Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. m mm Velja za vse leto. Z l $3.00 Ima 10.000 karocnikov GLA list slovenskih delavcem v Ameriki ti! rhe onl> Slovenian dai>; 2 in the Lr^čed State« v ■ m m issued every day except Sundays and Holidays ^ J TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND2 NO. 257. — ŠTEV. 257. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 1, 1915. — PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XX33I. — LETNIK tctctti AVSTRIJCI IN NEMCI SE PRIBLIŽUJEJO KRAGUJ EVGU« FRANCOZI IN ANGLEŽI SE ŠE VEDNO OBOTAVLJAJO. POMORSKA BITKA MED RUSKIM IN TURŠKIM BRODOVJEM, NEMŠKE ČETE SO ZAVZELE MILANOV AC. — PODROBNA POROČILA O ZAVZETJU ZAJE-ČARA. — NEMŠKEMU CESARJU ŠE NI ZMANJKALO ŽELEZNIH KRIŽEV. — BITKA MED ČRNOGORCI IN AVSTRIJCI. — SRBI SO IZGUBILI V SEDANJI VOJNI VEČ KOT STO TISOČ MOŽ. — GRŠKA JE ZAVRNILA VSE PONUDBE ZAVEZNIKOV. GRŠKI KRALJ JE V SOLUNU. — TURKI SO RAZDEJALI VELIKO ZAVEZNIŠKO SKLADIŠČE ZA MUNICIJO. — SESTANEK. ZAVEZNIŠKA POROČILA. Obupen položaj. London, Auglija, 30. oktobra. Položaj, v katerem se nahaja nesrečna Srbija, se z vsakim dnem slabša. Glavno mesto Niš ogrožajo Bolgari, Avstrijci in Nemci pa prodirajo proti Kragujeveu, kjer so srbske tovarne za munieijo. eozi zavzeli Strumnico, ni potrjeno. Iz Aten poročajo, da bo bitka, ki se vrši na fronti Veles—Krivo-lak. odločilna. Med Ogrsko in Bolgarsko se zopet vrši promet po reki Donavi. Bolgarske zmage. Sofija, Bolgarsko. 30. oktobra. Vest. da je padla v sredo zjutraj trdnjava Pirot, je povzročila med Srbi silno razburjenje. Z zavzetjem te trdnjave so zadobili zavezniki prosto pot do Niša. Srbske čete pri Mitroviei in Prištini se umikajo proti Novemu Pazarju. Bolgari so zavzeli mesto Zaje- Odlikovanje. Amsterdam, Nizozemsko, 31. Iz Rima poročajo, tla so se di-'lz Sofije poročajo, da je podelillčar, katero sta branili dve srbski * " i.i - diviziji. Srbi so bili na obrambo izborno pripravljeni. Vse gore o-koli mesta so bile močno utrjene. V bojih se ie posebno odlikovala bolgarska artilerija. Srh ski jetniki so izpovedali da si takega obstreljevanja niti predstavljati niso mogli. Vsi šrapneli so eksplodirali nato eno 50 čevljev nad srbskimi postojankami Skoro vsi srbski vojaki, katere so vjeli Bolgari, so bili oblečeni v civilne obleke. Razen civilne obleke so imeli na Bolgari pripravljenih veliko po-!je vse odvisno od Grške. Če da Gr- sebi tudi vojaške plašče in voja- plomati že preselili iz Niša v ne- nemški cesar bolgarskemu princu ko mesto, ki leži v neposredni bli-.Borisu in bolgarskemu ministrske-/ini r-rnogorske meje. J mu predsedniku Radoslavovu že- Iz zadnjih brzojavk je razvidno,' lezni križ. Boris je drugi sin bol-da se Srbi na celi črti umikajo garskega kralja Ferdinanda, pred Bolgari. Bolgari zatrjujejo,] u a so zavzeli Negotin, Brzo Palan-j Srbske izgube, ko, Zaječar, Kujaževae in več va- Rim, Italija, 31. oktobra. — Iz si v dolini reke Timok. I Srbije je dospel sem dr. B. Cald- jwell, ki je bil prideljeu ameriške-Nemci in Bolgari. j mu oddelku Rdečega križa. Izpo- Rim, Italija, 30. oktobra. — Z vedal je, da je položaj srbske ar-ra/.nili strani poročajo, da imajo .made naravnost brezupen. Sedaj sehnih vlakov, s katerimi se bodo ška srbski vladi na razpolago železnico Solun—Bitolj, se bo lahko umaknil velik del srbske armade. Ostali oddelki bodo pobegnili najbrže v Crnogoro. Do meseca oktobra so izgubili Srbi 115.000 mož. K tem se seveda prištevajo prepeljale nemške čete v Carigrad. Kdaj se bo to zgodilo, se sedaj še ne more dognati. Angleži. Pariz, Francija, 30. oktobra. Ilavas ngentura je dobila iz So-j mrtvi, ranjeni m ujeti. Izgube bo luna brzojavko, da so dobili Au-jdo pa še enkrat večje, ko bo končana sedanja avstrijsko-nemško-bolgarska ofenziva. gleži, ki so se izkrcali v Solunu, povelje, oditi takoj proti srbski meji. Dopisnik pristavlja, tla so zavezniki s Srbi v neprestani zvezi. Črnogorci in Avstrijci. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Tukajšnje črnogorsko poslaništvo je dobilo danes od črnogorske vlade sledeče poročilo: -S. oktobra se je vnela južno od Višegrada v Bosni vroča bitka med črnogorskimi in avstrijskimi vojaki. Kako se je bitka končala, .sedaj še ni znano. Črnogorci so napadli pri Gori Avstrijce in .jib pognali v beg. — Pri Grahovu se vrše artilerijski spopadi. Odbiti srbski napadi. London, Anglija, 1. novembra. Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Aten brzojavko, ki se glasi: Iz Soluna poročajo, da so Srbi Rumunska in Grška. Rim, Italija, 31. oktobra. — Glede Romunske je rekel dr. Caldwell: Rumunski in Grški se ne sme popolnoma nič zaupati, ker sta vladi obeh držav Nemcem zelo prijazni. Prijateljstvo, ki ga kažejo Grki do Srbov, je le navidezno. Pomorska bitka v Črnem morju. London, Anglija, 30. oktobra. Kodanjski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture poroča: Iz Bukarešta in Berlina naznanjajo. da so turške bojne ladije "Goeben", "Breslan" in "Ilami-dijeh'' napadle v bližini Varne močno rusko brodovje in ga pognale v beg. Več ruskih ladij je bilo zelo poškodovanih. "Hythe"' se je potopila. London, Anglija. 30. oktobra. napadli bolgarske postojanke pri j V bližini Galipolisa se je potopila Velesil in tla niso ničesar opravili, angleška pomožna križarka "Hy-Po kratkem boju so se morali s j the". Napadli so jo nemški podmorski čolni in dva turška torped-na rušilca. Utonilo je 155 vojakov. Če je to poročilo resnično, se dosedaj še ni moglo dognati. Potopljena ladija je imela 509 ton deplacemr.ita in je bila zgrajena leta 1905. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. silnimi izgubami umakniti. Srbi so zasedli mesto Babuno. Tukajšnji vojaški strokovnjaki so prepričani, da se Bolgari pri Mitroviei niso združili z Avstrijci in Nemci. Črnogorci se umikajo. Cetinje, Črnagora, 30. oktobra. Ker so Avstrijci zavzeli Goro, so se morali Črnogorci umakniti. — Avstrijci imajo na razpolago izvrstno artilerijo, kateri se nobena. „ še tako močna utrdba, ne more zo- Koncentracija cet. perstavljati. Berlin, Nemčija, 30. oktobra Pariz, Francija, 30. oktobra. — Iz A!en Por°čajo, da so začeli za-Iz glavnega stana srbske armade vezniki odvažati svoje čete iz Soje dospela sem brzojavka, v ka-| hma' General Hamilton, povelj-teri se potrjuje padec trdnjave nik zavezniških čet na Galipolisu, Pirot. Brzojavka se glasi: jie sporočil to v posebni brzojavki Ob Mora vi se boji neprestano grškenm Prineu Nikolaju, nadaljujejo, dpeim vlada v dolini j Gržki kraIJ Konstantin je do-reke Timok mir. Armada, ki je|Spel v Sohm-branila Pirot, je bila prisiljena u makniti se. Sovražnik je zavzel po vročih bojih Kačinik. Ob srbski meji so razpostavi je ške čepice. Iz tega se da sklepati, da ^so Srbi poklicali v armado vse. kar je sposobno nositi orožje, ter da primanjkuje srbski armadi uniform in drugega materijala. Razdejano municiisko skladišče. Carigrad, Turčija, 29. oktobra. Vrhovno vodstvo turške armade poroča, da se je posrečilo turški artileriji pri Anaforti razdejati neko sovražno municijsko skladišče. Poročilo se glasi: Sovražnik je obstreljeval naše postojanke pri Avi Burmi, pa ni ničesar opravil. Pri Sed-il-Bahru so se vršili vroči artilerijski boji. Pri Anaforti smo razdejali veliko zavezniško skladišče za munieijo. Položaj v Kavkazu je lieizpre-menjen. Armada generala Koevessa. Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Nemške čete pod poveljstvom generala Koevessa so zavzele mesto Milanovac, severovzhodno od Kra-gujevca. Južno od Strebenice so se morali Srbi umakniti iz svojih postojank. Ob reki Moravi so vjeli Nemci šeststo Srbov. O armadi bolgarskega generala BojadijeVa ni bilo ničesar poroča-nega. Zmagovalci. Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Iz glavnega stana bolgarske armade poročajo, da so Bolgari zaplenili pri reki Timok dvanajst sovražnih topov. Ko so dospele bolgarske čete v mesta Negotin, Br zo Palanko in Zaječar, jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Proti Kragujevcu. Dunaj, Avstrija, 31. oktobra. — /Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča: Na južni fronti so vdrle naše čete vzhodno od Višegrada v srbsko ozemlje. Armada generala Koevessa je pognala pri Rozani v beg srbsko artilerijo. Naš cilj zaenkrat mesto Kragu-jevac, kjer je največja srbska to varna za izdelovanje municije. Po zavzetju Knjaževea in Zaje čarja, so se obrnile bolgarske čete proti zapadu. Zavezniško brodovje obstreljuje bolgarska pristanišča ob Egejskem morju. 1000 Srbov vjetih. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade ne večinoma bavarske in avstrij- naznanj'a> da so Nemci odvzeli Srake alpinske čete. ' ibom več važnih postojank in da so vjeli zadnje dni preko 1000 Sr-Strumnica. | bov. Armada bolgarskega gene- da bodo imeli Nemci, Avstrijci in Pari^, Francija 31. oktobra, -— rala Bojadijeva Srbe neprestano Bolgari še veliko dela, ee jih bodo Včerajšnje poročUo, da «o Fran- zasleduje. hoteli premagati. V ' Z italii Italijani poročajo, da so odbili avstrijske protinaskoke na višine pri Podgori. Rim, Italija, 31. oktobra. — V današnjem oficijelnem poročilu se omenja v prvi vrsti bojev na višinah pri Podgori, ki tvori ključ k Gorici. Avstrijci so vprizorili dva naskoka, da vržejo Italijane nazaj, ki že dalj časa skušajo (!) priti v posest teh višin. Avstrijce se je vrglo nazaj ter so imeli pri teh naskokih težke izgube. Dokler se ne bodo nahajali Avstrijci v posesti višin pri Podgori, je Italijanom nemogoče zavzeti Gorico, dasiravnv jo imajo sko-r<.i popolnoma obkoljeno. 20 ladij potopljenih. Glasom poročila 'Liverpool Post' so potopili Angleži dvajset nemških ladij. London, Anglija. 30. oktobra. "Liverpool Post" je objavila danes seznam 20 nemških ladij, katere so baje v času od 11. do 23. oktobra, potopili v Iztočnem morju angleški podmorski čolni. Štirje paraiki ušli pogubi. Kodanj, Dansko, 30. oktobra,— Angleški podmorski čolni so zasledovali paraik Hamburg-Ameri-ka črte "Slavonia"' ter tri druge nemške ladije, ki so našle nato zavetja v švedskih pristaniščih. Prekinjena pogajanja London, Anglija, 31. oktobra. V nekem poročilu iz Stockhohna se izjavlja, da se je prekinilo pogajanja med Švedsko in Anglijo, ki so se vršila že od meseca j.ili-ja glede poravnave cele vr-ste trgovskih vprašanj. Pogajanja se je pivkinilo, ker ni bilo mogoče priti do sporazuma. Prijateljske trgovinske razmere med obema deželama pa niso vsled tega tangi-raue. Izjava predsednika Brianda. London, Anglija, 30. oktobra. "Times7' je objavil sledečo izjavo francoskega ministrskega predsednika Brianda: — Želim izjaviti tako našim zaveznikom kakor tudi našim sovