5. Jože Merjasec 6. Milka Trček 7. Breda Pleterski 5. Uredniški odbor tovarniškega časopisa »Naše delo« 1. Jože Lejko 2. Janez Gašperin 3. Stane Robida 4. Tone Novak 5. Ivan Bogovič Mladincem, ki so sodelovali s prostovoljnim delom v mladinskih delovnih brigadah, je UO odobril posebno nagrado v višini vajeniške nagrade ali pa po 15.000 din. Ti mladinci so bili: Martin Anželj, Viktor Stanca, Edo Prepeluh, Milko Janežič in Boris Erbežnik. Na delu v delovnih nagradah so bili tudi nekateri naši štipendisti iz poklicne papirniške šole. Upravni odbor je sklenil, da se prizna nadomestilo osebnega dohodka zaradi podražitve nekaterih prehrambenih artiklov vsem zaposlenim tako, da se povišajo vrednosti delovnih mest za 10 točk na uro. Ustrezno temu se povišajo tudi ceniki po enoti proizvoda in sicer v poprečju za^ 7,35 % v poprečju za vse EE. Prav tako je sklenil, da se povečajo vrednosti delovnih mest po kvalifikacijah za praktikante za 12 din na uro. Navedeni popravki naj bi veljali od 1. 7. 1964 dalje. Število štipendistov in višina štipendij VEVČE, SEPTEMBRA — V šolskem letu 1964165 smo sprejeli ) nooih štipendistov. To so dijaki tehniških šol, večidel papirne stroke, nekaj pa tudi strojne in ekonomske. Tako imamo sedaj, všteo-ši učence iz poklicne papirniške šole, 5? mladih ljudi, od katerih pričakujemo, da bodo v bližnji bodočnosti nudili pridobljeno znanje za napredek naše proizvodnje. Enako pričakujemo tudi od članov kolektiva, ki se ob podpori in sodelovanju podjetja kakorkoli izobražujejo. VO je tudi odobril jMoišanje štipendij za eno tretjino, tako da znašajo sedaj od 12.000 do 18.000 dinarjev v osnovi, pa še nekaj tisočakov za boljši uspeh v šoli. Delo svetov ekonomskih enot je treba poživiti . KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Že dva meseca je minilo, odkar smo na volitvah izvolili člane delavskega sveta ter istočasno tudi člane svetov ekonomskih enot. Za delavski svet lahko trdimo, da je z uspehom začel svoje delo. Drugače pa je s sveti ekonomskih enot; doslej so se sestali samo enkrat, čeprav statut določa, da morajo biti sestanki najmanj enkrat v mesecu. iNa prvih sestankih so bile izvoljene^ komisije svetov, niso pa še začele reševati vprašanj, za katera so pristojni. Ko skušamo ugotoviti vzroke takega stanja, ne moremo mimo dejstva, da je samoupravljanje v ekonomskih enotah relativno slabo razvito in, da smo že več let na začetni stopnji razvoja. Že prejšnji sveti niso pokazali pričakovanih uspe-hov. To bi lahko deloma opravičili s tem, da niso imeli v nobenem samoupravnem aktu določenih svojih pravic in dolžnosti. Tako so se večkrat pojavljala vprašanja, kje in kako naj delajo. Sedaj pa se je to stanje bistveno spremenilo. V 1-12. členu statuta Papirnice Ko- ličevo ter v drugih določbah tega akta so naštete pravice in dolžnosti svetov ekonomskih enot, njihovih komisij ter način dela. Že bežen pogled v statut pove, da imajo sveti pomembne pristojnosti; odločajo o sprejemu in odpovedovanju delovnega razmerja delavcev v ekonomskih enotah, dajejo predloge delavskemu svetu s področja razuelje-vanja osebnih dohodkov, razpravljajo o planih, dajejo predloge v zvezi z organizacijo dela, vzdrževanjem strojev in drugih naprav itd. Sveti morajo torej reševati vsa vprašanja, ki jih najbolj poznajo. Opaža se, da vse preveč radi čakamo rešitve od zgoraj, premalo pa se zavedamo, da smo samoupravljavci in ne upamo si prevzeti odgovornosti za svoje odločitve. Samoupravljanje je ena temeljnih pravic vsakega delovnega človeka, ki pa seveda zahteva, da ji namenimo nekaj prostega časa nedvomno pa tudi poznavanje dejanske problematike v podjetjih. To šele omogoča in je pogoj kvalitetnega samoupravljanja. Na prvih sestankih svetov so bile izvoljene naslednje komisije: — komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij, — komisija za delitev osebnih dohodkov in — disciplinska komisija, ki imajo konkretne naloge. Treba je odločati o sprejemu novih delavcev, rešiti določena vprašanja o razdeljevanju osebnih dohodkov (druga ekonomska enota), treba je ukrepati proti kršilcem delovne discipline itd. Da bi bili samoupravljavci kos svojim nalogam, je treba, da spoznajo osnovne določbe pravilnikov in poslovnikov podjetja ter zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na sklepanje delovnega razmerja, na disciplinsko in materialno odgovornost, način delitve osebnih dohodkov itd. V ta namen bo strokovna služba organizirala izobraževalne tečaje. Od tistih, ki so jim tečaji namenjeni, je odvisno ali bodo uspeli in dosegli svoj namen. Pogoji za uspešno delo so, treba je samo več prizadevnosti in več zavesti, da smo samoupravljavci. __ Gibanje proizvodnje v mesecih julijn in avgustu 1964 VEVČE-MEDVODE Papir Celuloza v obratu Medvode Pinotan Lesovina Bel j. celuloza v obratu Vevče Plan ‘/o 100 100 100 100 100 Doseženo v juliju »/« 105 101 74 Doseženo ygu »/o 108 v avgustu »/n 107 98 84 68 z 2. strani) I. poli. 1964 Julij Avgust PE Vevče 87,9 83,6 88,8 Struktura delitve dohodka: PE Medvode 89,9 98,9 99,7 Kot je razvidno iz gornjih indeksov, je bila proizvodnja papirja v mesecu juliju znatno nad planiranim obsegom, v mesecu avgustu pa se je proizvodnja občutno znižala. Na to znižanje je vplivala predvsem sestava proizvodnega programa, ki je v tem mesecu vseboval zahteven asortiment z nizkimi gramaturami in pa številni zastoji na papirnih strojih zaradi izklopov električne energije. Proizvodnja lesovine se je gibala v preteklih dveh mesecih precej pod planirano količino, kar je posledica zastojev zaradi redukcije eh energije. To stanje se je proti koncu meseca avgusta normaliziralo, kar je razvidno tudi v doseženem boljšem uspehu v tem mesecu. Belilnica v obratu Vevče je obratovala z zmanjšano zmogljivostjo in smo v začetku meseca septembra s proizvodnjo be-Ijeiie celuloze dokončno prenehali zaradi zastarelosti obrata. Proizvodnja celuloze v obratu Medvode je bila izredno vi-soka, v mesecu avgustu pa je celo dosegla rekord, kar je posledica minimalnih zastojev na kuhalnikih. Stopnja izkoriščanja osnov, proizv. zmogljivosti Po metodologiji Po sedanji Zr 1963 metodolgiji Elementi 1963 I. poli. 1964 63—100 I. poli. 1964 63'—400 1 2 3 4 5 6 Cel. dohodek . . . 100 100 53 100 61 Porab. sred. . . . 60 57 51 61 68 Neto produkt . . . 41 43 59 39 64 Dohodek . . . . 18 23 68 21 68 Cisti dohodek . . . 15 19 68 19 82 Osebni dohodek . . 11 14 65 14 79 Bruto skladi . . 4 5 91 5 106 V kolonah 5 in 6 je navedena struktura in dinamika po metodologiji za sestavljanje periodičnega obračuna za L poletje 1964, ki že upošteva vse nove predpise, ni pa primerljiva z letom 1963 zaradi vplivov teh novih predpisov. Na osnovi doseženih rezultatov 'n ugotovljene delitve dohodka po metodologiji za leto 1963 ugotavljamo naslednje gibanje ekonomičnosti, rentabilnosti, družbenoekonomske produktivnosti in stopnje akumulacije. Ekonomičnost: nam kaže vsota celotnega dohodka, ki odpade na milijon poslovnih stroškov brez prometnega davka. L. 1963 1,581.000= 100 I. poli. 64 1.691.000= 107 Rentabilnost nam kaže vsota dohodka, ki odpade na milijon celotnega dohodka. L. 1963 0,180 = 100 L poli. 64 0,228 = 126 Družbenoekonomsko produktivnost nam kaže vsota neto produkta na opravljeno in plačano uro (neto produkt korignran za izpadli prometni davek pri izvozu). L. 1963 1.179 = 100 I. poli. 64 1.530= 130 Stopnja akumulacije nam kaže odnos med neto produktom (korigiram), zmanjšanim za celotni osebni dohodek in poprečno vloženimi osnovnimi sredstvi. L. 1963 = 100 I. poli. 64 =117 Z ozirom na aktualno problematiko usklajanja osebnih dohodkov im produktivnosti prikazujemo gibanje osebnih dohodkov in produktivnosti ter življenjskih stroškov. Tabela je ko-mulativna, baza je 1963. Poročilo o proizvodnji za mesec avgust 1964 PAPIRNICA KOLIČEVO Medvode — V času remonta se je v naši poslovni enoti precej preuredilo. Tako je bila delno izpopolnjena tudi električna centrala in priprava kisline. Za čim hitrejši potek del nam je efektno pomagal tudi avtomobil z dvigalom (V. B.) Neto proizvodnja Papir............ Karton........... Lepenka . . . . Skupaj . . . . Bruto proizvodnja PST............ PS II.......... KS I........... KS II.......... LS............. Skupaj .... Plan °/o Izvršitev Izvršitev v avg. "/o let. plana "/o 91,2 58,42 . . 100 112,2 71,34 . . 100 106,0 68,26 . . 100 108,5 69,12 . . 100 95,4 70,5 104,3 74,7 102,5 68,1 . . 100 105,4 67,9 106,8 58,9 . . 100 104,3 67,7 Proizvodnja je v preteklem mesecu potekala v redu. Neto proizvodnja papirja je bila sicer nekoliko manjša zaradi zalog nepredelanega papirja, kar pa je bilo v skladu s planom. V septembru je bila proizvodnja na strojih prekinjena zaradi letnih reparatur, s planom pa je bila predvidena v tem času dodelava zalog nedovršene proizvodnje papirja in lepenke. Mesec — razdobje i i—ii i—m I-IV i-v I-VI ca ca c £o ca 'S 0 C a; iQ'S$S' gOcSS 108 109 117 117 118 120 is N“ 104 104 105 106 107 107 Podatki o gibanju življenjskih stroškov so vzeiti iz »Mesečnega statističnega pregleda SRS«. Po-(lartikli v januarju in februarju za 11 mižb enioekon omsko prod inktiv -•'ost so neugodni zaradi nizkega koeficienta plačane realizacije. Ob zaključku lahko pogleda-n)o, kako smo v 1. polletju izpol-|ul' kriterije, ki so bili postavljeni za prehod na 42-urnik. Baza J e 1963. L Proizvedli smo 543 ton več celuloze in 1.661 ton več papirja. 2. Maso narodnega dohodka iz leta 1963 smo dosegli 59°/o. 5. Stopnja akumulacije je po-rasla na 117. 4. Poprečni osebni dohodek na zapos!enega se je povečal na 120. no X0 SR V to enačbo vstavimo odstotek surovin, ki so predpisane po Tudi D1D prispeva k večji proizvodnosti dela v 42-iirneni tedniku VEVČE, SEPTEMBRA — Medtem ko vsi proizvodni oddelki od uvedbe 42-urmega delovnega tedna in tudi že prej delajo v treh oziroma štirih izmenah, je oddelek ročne dodelave papirja, kjer so zaposlene samo ženske, obratoval samo od 6. do 13. ure. S povečano proizvodnjo pri PS je postal oddelek ob tem načinu dela ozko grlo v nemotenem odvijanju proizvodnega procesa. Čeprav prostorna papirna dvorana je vendar postala premajhna za dodelavo 100 in več ton papirja dnevno in premajhen delovni prostor za več kot 200 delavk. Ta dva vzroka in še nekaj drugih kot npr. zračenje prostora, kopičenje nedovršene proizvodnje, sanitarni prostori, zvrsti-tev k toplim obrokom ob času malice, nadzor nad proizvodnjo, nadure itd. so narekovale, da smo tudi v tem oddelku začeli delati v dveh izmenah. Pri uvedbi pa so nastopile nekatere težave. Ker so tu zaposlene skoraj same matere z nedoraslimi otroki, je bilo treba rešiti vprašanje varstva otrok med delovnim časom mater. Pri tem je rad pristopil na pomoč DID v Vevčah, ki je pristal, da bo nudil varstvo otrok tudi v popoldanskem času. S tem je nedvomno tudi ta ustanova prispevala k odvijanju nemotene proizvodnje in porastu proizvodnje. vnosu in stopnji mletja teh surovin. Za celulozo pa vstavimo samo odstotek, stopnjo mletja pa bomo izračunati. Na desni strani enačbe pa vstavimo 100% in pomnožimo s stopnjo mletja papirne suspenzije za določen papir, za katerega računamo. Poglejmo najprej naslednjo analizo, ki sem jo izdelal v labo- Vnos gr/m1 50% cel. 50% les. 73° SR . . . . 92 50% cel. 50% les. 62° SR . . . . 91 50% cel. 50% les. 52° SR . . . . 89 Iz »gornje tabele je razvidno, da nam z znižanjem kvalitete lesovine padajo mehanske lastnosti vzorca. Lesovina, ki je bila najmanj trskava, daje tudi boljše rezultate. Kajti vsi ti vplivi in razlike, ki se pojavljajo in jih vidimo v tabeli, so posledica kvalitete lesovine, saj je bila celuloza (50%) vedno ista. Vnos gr/m! 100% cel. II a 68° SR . . 101 90 % cel. lOVoles.....................94 70 % cel. 30 % les....................96 50 % cel. 50 % les....................89 30% cel. 70% les.....................92. 10 % cel. 90% lesi....................87 100% les....................85 Iz navedenih tabel vidimo, da ni torej važno samo, kakšno lesovino dodajamo, marveč tudi koliko dodajamo lesovine, s čimer padajo mehanske lastnosti ratoriju v papirnici Količevo in nam kaže vpliv kvalitete lesovine na vzorec, ki je bil izdelan iz 50% sulfitne celuloze II a, mlete na 68° SR in 50% lesovine treh kvalitet. Prva lesovina je imela 73° SR in 0,19% tr-sk a v osti, druga 62° SR in 0,35% trsk in tretja 52° SR in 0,25% tirslk. Raztezn. •/. Utržna dolžina m Debelina mm Vol. teža g/cm’ 3,2 3650 0,180 0,530 1,9 3480 0,202 0,480 1,8 3100 0,201 0,402 Vendar pa pri papirjih ne vpliva na njihove mehanske lastnosti samo kvaliteta lesovine, marveč tudi procent dodane lesovine. O tem nam pa pove naslednja analiza, kjer sfem mešal različne procente lesovine in celuloze. Uporabil sem lesovino slabše kvalitete s stopnjo mletja 52° SR in trskavostjo 0.25% in sulfitmo celulozo II a mleto na 68° SR. Raztezn. °/o Utržna dolžina m Debelina mm Vol. teža g/cms 2,5 4080 0,145 0,700 2,1 3860 0,154 0,610 1,9 3650 0,190 0,501 1,8 3100 0,201 0,402 1,7 2370 0,236 0,388 1,4 1350 0,250 0,348 1.3 750 0,221 0,339 papirja. Zlasti pa je to občutno, kadar dodajamo visok procent slabe lesovine, ki je kvalitetno slaba. F. F. Medvode — Tale fotografija nam kaže, da je na našem lesnem prostoru tudi precej dolgega lesa. Stanje pa se je medtem precej izboljšajo zaradi uporabe motorne žage (V. B.) Medvode — Gradnja skladišča klora se je nekoliko zavlekla, vendar pa sedaj vidno napreduje. Ta oddelek je dejansko nujno potreben za normalizacijo delovnih pogojev v belilniei. Občutno pa bo pri tem povečana varnost obratovanja in zelo razbremenjen naš transport Drobne novice VEVČE, SEPTEMBRA — Pfo dogovoru in na prošnjo Zveze študentov Jugoslavije a v sklopu mednarodne zveze, prakticira v podjetju študent ekonomske fakultete iz Niirenlberga Jorde Dietmar. Njegova praksa traja dva meseca. Doslej je že precej spoznal podjetje. Zlasti je opazil enake pravice im dolžnosti članov kolektiva. Zanima pa ga gospodarski sistem in sistem samoupravljanja delovnih kolektivov. * Upravni odbor podjetja je zahteval poročilo o organizaciji avtoparka v PE Vevče. Poleg nekaterih dobrih strani je poročilo navajalo tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Mnenja so bili, da zadolžitve posameznih voznikov za vozila niso do kraja precizirane. Pomanjkljiva je tudi evidenca zastojev vozil zaradi okvar. Vzrok okvare same tudi ni nikdar dovolj točno ugotovljen. Vozila uporabljajo vozniki, ki nimajo potrebnih kvalifikacij, čeprav je skoraj preveč dobrih voznikov. Urediti je treba odnos neresnih in po hitrih vožnjah znanih voznikov do vozil, posebno pozornost pa posvetiti onim, ki so nagnjeni k pijači. Ob ugotavljanju vzrokov za okvare na vozilih in celo za manjše karambole pri notranjem in zunanjem transportu, je le preveč popusčamja, kar pomeni potuho in morda začetno pot k prometnim nesrečam. Stanje dolžnikov se je zadnje čase nekoliko izboljšalo, tako du so obveznosti do podjetja manjše tako pri kupcih na domačem tržišču, kakor tudi na inozemskem. Medvode — Na sliki je del novega stikalnega sistema naše električne centrale. Tudi ta izboljšava je, poleg ostalih dobrih lastnosti, delček izboljšave zaščite ljudi (V. B.) Reklamacije čeprav se kvaliteta papirja ob vedno večji pazljivosti proizvodnih delavcev iz dneva v dan boljša, se vendar še dogaja, da nam kupci reklamirajo nekatere izdelke. Tako je naš stalni dolgoletni kupec od firme Calmbach poslal nekatera opozorila o dobavah brezlesnih papirjev. Kju-pec je pohvalil našo kvaliteto, ni pa bil zadovoljen s pakiranjem, etiketiranjem in signira-njem njegovih naročil. Opozarja tudi, da je papir prišel v njegovo skladišče valovit, pri čemer so bili zgornji paketi v vsaki paleti domala iiieuporabni. Tudi pri dobavi papirja v zvitkih opozarja, da so bili zvitki le delno signirani, manjka pa oznaka gramature in širine zvitkov, zaradi česar je moral sam papir previjati. Pritožuje se tudi na slabo sortiranje papirja, saj je našel v posameznih risih veliko število raztrganih pol papirja. Po izjavi vodje oddelka ročne dodelave je pri tem kriva skupina prebiralk, ki je naročilo preslabo in premalo natančno prebirala. Pri vsem tem mora podjetje znižati ceno proizvodov, kar je izguba na dragocenih devizah. Take reklamacije bi bile opravičljive, če nam bi strojni park ne dopuščal izdelovati kvalitetnega papirja, ali če bi surovine me bile kvalitetne, iz reklamacije same pa opažamo, da je vsemu kriva le malomarnost in nezadostna pazljivost pri delu nekaterih delavcev oz. delavk v ročni dodelavi papirja in v skladišču. Trdno smo prepričani, da bo v bodoče vodstvo oddelkov povečalo kontrolo dela, osebje pa si bo bolj prizadevalo pri vsakdanjem delu. Odpoved UO je na predlog ekonomske enote »energija« in na predlog direktorja, po ugotovitvah krivde, odstranil z dela Miljenka Klobučarja — strojnika v K(' Vevče. Ugotovljeno je bilo, da je omenjeni strojnik napravil več disciplinskih prekrškov kot: neredno prihajanje na delo, zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom in pa pogosta vinjenost. Zadevo je že obravnavalo tudi disciplinsko sodišče. Posojilo Gozdnemu gospodarstvu Bled bomo odstopili iz retencijske vsote podjetja devize v višini 20.000 DM za nabavo 1 traktorja Mer-cedes-Unimog, ki ga bodo uporabljali za odvoz gozdnih asortimentov, pretežno celuloznega lesa iz predelov kamor težka vozila ne morejo. Ker nam GG stalno dobavlja kvaliteten les za našo proizvodnjo, je tako sodelovanje povsem opravičljivo in umestno. Partizanski pohod ob dnevn vstaje 22. julija VEVČE, SEPTEMBRA - V obratu Vevče je med člani kolektiva zaposlenih tudi 58 borcev in bork NOV. Imajo odbor, ki skribi za razna 'združevanja. Letos so posebno lepo proslavili ■narodni praznik 22. julij. Takole pišejo: Praznovanje dneva vstaje smo organizirali aktivni borci NOV ob podpori upravnih in političnih organizacij poslovne enote Vevče. S kratko zamudo, ob zelo ugodnem vremenu, je odpeljal avtobus po dolenjski magistrali preko Novega mesta pod obronke Gorjancev, v partizansko vas Ruperč vrh. Pred zadružnim domom nas je čakala skupina članov ZB in vodja tamkajšnjega gostišča, nekdanji naš sodelavec tov. Eranc Repše. Po zajtrku in krajšem počitku je bila komemoracija pred spomenikom padlih 14 tovarišev— borcev, ki so dali življenja za svobodo. Le 2 od njih sta znana. Po komemoraciji se je razvila kolona v partizanski tabor, ki ga je v ta namen pripravila tamkajšnja organizacija ZB. Ob tabornem ognju smo obujali spomine na nekdanje partizanske čase in nekaj dogodkov tudi ponazorili. Pripovedovali smo si o težkih časih, ko smo bili težak boj s številnejšim sovražnikom, večkrat lačni kot siti, bosi in raztrgani, v najhujšem mrazu, vendar z vero v pravično zmago. V mislih smo ponovili pohode, ki so pili kri, od borb in drugih tegob, izmučenih borcev. Spominjali smo se tistih tovarišev, ki so za nas in našo svobodo darovali življenja. Imeli smo točno določen program partizanskega pohoda, izbran je bil tudi štab pohoda z vsemi ustreznimi funkcijami, od komandanta do intendanta. Seveda nismo pozabili tudi fotoreporterja, ki je bil še novinec-amater, kot nekoč. Določili smo tudi stražarsko mesto. Izven načrta je bil na iniciativo tov. Dr-glina organiziran napad (na taborišče. Partizansko oz. ljudsko sodišče za »ujetnike in kršitelje« partizanskega reda je tudi delovalo. Rezultat tega je bil, da je sojeni pristal hrbtno na tabornem ognju. Hujših posledic ni bilo, ker je bil obtoženec, kjub visoki starosti in hudi revmi še dovolj uren, da je odskočil in se mu niso vnele hlače. Taborili smo kot nekdaj, le z razliko, da se nam ni bilo treba bati resničnega napada, zato je harmonikaš veselo potegnil svoj meh. Zadonela je partizanska pesem. Ob dobri kapljici ni manjkalo humorja in dobre volje. Počutili smo se res kot tovariši, zato so zastopniki ZB iz Ruperč vrha ostali med nami do konca taborjenja. Med tovariškim srečanjem so izrazili željo, da bi tudi oni radi obiskali naše kraje, saj so se nekateri borili v maši neposredni bližini: na Pugledu, Orlah, Molniku in Urhu. Naša dolžnost je, da jim pripravimo dostojen sprejem ob podpori naših političnih organizacij. Se si želimo takih izletov, saj se med seboj spoznavamo, obujamo spomine na težke čase, zaželeno pa je, da se takega izleta udeležujemo v večjem številu. Predvsem pa si želimo, da se spozna z nekdanjim delovanjem partizanov današnja mladina, da bo znala ceniti in spoštovati sadove štiriletne borbe. Preko »Našega dela« se zahvaljujemo vsem organom za materialno pomoč pri organizaciji partizanskega pohoda. Aktivni borci NOV Dopisujte v NAŠE DELO Ne veliko, vsi pa so se s srcem podali proti spomeniku Položili smo venec padlim Udeleženci — borci, člani kolektiva na partizanskem pohodu Sprehod po švicarski narodni razstavi Akropola — Foto Zale Menjava straže pred kraljevim dvorcem — Foto Zule VEVČE, SEPTEMBRA — Naš ekonomist v izvozmo-uvoznam oddelku Roman Sevšek je bil na povabilo švicarske firme tamkaj na praksi. Del svojih vtisov je prihranil tudi za maš list. Takole pripoveduje: Lausamne, lepo švicarsko mesto s približno 130.000 prebivalci, ki leži ob Lemanskem jezeru, je letos središče pozornosti švicarske in tudi svetovne javnosti. Mesto, ki leži tudi ob najbolj prometni cesti, ki veže Ženevo z glavnim mestom Bernom ter dalje s Ziirichom, je letos prireditelj švecarske razstave, ki nosi ime £XPO-Ecposition Nati-onale. To razstavo prireja Švica le vsakih 25 let in to vsakokrat v drugem mestu. Zadnja taka prireditev je bila leta 1030. Torej pred četrt stoletja. Letošnja razstava ni samo večja od zadnje, temveč tudi bolj pomembna. Švicarji so nanjo zelo ponosni ter radi povabijo tujce, da si jo ogledajo, saj je tudi resnično vredna ogleda. Razstava je na velikem prostoru zunaj mesta, ki obsega ca. 55 ha površine. Zato si mora obiskovalec vzeti najmanj 2 dni časa, da vse obhodi. Posebni vlaki in avtobusi, ki vozijo obiskovalce na to prireditev se ustavijo na v ta namen zgrajenem kolodvoru. Od tu do vhoda v razstavni prostor vas popelje žičnica. Obiskovalec si potem lahko ogleda razstavo s posebno železnico, ki ga vozi po celem raz-staviščnem prostoru. Kdor pa si hoče razstavo bolj natančno ogledati, bo kupil knjigo — vodič po razstavi — ter se napotil peš. Tak način ogleda je tudi najboljši in najcenejši. Razstava, če jo smemo sploh tako imenovati, ni razstava v običajnem smislu besede, ki naj bi prikazala le gospodarski raz- Deset dni po Grčiji KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Itea, Delfi, Pirej, Atene, Irakli-on na Kreti, Knosos, Katakalon, Corf je bil program 10-dnevne-ga bivanja v Grčiji. Z ladjo Lastovo smo odpotovali z Reke in se prvo ustavili v Dubrovniku. Naslednji dan smo že pluli mimo Bara in Ulcinja. Prvi potniki so tu že uspešno preboleli morsko bolezen, drugi, ki nas je to še čakalo, smo z zavistjo gledali nanje. Mimo dokaj nezanimive albanske obale, kjer nismo srečali niti ene same ladje, smo prispeli v grške vode in hitro opravili carinske formalnosti. Itea je bilo prvo grško pristanišče in ne daleč stran svetovno znano svetišče Delfi. Celi roji turistov, opremljenih z najmodernejšimi dosežki tehnike na področju fotografije, vsi svetovni jeziki, se tu strnejo v eno samo željo, videti vse, pa čeprav si potem bolan od utrujenosti in vtisov. Res nepozabno doživetje je videti amfiteater v Delfih, zakladnico, preročišče in olimpijski stadion. Muzej v Delfih hrani nekaj čudovitih skulptur ter posebno znano izkopanino, ki prikazuje središče zemlje. Vse te znamenitosti so gotovo tisočkrat fotografirane in človek se nehote nasmehne, ko vidi sicer hladnega Angleža, ko leži na hrbtu v amfiteatru in fotografira v vseh mogočih in nemogočih perspektivah vse, kar vidi okoli sebe. V dobrih petih urah smo morali zapustiti Delfi in naslednje jutro smo pristali v luki Pirej. Prav gotovo je tu ena najlepših in največjih evropskih luk, in mi, ki smo vajeni razmer v naši Reki, smo bili začudeni nad obsežnostjo in številom ladij v luki. Pirej, če ne drugače ga vsakdo pozna iz filma »Otroci Pireja«, je izredno zanimivo mesto z zelo starim delom mesta in najmodernejšim delom. Nešteto je zanimivosti in ne veš, kaj bi si ogledal. Prodajalne, metro, stare spomenike, vila Elizabeth Taylor in impozantna stavba kluba ladjarjev, v katerem so včlanjeni vsi, ki imajo lastne jahte, z veliko igralnico, zgradbo najboljšega nogometnega kluba, katerega trener je nekdanji jugoslovanski igralec Bobek, ki je tu zelo poznan. Ne da bi opazil prehod, si že v Atenah, ki skupno s Pirejem tvorijo zaključeno celoto. Tri milijone prebivalcev in velika nasprotja v revščini in bogastvu. Nad vsemi pa Akropola, kot ostanek nekdanje moči velike atenske države. V Atenah ne veš, kaj bi si ogledal. Promet je neverjetno gost, v večini prevladujejo ameriški avtomobili. Na razpolago je trideset tisoč taksijev, ki so v razmerju z našimi zelo poceni. Ceste so v različnih barvah, za različne avtomobile. Na poti po Grčiji sem videl samo dva fiča. Povsod skupine turistov, ki oblezejo prav vse kotičke, in kupijo vse, kar le morejo, od res lepih vaz, do najrazličnejših obeskov do vse mogočih pokrival. Posebna zanimivost je menjava straže pred kraljevim dvorcem, ki se menja vsaki dve uri ob bliskanju kamer. Stražarji pa dostojanstveno prenašajo vse vsiljivosti turistov, ki jih skušajo spraviti iz ravnotežja. Pogled na olimpijski stadion, kjer so bile prve olimpijske igre moderne dobe, je nekaj posebnega. Imel sem srečo, da sem bil prisoten pri prižiganju olimpijske bakle, ko je olimpijski ogenj pričel svojo pot v Tokio. Nepopisno navdušenje, ki se je stopnjevalo ob prihodu mladega grškega kralja, je bila lepa uvertura v prihodnje olimpijske igre. »Akropolo videti in umreti«, bi se lahko reklo, posebno, če si jo obiskal v noči. Raznobarvni žarometi ti pričarajo nepozabne slike in samo čakaš, da se bo pod obzidjem pojavil Ahil na svojem bojnem vozu. Popolnoma nem obstaneš in samo vprašuješ se, kako je bilo mogoče takrat ustvariti nekaj tako veličastnega in enkratnega. Da je vsak Grk trgovec, jasno občutiš v Atenah, ko te v vsako hišo vlečejo z vrat, češ oglej si in po možnosti tudi kupi. Ni važno ali imaš dolar, dinar ali frank, tu je vse enako vredno. Vsaka malo boljša prodajalna pa ima napise, ki povedo v kakšnih jezikih vse se lahko pomeniš. Seveda pa v glavnem govoriš z rokami. Prodajalne so zelo dobro založene z mesom, ribami ter lepim sadjem, ki je zelo poceni. Vsak še tako majhen branjevec ima hladilnik in telefon. Presenetila me je izredna čistoča in hitra postrežba v restavracijah. Ljudje pijejo v glavnem ga-■zoz, neke vrste naravno limonado, vina pa izredno malo, in ko smo mi naročili celo steklenico, so vsi začudeno gledali. Kako bi šele gledali, ko bi prišli k nam! V tehničnih trgovinah dobiš vse vrste televizorjev, radio-aparatov, fotoaparatov, hladilnikov in drugega tehničnega materiala po cenah, ki so preračunane v naše, 'skoraj enake. Videli smo uspele kopije avtomobilov Mercedes, BMW v japonski izvedbi, ki so popolnoma enaki originalnim, morda le dva ali tri centimetre krajši, vendar pa neprimerno cenejši. Vse je odprto ves dan in tudi pozno v noč, ko se začne nočno življenje, prepleteno z bučnimi reklamami vseh mogočih oblik in dimenzij. Tu močno sodelujejo posebno mornarji, tisti z dolarsko valuto, ker so cene zelo visoke. Iz Aten smo odpluli na Kreto, kjer smo padli v vročino 45° C, kar je bilo za nas nekaj nenavadnega. Tu smo občutili tudi ciprsko krizo, saj smo srečali skupine vojakov, ki so se vkrcavali na ladje. Mladi ljudje so' topo in brezbrižno gledali v svet, gotovo že sprijaznjeni z odločitvijo, da mora pač tako biti. voj neke dežele, temveč je veliko več. Prikazati želi celotni razvoj Švice od nastanka države do danes in nakazati smernice bodočega razvoja dežele. Predstavlja najboljšo priložnost, da spoznate deželo z vseh strani. Kot uvod v razstavo je prvi paviljon pod naslovom »Pot današnje Švice«. Tu se lahko seznanimo z nastankom države, z njeno državno ureditvijo, z današnjim 'življenjem njenih prebivalcev itd. Švica je po ouIiki vladavine republika, konfederacija 22 delno samostojnih kantonov, ki so notranje samostojni (imajo svoje organe oblasti, svoje predpise in podobno). Razlike med posameznimi kantoni so precejšnje. Nekateri kantoni so bolj gospodarsko razviti kot drugi. Glede na jezikovno področje se deti Švica na trti področja: na nemško, francosko in italijansko Švico. Največji del odpade na nemško govoreči del Švice, jugo-zahodnii del na francosko ter jugovzhodni del na italijansko govoreči del. Vsi trije jeziki so uradni jeziki. V posebnem oddelku prikazujejo v sliki in besedi nastancK dežele, njeno borbo za samostojnost, odnose med državljani, zunanjetrgovinske odnose in drugo. Ta oddelek prikaže, da ialmo ljudje, kljub različni mentaliteti, kljub različnim jetzikom, živijo v eni državi v miru in sožitju. Švicarska nevtralnost je tudi garancija za njeno neodvisnost. Pet filmov, ki jih prikazujejo v petih medsebojno povezanih dvoranah, pa nakazuje nekatere probleme, ki jih bo morala država v bodoče rešiti, npr. stanovanjski problem, problem vedno gostejšega prometa itd. V drugem paviljonu vidimo, kako prebivalci te male države preživljajo svoj prosti čas. V Švici je v veljavi 45-urni delovni teden. V večini podjetij delajo delavci od pol osme ure zjutraj do dvanajstih ter od pol dveh popoldne do šestih zvečer. Sobote imajo proste. Večina družin v soboto zapusti svoje domove ter odhaja na izlete ter se v nedeljo pozno zvečer vrača domov. V posebnem oddelku vidimo v slikah prikazan razvoj športa in razvoj zdravstvene službe. V posebni dvorani si obiskovalec lahko ogleda potek operacije srca. Eden najlepših paviljonov je vsekakor paviljon prometa. 1 u vidimo, kako je razvit železniški, cestni, zračni ter vodni promet. Železniški je popolnoma elektrificiran. Cestni promet je močno razvit in se je v zadnjih desetih letih popetoril. Švicarsko letališče Kloten pri Ztirichu je eno največjih v Evropi, tu se križajo skoraj vse mednarodne zračne poti. Z Barcelonsko konvencijo ter z Manuheimskim aktom pa je država dobila tudi pravico do proste plovbe po Renu in po morju. Švica ima danes, čeprav ni pomorska država, tudi svojo trgovsko mornarico. Glavna atrakcija tega paviljona je tako imenovana »Circarana«. Devet aparatov v veliki dvorani projektira istočasno z vseh strani film, ki prikazuje gospodarnost prometa. Film si lahko istočasno ogleda 1500 obiskovalcev. Razstava modernih električnih lokomotiv, modeli novih osebnih vagonov v naravni velikosti, velik model nove železniške postaje v Bernu, ki jo se- V notranjosti Krete smo obiskali središče nekdanje kretsko-mikenske kulture — Knosos, ki je sredi nasadov grozdja in breskev. Čudovit dvorec kralja je samo še novo doživetje, ki je ostalo ovekovečeno v fotografskih aparatih. Naveličani in že prepolni vtisov smo hoteli priti na kraj, kjer bi se lahko nemoteno kopali in sončili. Delno nam je to uspelo v Katakalonu in na Corfu, ki pa so kljub temu, da nimajo tako znanih kulturnih spomenikov, vsi polni turistov. ER daj gradijo, vsekakor dopolnjuje ta paviljon. Četrti paviljon j c posvečen industriji in obrti. Švica velja danes za industrijsko visoko razvito državo. Dežela je brez surovin, razen seveda vodne sile. Zato mora vse rude uvažati. V e-liki transportni stroški predstavljajo za državo veliko breme. Dežela pa ima druge prednosti, kot je visoko kvalificirana delovna sila, ki more zadostiti vsem potrebam sodobne tehnike. Cilj njihove proizvodnje so visoko kvalitetni izdelki, ki jih izvažajo na vse konce sveta. Na razstavi vidimo razne proizvode kemične industrije, laboratorijske naprave, najraznovrst-nejše stroje, različne vrste ur in podobno. Švica je znana kot najboljši proizvajalec ur na svetu. Danes ta industrijska veja izvozi skoraj 97 0/o celotne proizvodnje ter je na tretjem mestu v izvozu, takoj za kemično in strojno industrijo. .Poseben oddelek je posvečen lesni, papirni in tekstilni industriji. Švicarska lesna industrija prikazuje s slikami, grafikoni in produkti razvoj lesne industrije. V lesni industriji je danes zaposlenih približno 70.000 oseb. V okviru celotne lesne industrije je danes v Švici ca. 16.000 obratov, ki se ukvarjajo z obdelavo lesa. Veliko lesnih izdelkov izvažajo predvsem v evropske države (v Francijo, Avstrijo, Nemčijo) pa tudi v dežele Azije, Afrike in Amerike. V papirnem oddelku so razstavljeni izdelki papirne industrije — različne vrste papirjev in kartonov. Grafikoni nam prikazujejo proizvodnjo ter porabo papirja. Švica stoji po statistiki rz leta 1963 na četrtem mestu na svetu s 110 kg porabe papirja na prebivalca takoj za ZDA, Kanado in Švedsko. Celotna proizvodnja papirja je znašala leta 1939 150.000 ton, leta 1963 pa že 555.000 ton. V posebnem delu razstave pod naslovom »Blago in njegova vrednost«, se lahko seznanimo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo države, z načinom odpreme in pakiranja blaga. Ta sektor hoče pokazati mesto Švice v svetovnem gospodarstvu, da pride obiskovalec do sklepa, kako Švica brez ozkega sodelovanja z drugimi državami ne bi mogla živeti. V predzadnjem oddelku se seznani obiskovalec s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, lovom ter ribogojstvom v današnji Švici, zadnji sektor pa je posvečen vojaški in obrambni sposobnosti države. Seveda je poskrbljeno tudi za zabavo, saj je na razstavišonem prostoru kar 48 restavracij vseh kategorij s piknik prostorom, s približno 20.000 sedeži. Razne športne prireditve, gledališke prireditve, kino ter razna predavanja, ki se jih lahko obiskovalec udeleži, pa dajejo tej prireditvi še večji pomen. Po samem razstavišču so raztresene stojnice, kjer prodajajo razne spominke, razglednice ter podobno. Sredi tega zabavnega prostora stoji tudi visok razgledni stolp, s katerega je čudovit razgled po celem razstavišonem prostoru. Pod njim so otroška zabavišča, cirkus, strelišča ter drugi objekti te vrste. Velika privlačnost je mozo-skaf. To je v turistične namene preurejena podmornica, ki vas seveda, če plačate precej visoko voznino, popelje na izlet v jezerske globine. Švica je dejansko ponosna na to svojo prireditev. To je čutiti na vsakem koraku. Povsod kamor pridete, v katerokoli mesto, na katerokoli prireditev, naletite na raznovrstne reklamne lepake, ki vas vabijo na razstavo. Tudi televizija in radio imata skoraj vsak dan ua sporedu oddaje, ki govore o značilnosti posameznih objektov ua razstavi. Kljub veliki reklami je vendarle res, da je ogled razstave za vsakega obiskovalca enkratno nepozabno doživetje. R- S. Dijaki med počitnicami KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V letošnjih šolskih počitnicah je v naši tovarni delalo 49 dijakov in študentov, ki so bili na delu od enega do dveh mesecev. Opravili so skupno 12.522 delovnih ur. Za te ure jim je podjetje izplačalo 1,703.695 din neto. Razen tega je 18 dijakov opravljalo tudi obvezino počitniško ali delovno prakso. Ti so opravili 2469 delovnih ur in za to prejeli nagrado 265.760 din. Dijaki so torej v juniju, juliju in avgustu opravili skupno 14.991 delovnih ur in zaslužili 1,969,455 din ali v poprečju 152 din na uro. Dejanski zaslužki so bili izelo različni. Najnižji je bil 19.000 din, najvišji pa 30.000 din s pogojem, da je dijak delal ves mesec. Za razliko od prejšnjih let, ko smo dijake plačevali v glavnem za prizadevnost pri delu, smo v letošnjem letu upoštevali še delovno mesto, na katerem je dijak delal. Tako v letošnjem letu dva dijaka z enako oceno za prizadevnost nista bila enako plačana, če sta delala na različnih delovnih mestih. Odločilna za nagrajevanje je bila zahtevnost delovnega mesta in število opravljenih 'ur. Osnova za izračun osebnega dohodka dijaka na delu med počitnicami je bilo število točk tistega delovnega mesta, na katerem je delal. Vrednost točke je bila 4 din in na ta način je bila izračunana vrednost delovne ure. Če je dijak delal v nočni izmeni, je dobil še 25 °/o nočnega dodatka, za nedeljsko delo pa 75 »/o nedeljskega dodatka. Tako smo pri obračunu upoštevali tudi elemente, ki vplivajo na osebni dohodek redno zaposlenih delavcev. Ob nastopu dela je vsak dijak dobil evidenčni list, na katerem mu je nadrejeni vodil delovne ure in za vsak dan dal oceno za prizadevnost pri delu. Ugotoviti moramo, da v letošnjih počitnicah ni bilo slabše ocene kot prav dobro. To pomeni, da so dijaki vedeli, da bo nagrada za delo odvisna od prizadevnosti in so si temu primerno tudi prizadevali opraviti svojo nalogo čimbolj vestno in natančno. Dijaki so bili zaposleni po vseh obratih tovarne in so pretežno nadomeščali delavce, ki so bili v tem času na dopustu. Tako so nam pomagali, da glavna dopustniška sezona ni negativno vplivala na proizvodne rezultate, kljub temu, da je bilo v juliju in avgustu 60 do 80 ljudi dnevno na dopustu. To pomeni, da je podjetje ekonomsko zainteresirano za počitniško delo dijakov. Obvezna počitniška praksa dijakov je za podjetje ekonomsko manj ugodna, ker moramo paziti. da dijak izpolni program, ki ga je dobil od šole. Zato ni vseeno, na kakem delovnem mestu zaposlimo takega dijaka. Kljub temu, pa smo jih skušali vključiti v dela, ki so v skladu z njihovim učnim programom in obenem tudi v korist podjetja. Delavski svet podjetja je v letošnjem letu zvišal nagrade za dijake, ki opravljajo obvezno počitniško prakso od 7000 din do 20.000 din. Konkretna nagrada posameznika pa je bila odvisna od prizadevnosti pri delu. V letošnjih počitnicah je večina dijakov prejela najvišjo nagrado, to je 20.000 din, bilo pa je tudi nekaj dijakov, ki so prejeli 8 do 10.000 din. Če ob tem izrazim željo podjetja, lahko rečem, da si mi •ne želimo dijakov, ki bi zaslužili nizke nagrade, ker taki dijaki mimo drugega tudi zelo neugodno vplivajo na zaposlene, ter ustvarjajo negativno mišljenje o njih kot bodočih strokovnjakih. Dijaka, ki se ne vključi aktivno v delo, temveč samo opazujejo druge, kako delajo, delavci zelo nejevoljno sprejmejo. Zato taki dijaki delajo sebi in drugim slabo uslugo. M Drobne novice iz ZMS obrata Vevče VEVČE, SEPTEMBRA — V zadnjih dveh mesecih juliju in avgustu delo ZMS kljub dopustniškemu razpoloženju ni zamrlo. V tem času smo imeli več sestankov in razgovorov, na katerih smo obravnavali tekoče naloge. V juliju smo na svečani seji TK ZMS počastili dogodke pred 23 leti, analizirali naše dosedanje delo, petim mladinkam in mladincem, ki so bili do sedaj prizadevni, podarili knjižne nagrade, kot spodbuda za nadaljnje še kvalitetnejše sodelovanje v mladinski organizaciji. Seje se je udeležil tudi direktor podjetja tov. Albin Vengust, ki je zbranim orisal dogodke v juliju 1941, kot jih je sam doživljal. Ob zaključku svoje razprave pa je nakapal nekaj pomembnejših nalog, ki čakajo mladino pri bodočem delu. Na zadnji seji TK, v avgustu, pa smo obravnavali tele tekoče naloge: — Udeležba naših mladincev in mladink na zvezni delovni akciji. V ta namen je bilo sklenjeno, da se bo akcije udeležilo 6 mladincev. Mnenja smo bili, da bodo v MDB spoznali ne samo brigadirje vse Jugoslavije, temveč se bodo seznanili na brigad-nih konferencah, raznih predavanjih z značilnostmi našega družbenega političnega razvoja in gospodarstva ter tako lažje sodelovali pri delu ZMS našega obrata po vrnitvi iz mladinske delovne akcije. — Sklenili smo, da v mesecu septembru skličemo proizvodno konferenco, na kateri bomo obravnavali produktivnost dela in uvedbo nagrajevanja tehničnih in organizacijskih izboljšav v našem podjetju. Na konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki mladine obrata Medvode. — V oktobru organizirani razgovor mladih štipendistov z vodstvom ZMS, bo nakazal bodoče smernice iza nadaljnje kvalitetnejše sodelovanje in njihovo vključitev v gospodarska in družbeno politična dogajanja podjetja. — Sklenili smo izvesti nekaj delovnih akcij v prihodnjem mesecu na začetnih delih gradnje športnega stadiona. Delovne akcije bodo v popoldanskem času. Z ozirom za zanimanje kolektiva za fotografiranje bomo ustanovili foto krožek, saj so pogoji za delo in njegov obstoj zadovoljim. Število fotoamaterjev je v našem obratu precejšnje. Nekateri v večji meri, drugi v manjši obvladujejo vse od fotografiranja do izdelave slik. Zato bo krožek nedvomno lepo obiskan. Iniciativni odbor se bo v najkrajšem času sestal in pripravil vse potrebno za začetek dela. J. M. V začetku avgusta so imeli naši gasilci mokre vaje v Bizoviku. Na teh vajah so se posebno izkazale pomlajene vrste naše gasilske organizacije Gasilci sodelujejo in rešujejo VEVČE, SEPTEMBRA — Pred nedavnim je prostovoljno gasilsko društvo Bizovik proslavilo 80-letnico svojega obstoja. Pri tem lepem jubileju požrtvovalnega dela so sodelovali tudi vevški gasilci. Proslava je bila združena z vajami in tekmovanjem. Pri mokrih vajah so Vevčani glede na čas in lepoto izvedbe dosegli najboljši uspeh. Posebno je pohvalno, da gasilska organizacija stalno pomlajuje svoje vrste, ki so sposobne dosegati rezultate na tekmovanjih, še bolj pa znajo prijeti za delo, kadar je treba pomagati v nesreči. To se je dobro izkazalo ob ne- davnem požaru na Vevčah, ko je gorelo gospodarsko poslopje. Nudili so vsestransko pomoč prizadetim, obenem pa ubranili širjenje požara na sosednje zgradbe, ki izgorelo stavbo tesno objemajo. V času požara je bilo slišati marsikatero pohvalno besedo o gasilcih. Da pa jih ne bi združevalo samo požrtvovalno delo, se radi zberejo tudi drugače. Tako so v začetku septembra napravili skupinski izlet v Polhov Gradec, kamor so povabili tudi svojce. Mlajši so se povzpeli na Grmado, starejši pa so pokramljali ob kozarčku sladkega. Na izletu v Polhovem Gradcu Kdo ve, koliko milijonkrat so se zavrtela kolesa in ostali deli kuhalnikov, ki sedaj čakajo, da jih bodo odpeljali? Stroji stari 100 let ali morda še več se umikajo novim VEVČE, SEPTEMBRA - Z dograditvijo flotatorjeo, strojev m lovljenje vlaken iz odpadnih voda, o katerih smo na tem mestu že pisali, so stari bobnasti lovilci vlaken, sistema Fiillner odigrali svojo vlogo. Ti stroji so bili montirani leta 1895 in torej nepretrgoma obratovali skoraj 70 let. V tem mesecu so jih naše remontne delavnice začele odstranjevati. Vzporedno z njimi je bila odstranjena tudi vsa oprema strojev, kot litoželezna korita, pralnice klobučevin, zobati prenosi itd. Še večja zanimivost, »muzejske« vrednosti pa so okrogli kuhalniki celuloze, ki so popolnoma dotrajali. Vgrajeni so. bili leta 1880. V 84 letih obratovanja so služili za vso mogočo proizvodnjo in eksperimente. Tako za kuhanje celuloze iz vseh vrst lesa, za kuhanje polsnovi iz krp in enoletnih bilk. Uporabljal jih je tudi Inštitut za celulozo in papir, ki je z njihovo uporabo raziskoval nove dosežke v proizvodnji surovin za papirno industrijo. Zadnje čase smo jih največ uporabljali za kuhanje foto oziroma PNK celuloze. Prvotno so kuhalniki stali v poslopju predelovalnice papirnih odpadkov pri brusilniškem in papirnem lijaku, po letu 1950 pa so obratovali v Ja-neziji, v sklopu stare belilnice celuloze, ki bo počasi nehala z obratovanjem, s tem da se bo celotna proizvodnja beljene celuloze prenesla v obrat Medvode. Pobrskali smo po arhivu, da bi našli nekaj podatkov o zadevnih dotrajanih strojih in našli Certifikat, izdan leta 1880. Omembe vredna sta podatka na tem dokumentu in sicer: Leto konstrukcije stro^ jev — nepoznano in proizvajalec nepoznan. Torej že leta 1880 niso vedeli, kdo je kuhalnike skonstruiral in kdaj, kar da domnevati, da njihova starost sega precej nazaj od leta dograditve. S takimi in podobnimi stroji se še vedno ubadajo stara podjetja, med njimi tudi naše. Majhen sprehod po obratih bi odkril marsikaj podobnega, kar človek mimogrede niti ne opazi. Jasno pa je, da taki stroji zahtevajo ogromne stroške za popravila, čeprav je proizvodnost zaradi primitivnosti in zastarelosti, o primerjavi z novimi stroji, zelo majhna. Demontaža kuhalnikov — veteranov je že izvršena. Skoraj celotno napravo so zrezali in bo odposlana kot staro železo. Certifikat, napravljen ob vgraditvi kuhalnikov leta 1880 Zanimivosti iz papirnice Količevo KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V letošnjem letu je ljudska tehnika Papirnice Količevo organizirala že drugi tečaj za šoferje amaterje. Tečaj, ki je trajal od Počitniška praksa VEVČE, SEPTEMBRA - Novo šolsko leto je ;za dijake vseh šol sjet korak naprej k poklicu. Čeprav se počitnice imenujejo počitnice, so nekateri dijaki, med njimi tudi naši štipendisti, opravljali obvezno in neobvezno počitniško prakso v podjetju po en ali celo dva meseca. Posebno letos je bil pritisk šol in dijakov samih za odobritev praktikant-skih mest na podjetje zelo velik. Vzrok temu je tudi to, da imajo letos tudi gimnazije v svojem učnem programu obvezno prakso v proizvodnji. Tako se je v obeh naših obratih od junija do sept. zvrstilo kar 76 dijakov na obvezni praksi in 81 na neobvezni, tako da smo jim izplačali za delo skoraj 2 in pol milijona nagrad, kot predvideva pravilnik oziroma sklepi samoupravnih organov. Dijaki, posebno oni iz neobvezne prakse, so delno nadomestili delavce, ki sp bili na dopustih, medtem ko je bilo trenutno manj koristi od dijakov iz obvezne prakse. Ker pa so le-ti večidel naši štipendisti, je prav, da se že med šolanjem spoznajo z načinom proizvodnje in organizacijo, tako da bodo ob prejemu dolžnosti že marsikaj vedeli, kar bi jim mogli naknadno nuditi. Večina dijakov je pokazala voljo do dela, po čemer so bili tudi nagrajeni. Največji interes do dela so pokazali papirničarji, kar je razumljivo, saj so si že ob vstopu v šolo izbrali poklic, ki jih zbližuje s kolektivom. 3. 8. do 3. 9. 1964 je obiskovalo 24 tečajnikov. Predavanja so bila 4-krat tedamsiko po 3 ure. Po končanih 52 urah predavanja so imeli tečajniki preizkus pridobljenega znanja na ta način, da so reševali testne pole, na katerih je bilo 36 vprašanj. Testne pole so morali rešiti v 45 minutah in rezultat preizkusa je bil tak: 3 tečajniki so rešili testne pole brez napak, 6 tečajnikov je rešilo testne pole z eno napako, 5 tečajnikov je rešilo testne pole z dvema napakama, 5 tečajnikov je rešilo testne pole s tremi napakami, 5 tečajnikov je rešilo testne pole s 4 in več napakami. Iz preizkusa znanja oz. gornjih rezultatov sledi, da bi na izpitu za šoferje amaterje iz teoretičnega dela padlo 5 tečajnikov. Po novih navodilih naredi izpit iz teorije za šoferje tisti kandidat, ki je pri reševanju testnih pol naredil največ tri napake. Zato priporočamo tečajnikom, da do izpitov utrjujejo pridobljeno snov in jim želimo, da uspešno opravijo izpite za šoferje amaterje. ¥ V zadnjih letih je podjetje začelo z načrtno gradnjo stanovanj in zdaj na tem področju celo prednjačimo v primerjavi z drugimi podjetji na območju občine Domžale. Zdaj v tovarniških stanovanjih stanuje 91 družin in 12 samcev. V mesecu septembru ali najkasneje v začetku oktobra bo vseljiv novi 6-stanovanjski blok v Radomljah. Že prihodnji mesec bomo pričeli z gradnjo novega 6-stanovanjskega bloka, prav tako v Radomljah. Glavna sezona dopustov in letovanja na morju ali v planinah je za nami. Tako je svoj dopust na morju v počitniškem domu v Fiesi preživelo 140 oseb (članov kolektiva in njihovih ožjih svojcev), kar znaša skupno 1120 dopustniških dni. V počitniškem naselju v Izoli pa je letovalo 43 oseb in tu preživelo 544 dopustniških dni. Tudi planinska koča na Veliki Planini je bila v juliju in avgustu mesecu polno zasedena. Tam je preživelo svoj dopust 74 oseb. Planinska koča na Veliki Plani, ki jo je postavilo podjetje za člane kolektiva, služi svojemu namenu. V letošnjem letu je kočo obiskalo skupno 121 oseb. V koči so se zadržali 2 do 7 dni. * Dnevna poraba premoga v podjetju znaša 140 ton. Dospeli premog morajo delavci iiztovar-jati iz vagonov z lopatami. Da se bo to delo mehaniziralo, je pred časom delavski svet sprejel ustrezne sklepe v zvezi z mehanizacijo razkladanja premoga. Pako nam je že dobavila Strojina tovarna Trbovlje transportno napravo za razkladanje premoga iz vagonov. Ko bodo v podjetju dobavljeni še manjkajoči transportni trakovi, se bodo takoj montirale transportne naprave za razkladanje premoga. * Dve skupini članov našega Planinskega društva sta v avgustu naredili izlet v Julijske Alpe. Ena skupina se je povzpela po Banbergerjevi poti na vrh Triglava ter se po obisku Planike, Kredarice vrnila po Tominškovi poti nazaj v Vrata. Druga skupina je šla iz Vrat po poti čez Prag na Kredarico, kjer je prespala. Naslednji dan zgodaj zjutraj je dočakala sončni vzhod na vrhu Triglava pri Aljaževem stolpu. S Triglava se je skupina spustila mimo Planike, Doliča, čez Prehodavce v dolino Triglavskih jezer. Od tu pa naslednji dan na Komno, spotoma so obiskali še Bogatinsko sedlo, oz. v Bohinjsko dolino. Tradicionalno srečanje z našimi upokojenci KOLIČEVO, SEPTEMBRA -Sindikalna podružnica našega podjetja je, kot že vrsto let, tudi letos organizirala srečanje s svojimi upokojenimi delavci. Preteklo leto je priredila izlet na Jezersko, ki pa ga je motilo izredno slabo vreme in tako skoraj onemogočilo, da bi si udeleženci lahko ogledali vse lepote tega predela naše ožje domovine. Zato so že takrat sklenili, da bodo šli še enkrat na Jezersko in tako nadoknadili zamujeno. Vendar pa jim tudi letos vreme ni bilo naklonjeno, kar pa seveda ni motilo čudovitega razpoloženja prisotnih, tako med vožnjo kot tudi v Domu na Jezerskem. Od 104 upokojencev, kolikor jih ima podjetje, se je izleta udeležilo 80, med njimi ni manjkalo tudi tistih, ki so stari 80 let. Dne 20. avgusta ob 8. uri so se odpeljali z avtobusom; tako kot vedno, ko so prihajali v službo, tako so tudi točno prišli na dogovorjena postajališča. Ob prihodu na Jezersko ni hotelo biti konca pozdravljanja in seganja v roke nekdanjim tovarišem na delovnem mestu, sedaj pa prijateljem in znancem. Povabljence je v imenu sindikalne podružnice podjetja pozdravil tajnik ing. Niko Belšak. Po pozdravnem nagovoru je sledila zakuska, po zakuski pa ogled Jezerskega. Po vrnitvi z izleta je sledilo veselo rajanje in z užitkom je bilo gledati upokojence, kako so vsi mladostno ob veselih zvokih obračali pete. Razpoloženje je bilo na višku, seveda ni manjka- Vevče, poleti 1964 — Naš počitniški dom na Jelovici je prav v zadnjem času precej zaseden. Člani našega kolektiva so spoznali, da se lahko dopust prijetno preživi tudi v hribih, v miru in na svežem zraku. Okolica nudi precej možnosti izletov. Vsekakor pa k dobremu razpoloženju prispeva svoj delež tudi osebje doma, to je obe kuharici in neumorni tovariš Kam (V. B.) Skupina pod Aljaževim stolpom — Foto Janez Kosmač lo lepega petja in pripovedovanja veselih dogodkov iz živlie-nja. Ni čudno, da so bili naši upokojenci deležni velikega občudovanja in prisotni gostje niso skoparili s priznanji, da so kljub letom ostali tako mladostni. Ob slovesu so se upokojenci toplo zahvaljevali sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu za pozornost, ki so jo deležni že vrsto let, zavedajoč se, da njihovi nasledniki niso pozabili in da znajo ceniti napore, ki so jih oni vlagali v to, da je naše podjetje doseglo tako lepe uspehe. Na povratku domov so si udeleženci izleta ogledali novo letališče na Brniku. Za marsikoga izmed njih je bilo to edinstveno doživetje, ki ga še dolgo ne bo pozabil. Ob prihodu domov, je bilo ob poslovanju veliko želja, da bi se tudi prihodnje leto še enkrat srečali na tako prijaznem izletu. Našim upokojencem želimo še vrsto srečnih let ter jim že danes kličemo na svidenje v letu 1965. PF Prijateljsko srečanje z železničarji KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Sindikalna podružnica Papirnice Količevo je 24. avgusta 1964 organizirala prijateljsko srečanje v nogometu in namiznem tenisu med ekipo našega podjetja in Železniško tiskarno Ljubljana. Namiznoteniško srečanje, ki je kil°v v Papirnici Količevo, se je končalo z neodločenim rezultatom 3:5. V ekipi gostov je nastopil tudi znani trener državne reprezentance Terečik, ki je pokazal najboljšo igro in mu zaenkrat domači igralci niso bili dorasli. Nogometna tekma, ki je bila v Jaršah, se je končala z rezultatom 5 : 1 v korist Papirnice Količevo. V povratnem srečanju, ki je bilo teden dni kasneje, so naši nogometaši zopet zmagali, tokrat z rezultatom 5:2. Namiznoteniški igralci pa so premagali tiskarno 5:2. V ekipi domačinov se je močno poznala odsotnost trenerja Tereeika, zato naši igralci niso imeli težkega dela iii so zasluženo zmagali s tako visokim rezultatom. Nogometno srečanje je bilo zelo zanimivo, ker smo videli obilico lepih golov, vendar pa bi bilo lahko še zanimivejše, če bi bila nasprotnika bolj izenačena. Vsa tekmovanja so potekala in se končala v pravem športnem duhu ter bi jih bilo treba v letošnjem letu še organizirati in tako vsaj malo izpopolniti praznino, ki je nastala zaradi odpovedi športnih iger. -O- Posstnica URŠA POPIT IN TIT ZULE LOŽNICA »Zakaj viskoza dela nam težave?« vprašuje Uršo njen kolega Tit. »Ce naše analize so majave, naj drugi pridejo nas podučit! Morda potrebne so še raziskave nekoga, ki v posetnici je skrit?« Rešitev te uganke ti zares odkrije POMEMBNO USTANOVO naše industrije. Le resno delo obrodi sadove O delu plavalcev P K Slavij a VEVČE, SEPTEMBRA — Poglejmo najprej, kaj vse so v letošnjem letu dosegli maši plavalci in s kakšnimi uspehi se lahko III. spominski šahovski turnir Hering - Zupančič v Domžalah KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Agilni šahovski klub Domžale je že tretjič organiziral šahovski turnir v spomin pokojnih igralcev in šahovskih organizatorjev He ringa in Zupančiča, ki sta mnogo storila za razvoj šaha v kamniško-domžalskem kotu. Turnir je bil v času od 2.9. avgusta do 11. septembra 1964 v Domžalah. Razdeljen je bil v dve skupini. V prvi, močnejši, so igrali: Albin Planinc, mojstrski kandidat in drugoplasirani na letošnjem prvenstvu Slovenije, prvokategorniki Jože Šiška. Zvonko Draksler, Janez Saradžen iz Ljubljane, najboljši kamniški igralci drugokategorniki ing. Milan Tr-bižan, Marjan Karner in Troha, ter najboljši člani ŠK Domžale, mojstrski kandidat Vlado Ivačič, prvokategornik Vide Vavpetič ter drugokategorniki Jože Plahutnik, Janez Sivec in Stane Laznik. V drugi skupini, ki je imela izrazito spominski značaj, saj so sodelovali samo soigralci in prijatelji pokojnih Heringa in Zupančiča, pa so bili: Pogačar, Nerat, Ritonja, Bračič iz Kamnika, Vidic in Jagodic iz Podgorja, Ocepek iz Komende, Žitko in Mitja Zupančič iz Radomelj ter Ivo Sonc, Peter Zupančič in Lju-biša Milič iz Domžal. V prvi skupini je ves čas turnirja vodil Ivačič, ki so mu bili tik za petami Planinc, Plahutnik. Vavpetič in Draksler. Z zmago nad najhujšim nasprotnikom Planincem v predzadnjem kolu si je Ivačič zagotovil prvo mesto. Med vsemi je pokazal najboljšo in naj sign rnej.šo igro, saj je edini neporaženi igralec na turnirju. 2. mesto si je s svojo brezkompromisno in kombinatorno igro osvojil Planinc. Za njegovo igro je bilo med gledalci največ zanimanja, saj so prišli pri vratolomnih kombinacijah in nepričakovanih žrtvah prav gotovo na svoj račun. Tretje mesto je nekoliko nepričakovano zasedel Jože Plahutnik in si zopet priboril prvo kategorijo. Četrto mesto je zasedel Vide Vavpetič, peto pa Draksler. Oba bi po svoji igri zaslužila nekoliko višje mesto. Končni vrstni red je naslednji: Ivačič 8,5, Planinc 8, Plahutnik 7,5, Vavpetič 7, Draksler 6, Šiška in Troha 5,5, Saradžen in Trbižan 4,5, Sivec 3,5, Laznik 3, Karner 2,5 točke. V drugi skupini je do zadnjega kola vodil Mitja Zupančič, šele z nepričakovanim porazom proti Vidicu ga je prehitel Peter Zupančič in tako zasedel prvo mesto. V opravičilo za poraza v zadnjih dveh kolih navajamo, da je Mitja Zupančič nastopil nekoliko bolan. Tudi za tretje mesto se je zgodilo podobno: v zadnjem kolu je Bračiča potisnil na četrto mesto Sonc. Končni vrstni red: Peter Zupančič 9. M. Zupančič 8,5, Sonc 7, Bračič 6,5, Pogačar in Jagodic 6, Ritonja in Žitko 4,5, Narat, Milič in Vidic 4 ter Ocepek 2 točki. Turnir je bil zelo dobro organiziran, vodil pa ga je uspešno sodnik Lado Hren. Kot vidimo, so se tega turnirja udeležili štirje šahisti Papirnice Količevo: Vavpetič, Laznik, Sonc in Milič, ki so bili tudi glavni organizatorji tega uspešnega turnirja. V. V. pohvalijo. Kot vemo, je ta nov plavalni kinih letos prvič nastopal v ekipni konkurenci v II. slovenski ligi. Čeprav na začetku nismo računali na kakšen vidnejši uspeh, saj smo le s težavo sestavili dovolj številno ekipo za to tekmovanje, so nas naši plavalci in plavalke nadvse ugodno presenetili. Tekmovanje v drugi slovenski plavalni ligi Je potekalo v dveh skupinah, ljubljanski in gorenjski. Plavalni klub Slavija je nastopal v ljubljanski skupini, skupno s Celulozarjem 11, Ilirijo II in Ljubljano 111, medtem ko so v gorenjski skupini tekmovali: Triglav II, Triglav III, Radovljica in Jesenice. Prvi nastop v Krškem proti Celulozarju nam kljub porazu ni vzel pognana, čeprav smo dvoboj z renomirainim nasprotnikom izgubili s precejšno razliko. V drugem kolu smo Iliriji nudili že precej močnejši odpor in smo srečanje izgubili z najmanjšo možno razliko ene same točke. S tem pa je bilo tudi konec naših porazov, saj smo v vseh preostalih srečanjih in povratnih tekmah izdatno premagovali svoje nasprotnike in na koncu tekmovanja v ljubljanski skupini 11. slovenske plavalne lige osvojili prvo mesto. Na finalnem delu tekmovanja celotne druge slovenske plavalne lige, ki je bilo v Krškem, smo zasedli tretje mesto za Celulozarjem II in Triglavom II, čeprav nas je slednji le s težavo spravil v koš in smo nastopali brez pionirja Marjana Robide, ki je ravno v tem času tekmoval za republiško pionirsko reprezentanco v Beogradu. Povrh vsega pa sta naša nasprotnika nastopala okrepljena še s plavalci prvih ekip, ki sicer tekmujejo v zvezni jugoslovanski plavalni ligi. Razumljivo je, da v takšni konkurenci kljub dobrim rezultatom naših plavalcev nismo mogli doseči kaj več. Naši plavalci in plavalke so v letošnjem letu nastopili še na mitingu mladih, ki je bil aprila v Kranju v zimskem bazenu, na slovenskem članskem, mladinskem in pionirskem prvenstvu, na zaključku sezone pa še na odprtem klubskem prvenstvu, ki so se ga udeležili tudi plavalci PK Ljubljane. Tudi na teli tekmovanjih so posamezniki dosegli nekaj izrednih uspehov, med katerimi je pohvaliti malega Marjana Robido, ki je osvojil naslov republiškega pionirskega prvaka v najtežji plavalni disciplini za pionirje — 100m metuljček. Na oder zmagovalcev je stopil tudi Marjan Cvetkovič, ki je zasedel tretje mesto v kategoriji mlajših pionirjev na 50 m crawl. Ko smo že pri pionirjih, nikakor ne moremo prezreti rezultatov Mojce Liberšarjeve, ki bo prav gotovo že v naslednjem letu krepko mešala račune svojim starejšim konkurentkam, seveda le, če bo tudi vnaprej tako marljivo vadila kot doslej. Isto velja tudi za mladega Srečka Andriča, ki mu gre posebna pohvala še za marljivost in vestnost pri treniranju, pa še za Vreševo, Cerarjevo in Kržioevo. V mladinski ekipi moramo pohvaliti predvsem Živko Meljo, ki je zelo perspektivna plavalka, Zdenko Lorbek, Miloša Svarca, Marka Robido in Andreja Kleš-nika, ki se bodo z resnim delom kmalu lahko uvrstili med najboljše slovenske plavalce. In še trije so, ki jih nikakor ne smemo prezreti. Tatjana Černe, Jernej Prevodnik in Zmago Sajhar so, čeprav že člani, potrdili svojo nadarjenost za plavanje in so s svojimi kvalitetnimi rezultati največ prispevali k ekipnemu uspehu v ligi. Žal Zmago sedaj zapušča naše vrste, ker odhaja na odsluženje vojaškega roka, mi pa želimo, da bi se čim-prej vrnil med nas, saj bo z njegovim odhodom nastala v ekipi vrzel, ki je ne bomo mogli kar tako zamašiti. Vsi ti uspehi pa niso prišli sami po sebi, ampak so rezultat trdega sistematičnega dela, s katerim smo pričeli že v zimskem času v malem bazenu v Ljubljani in smo v poletnih mesecih z njim nadaljevali v Vevčah. Žal je mnogo plavalcev, ki so v zimskem času pridno vadili, poleti zapustilo naše vrste, vendar upamo, da jih bomo letos ponovno vključili v delo in jih tudi obdržali v svoji sredini. Vendar je poleti več ali manj redno treniralo okoli petdeset članov kluba, kar je za začetek nedvomno veliko, letos pa upamo, da bomo naše vrste vsaj podvojili. Zavedati se moramo namreč, da je za uspehe v plavalnem športu potrebna primerna množičnost, resnost in vztrajnost skozi vse leto. Ne bi bilo prav, če bi v obračunu našega letošnjega dela ob uspehih plavalcev pozabili na požrtvovalno pionirsko delo klubskih funkcionarjev in trenerjev. V prvi vrsti je zasluga tov. Novaka, da je klub sploh pričel z delom, saj je bil prav on pobudnik akcije za ustanovitev plavalnega kolektiva na Vevčah in v Mostah, ki je kasneje združil mlade plavalce v vrstah PK Sla-vije. Tudi kasneje je težišče dela ostalo na njegovih ramenih, le da se mu je priključil še tov. Janko Vidic, ki je opravljal vse tehnično delo, tako da je klub zaživel, kakor je treba. Tovariš Krevh, profesor telovadbe, pa je bil pobudnik na osemletki in stalni sodelavec. Tudi kolektiv papirnice je pokazal za našo aktivnost veliko razumevanja in je prav, da se mu na tem mestu za vso pomoč zahvalimo. Isto velja tudi za Zvezo za telesno vzgojo občine Moste — Polje. Naj na koncu še enkrat čestitam tekmovalcem in funkcionarjem za dosežene uspehe in poudarim, da je plavanje ena najlepših in najbolj koristnih športnih panog za našo mladino, uspehi pa terjajo večletno resno, načrtno delo, ki terja od plavalcev dosti naporov in trdne volje. G. J. • KEGLJAČI... KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V teku je prvenstvo posameznikov Papirnice Količevo za avgust in september. Po številu nastopajočih opažamo, da kegljaška vnema v našem podjetju v poletnih mesecih opada. V našem klubu je samo nekaj kegljačev, ki redno, vsaj enkrat na teden pridejo na kegljišče in trenirajo. To se odraža tudi na tekmovanjih, saj tekmovalci, ki ne trenirajo, ne dosegajo rezultatov, ki jih sicer od njih pričakujejo. Sedaj, ko je klub tudi uradno prijavljen pri Kegljaški zvezi Slovenije in bo nastopal pod imenom: Kegljaški klub Papirnica Količevo (to je bila želja večine kegljačev papirnice), bi moral z rezultati pokazati svojo pravo vrednost in dokazati, da ta korak ni bil brez osnove. Sedanje stanje pa je naslednje: klub Pbstaja, tekmovalci (člani kluba) ne trenirajo, sestajajo pa se le takrat, kadar je na sporedu tekma. Seveda so tudi rezultati temu primerni. Vse možnosti pa so, da bi klub dosegal lepe uspehe v tekmovanjih, saj ima za to vse pogoje, solidno moštvo, seveda, če bi tekmovalci redno trenirali, kegljišče, na katerem so možni rezultati mednarodne vrednosti (to je nedavno dokazal državni reprezentant Grom), pa še več drugih pogojev, katerih bi bil vsak klub vesel. Kegljišče v Jaršah pa »sameva«. Tako je npr. na prvenstvu posameznikov za mesec junij—julij nastopalo samo 12 kegljačev, torej v 2 mesecih je obiskovalo kegljišče le 12 članov! To pa je iza naš klub, ki šteje več kot 30 kegljačev, bore malo. Upajmo, da je to samo prehodna doba in da bo že na naslednjem tekmovanju oktober—november—december število tekmovalcev poraslo. Še rezultati prvenstva junij— julij: zmagovalec je postal zopet Vide Vavpetič in to s poprečjem 591 kegljev. Za njim sledijo Sonc s 573. Fric Majhenič 572, Vavpetič II 568, Volčini 556 kegljev itd. Na žalost pa so med kegljači tudi izjeme. Nekateri tekmovalci ne oddajo tekmovalnega lističa, če idosežejo slab rezultat, temveč ga zadržijo in uničijo, tako, da se le-teh ne vnese v tabelo. -EJ Novi rekordi na kegljišču v Jaršah KOLIČEVO, SEPTEMBRA — Pred kratkim je bila v Jaršah prijateljska kegljaška tekma med KK Brest iz Cerknice in Papirnico Količevo v disciplini 6 X 150 lučajev. Tekmovanje se je pričelo ob 17. uri, toda vsi smo nestrpno čakali nastop zadnjih treh tekmovalcev, med katerimi je bil tudi državni reprezentant Grom. Že po prvih njegovih metih je bilo opaziti, da je rekord kegljišča 654 podrtih kegljev, ki je bil v lasti Zdešarja iz kegljaškega kluba Gradis (Ljiulbljana) v nevarnosti. Prisotni smo občudovali državnega prvaka, s kakšno lahkoto in natančnostjo ta odlični tekmovalec podira keglje. Grom je kegljal res odlično, iz steze v stezo je dosegal boljše rezultate, tako da je rekord kegljišča presegel za celih 42 kegljev. Njegov rezultat na 150 lučajev je znašal 696 podrtih kegljev. Klubski tovariši in prisotni so ga naprosili, naj odmeče še 50 lučajev, da bo skupno torej 200 lučajev. Zopet je začel na 2 stezi in podrl 228 kegljev. Tako je Grom dosegel 924 kegljev na 200 lučajev, kar je prvikrat, da je nekdo podrl preko 900 kegljev na kegljišču v Jaršah. Malo gledalcev, saj se je tekmovanje končalo po 22. uri, je z burnim aplavzom čestitalo Gromu k novemu rekordu kegljišča. Na tem tekmovanju je torej Grom dosegel kar 4 nove rekorde našega kegljišča in to: na 50 lučajev 242 podrtih kegljev na 100 lučajev 470 podrtih kegljev na 150 lučajev 696 podrtih kegljev na 200 lučajev 924 podrtih kegljev In še posamezni rezultati tek- me: KK Brest Lah . 580 Urbas . 539 Zorman . . . . . . 549 Kočevar . . . . . 575 Tornič . 570 Grom KK Papirnica Vavpetič A. . . • . 624 Petkovič . . . . . 523 Majhenič F. . . . . 553 Lukman . . . . . 503 Sonc . 587 Vavpetič V. . . . 589 Končni rezultat tekme se glasi: KK Brest : KK Papirnica 3509:3379 Po tekmi smo naše goste iz Cerknice pogostili, čestitali jim za zmago, še posebno tov. Gromu in mu zaželi, da bi še in še dosegal rekorde v državnem im svetovnem merilu. —EJ Poročilo o nesrečah za meseca iulll In avgust KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V mesecu juliju in avgustu smo imeli do sedaj naj večje število nesreč. V juliju je bilo 8 nesreč, v avgustu mesecu pa celo 10. Večini primerov nesreč je botroval osebni faktor, kar je razvidno iz opisa nesreč. Anton Cencelj, delavec na dvorišču, je pomagal tesarju pri izdelavi palet. Tesar je les za palete žagal v mizarski delavnici. Pri tem delu mu je pomagal tudi Anton Cencelj. V času žaganja je KV mizar na skobelnem stroju vrtal kos lesa. Ker je bil Cencelj zaposlen šele nekaj dni, je to delo opazoval z vseh strani. Pri opazovanju se je z desno roko oprl na mizo poravnalke, ki je bila namazana z nafto, zaradi česar mu je roka zdrsnila po mizi proti skobelnemu rezilu. Rezilo mu je prikrajšalo na desni roki sredinec in prstanec do polovice nohtov. Tej nesreči je botrovala radovednost in obenem tudi nepazljivost. Benjamin Marenk, pomočnik sti-skalca lepenke, je pomagal iz stiskalnice odstraniti stisnjeno mizo lepenke. Miza je bila slabo naložena in se je pri stiskanju uprla na steno stiskalnice tako, da jo ni bilo mogoče zapeljati izpod stiskalnice z ročnim vozičkom. Marek je vzel dvigalni drog in od zadnje strani potiskal mizo. Pri tem delu ga je v zapestju desne roke »nekaj vščipnilo«, kot trdi sam. Moral je iskati zdravniško pomoč in roko ima sedaj v mavcu. Do te nesreče ne bi prišlo, če bi bila miza pravilno naložena. Janez Jasenc, rezilec lepenke se je ponesrečil na poti na delo. Z mopedom se je peljal po cesti, ki je bila na nekem ovinku posuta z gramozom. Na cesti so bile kure in da jih ne bi povozil, je zavrl ter je zaradi posute ceste padel in si poškodoval levo roko. Stane Mav, delavec na transportu in upravljač mehanske lopate se je ponesrečil v času, ko je ravnal premog. Z lopato je potiskal gmoto premoga in zaradi pokvarjenega tipkala ni mogel pravočasno ustaviti lopate ter je pri ravnanju udaril z ročajem po lesenem stebru in pri tem stisnil prst na desni roki. Stikalo ni Začetni požar ▼ pripravi lesa MEDVODE, SEPTEMBRA — Dne 14. 8. 1964 je v jutranjih urah nastala okvara na električnih raizvodnih elementih v pripravi lesa. Zaradi tega je nastal medfazni stik z močnim tokovnim lokom. Posamezni elementi so zaradi močne zaprašenosti prostora zaprti v kovinska ohišja, vendar je zaradi utesnjenosti posameznih vstopov le prišlo^ do tega, da so se iskre širile tildi izven ohišja. Ker je bilo na elementih. kablih in nosilcih precej prahu, je to omogočilo razširitev požara, posebno, ker je tu poleg večjih delcev lesa tudi precej drobnega lesnega prahu. Med Obratovanjem oddelka je celo možna prašna eksplozija. Tako situacijo pa so delavci pravočasno opazili in tov. Janez Šimenc je nastali požar uspešno pogasil s COa aparatom. Iz tega lahko zaključimo naslednje: 1. Vse strojne naprave, predvsem električne dele, je potrebno večkrat čistiti, vendar pa najmanj enkrat tedensko. 2. Škoda, ki bi lahko nastala zaradi razširitve požara, bi bila zelo velika, poleg tega pa bi nastal zastoj v celotni tovarni. 3. Pokazala se je praktična vrednost po obratu razporejenih gasilnih aparatov (predvsem novih aparatov na COa) in pa sposobnost v oddelku zaposlenih delavcev, ki so se v nastali situaciji dobro znašli. Posebno moramo poudariti efektno delovanje CO2 aparatov, ker z njimi lahko gasimo tudi električne naprave pod napetostjo, poleg tega pa na okolišnih predmetih in napravah ne ostanejo nikakršne sledi ali škoda. 4. Zaradi uspešnega reševanja takih in podobnih situacij bo potrebno na področju požarne ope-rative z ročnimi gasilnimi aparati še precej napraviti. To se nanaša predvsem na poučevanje tistih ljudi, ki delajo v požarno bolj ogroženih oddelkih. V. B. delalo zato, ker je počil kabel in je tako prišlo do nesreče brez posebne krivde. Franc Lekan, delavec pri transportu je razkladal papirne odpadke iz vagona na voz. Pri tem delu je stopil na skrajni rob ob vratih vagona, zaradi česar mu je spodrsnilo in je z nogo močno podrsal po stopnicah vagona. Pri tej nesreči si je odrgnil nogo tako močno, da je moral iskati zdravniško pomoč. Janez Marn, delavec na holandcih, je s sekiro sekal zvitek celuloze po dolžini. Pri sekanju mu je sekira spodletela in se je vsekal v desno nogo pod kolenom. Takih nesreč smo v zadnjih letih že nekaj imeli; dajo se odpraviti z večjo previdnostjo. Janez Florjančič, pazilec sita, se je na poti z dela peljal s kolesom in se ponesrečil. Padel je na cesti IV. reda Količevo—Dob, ki je v zelo slabem stanju. Pri padcu si je zlomil kazalec na levi roki. Cesto Količevo—Dob bi brez vsake škode lahko zaprli za ves avtomobilski promet, ker je to makadamska poljska cesta. S tem bi dosegli, da bi cesta ostala primerna vsaj za vožnjo s kolesi in mopedi. Jože Oštir, pomočnik v kuhinji kleja, je odpiral pločevinasti sod, napolnjen s kolofonijo. Ko je pokrov odsekal, ga je odstranjeval s krampom. Pri tem delu mu je kramp spodletel in z desno roko je zadel v odsekani pokrov, oz. sod in se vrezal v kazalec desne roke. Pri odpiranju sodov je nujno potrebna osebna previdnost In uporaba zaščitnih rokavic. Jože Trojanšek, pomočnik pri papirnem stroju II, se je ponesrečil v času, ko mu je mazač razkazoval, kako se mažejo pogonske omarice. Ko mu je mazač razkazoval, kje se olje izpusti iz omarice, je Trojanšek položil roko na pogonsko omarico tako, da je mezinec desne roke vtaknil v odprtino pogonske omarice. Zobato kolo mu je nekoliko odščipnilo prst — mezinec. Spet — neprevidnost. Dragan Mršo, delavec na lesnem prostoru, je odvzemal odžagane bru-ne, ki se uporabljajo za brušenje lesa. Pri odžagovanju hloda je prijel odžagani del tako, da je vtaknil kazalec desne roke v rez. Sodelavec pa je potisnil hlod do predpisane mere in pri tem zmečkal konec prsta Draganu, ki je bil prepočasen, da bi pravočasno odmaknil roko. Vzrok nesreče je obojestranska neprevidnost. Ivan Lipovšek, traktorist na dvorišču, je traktor ustavil tik ob tračnicah industrijskega tira. Ko je stopil s traktorja, je z desno nogo stopil v režo ob tračnici in si jo pri tem zlomil. Tudi za to nesrečo je kriva neprevidnost. Peter Maselj, mazač pri KS II se je v času malice pri rezanju kruha urezal z žepnim nožem v mezinec leve roke. Zaradi vreza je moral k zdravniku, ki mu je rano zašli. Vinko Pestotnik, delavec pri kolo-drobu, je odprl pokrov jaška pra ele-vatorju tako, da je vtaknil prst v odprtino, kjer je bil nekdaj ročaj za odpiranje. Pri tem ga je uščipnilo v prst in resne posledice so se pojavile šele čez štiri dni. Martin Gorta, pomožni delavec pri varilcu je menjal karbid v acetilen-skem aparatu. Pri odvijanju vijaka posode za karbid je prišlo do samovžiga acetilenskega plina. Plamen je imenovanega oplazil po obrazu, k sreči brez večjih posledic. Do nesreče je prišlo zaradi nepoučenosti, ker je bilo v razvijalcu verjetno še dovolj plina in s tem podana možnost za samovžig. Lojze Zezlin, nakladalec gotovega blaga, je hotel spodnesti neko balo z ročnim vozičkom. Pri tem delu mu je spodletelo in z desno roko je udaril po drugi bali ob tračno železo in sl pri tem močno prerezal desno dlan ob mezincu. Podobnih nesreč je bilo v podjetju že več in zato je nujna večja previdnost ali pa uporaba zaščitnih rokavic. Vera Ferbežar, delavka v sortimi dvorani, se je ponesrečila na poti na delo. Na kolesu že v neposredni bližini tovarne ji je postalo slabo, zaradi česar je padla in dobila pretres možganov in nekaj lažjih poškodb. Vzrok nesreče je verjetno prehitra vožnja, saj se je nesreča zgodila nekaj minut pred 6. uro. Marjan Cerar, pomočnik mlinarja na holandcih papirnega stroja II, je bil ob dvigalu, ko je viličar pripeljal celulozo. Voznik viličarja, misleč da se Cerar še lahko umakne, je pri manevriranju zadel Cerarja v nogo, ker se ta ni mogel več ogniti zaradi na tleh ležečih bal. Nesreča je bila lažja, ker je voznik pravočasno ustavil viličarja. Ivan Cene, stiskalec lepenke, se je ponesrečil v času menjanja klobučevine. Pri dviganju valja s posebno napravo, je naprava zaradi slabo očiščenega čepa spodletela, valj pa je udaril ponesrečenca po mezincu. K sreči imenovani ni imel mezinca točno pod valjem, ker bi mu ga v na- sprotnem primeru zmečkalo, oz. odščipnilo. Vzrok nesreče je slabo očiščen in masten čep valja in neprevidnost delavca. V osmih mesecih preteklega leta smo imeli skupno 35 nesreč, v letošnjem letu pa skupno 46. Vsekakor je to prevelik porast nesreč v primerjavi z lanskim letom, čeprav imamo letos zaposlenih približno 70 delavcev več. V glavnem pa so nesreče take, da jih lahko preprečita samo osebna pazljivost in previdnost pri delu. HEK Tonetu v spomin Po zelo kratki in težki bolezni nas je 19. 8. 1964 zapustil v 57. letu starosti, Anton Narobe, delavec pri kolodro-bih. Novica o njegovi nenadni smrti nas je globoko pretresla, posebno še njegove ožje sodelavce. Nismo mogli verjeti, da je resnična vest o njegovi smrti. Saj ni dolgo tega, ko je še zdrav in vesel delal med nami. Nikdar ni tožil in tarnal ne nad boleznijo, kakor tudi ne nad težavami, katerim je bil izpostavljen. S svojim skromnim zaslužkom je moral preživljati številno družino. Skozi vso svojo življenjsko pot je bil izpostavljen vsem težavam, ki si jih človek more zamisliti. Tudi v času okupacije mu ni bilo prizaneseno. Zaradi neurejenih razmer za delovnega človeka v stari Jugoslaviji ni mogel dokazati vseh službenih let, ko je hlapčeval raznim gospodarjem. Tako mu je ostalo, kljub temu, da je imel že 57 let, še vrsto let, da bi si prislužil svoj zasluženi po- e si ga vprašal, do kdaj bo še moral delati, je vedno trdil, da do smrti, kako bridko resnične so bile njegove besede! Tovariš Tone je bil vedno tih in skromen, ter predvsem zelo dober delavec. Vedno je bil med prvimi ob prihodu na delo in med zadnjimi ob zaključku njegove izmene. Vemo, kako težki so bili njegovi zadnji dnevi. Zaradi svoje skromnosti ni izkoristil ugodnosti, katere je dolžna zdravstvena služba nuditi svojim bolnikom. Zelo žalostno je bilo videti tovariša Toneta, ko se je korak za korakom z veliko težavo vračal od zdravnika, še vedno z vero, da se bomo kmalu videli na delu. Kako priljubljen je bil med svojimi tovariši in v okolici, je bilo videti iz udeležbe na njegovem pogrebu. Veliko je bilo solznih oči, posebno ob pogledu na njegovo številno žalujočo družino, med katerimi so tudi nepreskrbljeni člani družine. Podjetje je z njim izgubilo vestnega in požrtvovalnega delavca. Še več je izgubila družina, saj je izgubila dobrega moža, očeta in rednika. Žalostni smo odhajali z njegovega groba. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja — tovariš Tone. F. Pančur KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu juliju 1964: Miro Hudobivnik, str. ključavničar Djordje Krčič, nanosilec Frančiška Logar, analitik-planer Andželo Karbončič, snažilec Franc Oberč, II. pomočnik pri pap. stroju Vladimir Kastigar, paznik pri PS Mirko Kocjančič, kurjač II. Alojz 2ust, nanosilec Jože Kranjec, nanosilec Mijo Ferlin, razkladalec Ivan Kokalj, pomožna dela Magdalena Rotar, praktikant za tehnologijo pap. Ivan Poženel, vodja družbene prehrane Ivan Cvetko, nanosilec Anton Skubic, nanosilec Alojz Anželj, nanosilec Sead Gogič, str. ključavničar Andrej Trtnik, električar Prišli v mesecu avgustu: Vladislav Gorše, prakt. v energ. oddelku Franc Jemec, nanosilec Rista Stajkulovič, snažilec Milojka Vidrih, obratni laborant Anica Selan, razna pom. dela Justina Stefanič, razna pom. dela Hasan Grošič, razkladalec surovin Milena Kačar, pom. knjigovodja Jelena Kocjan, prakt. v komerc. in rač. sekt. Marija Oberč, razna pom. dela Odšli v mesecu juliju: Francka Kramar, upokojena Jože Plut, odšel na lastno željo Bajrem Gaš, odpuščen v poskusni dobi Husein Duranovič, neopr. izostal 7 dni Alojz Rojc, umrl Anton Moškrič, umrl Odšli v mesecu avgustu: Metod Zorko, neopravičeno izostal 7 dni Janez Ošlaj, na lastno željo Jože Jančar, na lastno željo Franc Dovč, na lastno željo Karol Pungeršek, samovoljno zapustil delo Sead Gogič, odpuščen v poskusni dobi Justina Stefanič, odpuščena v poskusni dobi Jurij Komljanovič, neopr. izostal 7 dni Danimir Vuga, disciplinsko odstranjen Milena Kačar, odpuščena v poskusni dobi Vladislav Antončič, odšel na lastno željo Slavka Cernec, upokojena Ana Žagar, upokojena ing. Dimitrij Sušnik, odšel na lastno željo Poročili so se: Mirko Podgorelec, razkladalec; Vinko Žižek in Terezija Pucko, Stane Dajčman in Marija Škof, Jože Devičnik in Marija Gale, Metod Zivic in Vladislava Oklešen, Milorad Savič, Ivan Fišer in Ana Ahačevčič. Čestitamo! Rodili so se: Francetu Porenti, hči Dragica, Ruži Šetar, sin Samo, Jožetu Teršarju, hči Sonja, Matu Dukariču, sin Simon, Husniju Samardžiču, sin Ismet, Jožetu in Mariji Marolt, sin Igor, Martinu Marklju, hči Biserka, Jožetu Ljubiču, sin Roman, Srečku in Martini Smrekar, sin Boštjan, Frančiški Bricelj sin Janez. Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V juliju so se zaposlili: Šalih Šahinovič, razkladalec surovin, Anton Soršek, obratni električar, Ignac Dvanajščak, nakladalec lesa in žamanja, Alojz Dvanajščak, razkladalec surovin. V juliju so odšli: Jožica Logar, materialni knjigovodja, lastna odpoved, Franc Jenko, nakladalec lesa in žamanja, samovoljno. V avgustu so se zaposlili: Radoslav Čepič, obratni laborant Franc Hočevar, prebiralec Emil Fic, mlinar pinotana Vinko Šimnovec, strojni ničar ključav- Ivanka Košenina, obratna snažilka V avgustu so odšli: Vahid Bačič, sporazumno razkladalec surovin, Smail Abdič, samovoljno razkladalec surovin, Iz papirnice Količevo V mesecu juliju so se zaposlili: Branislav Osolnik, delavec v KC, Jože Kveder, voznik viličarja, Jože Marinček, delavec na holandcih, Ibrahim Halilagič, snemalec lesovine, Franci Peterka, pazilec sita KS I., Jože Klopčič, pazilec sita KS II., Alojz Petek, čistilec v el. delavnici Franc Hribar, II. pomočnik pri PS H., Hasan Kaljkovič, razkladalec surovin, Janez Kosec, strugar, Miroslav Petkovič, razkladalec surovin, Dobrivoje Ilič, razkladalec surovin, Alojz Zezlin, razkladalec surovin, Boris Rupar, delavec v proizvodnji, Janez Hribar, pazilec sata KS I., Fianc Jančar, čistilec in žagar lesa, Drago Mršo, čistilec in žagar lesa, Zan Svetlin, delavec na holandcih, Miha Kepec, nočni čuvaj, Jožef Oražem, razkladalec surovin, Maks Breznik, delavec na holandcih KS I., Aleksander Osolnik, razkladalec surovin, Istvan Terek, razkladalec surovin, Dušan Simič, razkladalec surovin, Drago Kreč, ključavničar, Mihajlo Bednar, čistilec in žagar lesa. V mesecu juliju so odšli: Karl Limoni, pazilec sita, Anton Peterka, II. pomočnik preč. rezilca, Jože Marinček, delavec na holandcih. Rojstva: Betki in Stanetu Cerar se je rodila hčerka Alenka. Urošu Kremiču se je rodil sin Uroš. Čestitamo! V mesecu avgustu so se zaposlili: Janez Majhenič, OTK proizvodnje, Marko Osolnik, ključavn. vajenec, Marjan Trobec, OTK proizvodnje, Štefan Rožič, dovoz in odvoz lepenke, Vinko Rak, II. pomoč. preč. rezilca, Franc Prelovšek, delavec na hol. KS I., Ciril Novak, vnašalec v Hy, Ostoja Kasagič, vnašalec v Hy, Emil Lemut, H. pom. preč. rezilca. V mesecu avgustu so odšli: Milija Golič, dovoz in odvoz lepenke, Radomir Rankovič, dovoz in odvoz lepenke, Aleksander Osolnik, razkladalec surovin, Mihajlo Bednar, čistilec in žagar lesa, Miladin Mrdinac, razkladalec surovin, Anton Narobe, kolodrobec, Janez Florjančič, pazilec sita, Vincenc Rak, H. pom. preč rez., Dušan Šlajpah, pazilec sita. Rojstva: Jakobu Svetlinu se je rodil sin Darko. Elkazu Muriču se je rodila hčerka Semka. Čestitamo! _(lflSE DE10_ Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Milan Korošec, Ljubo Milič. Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani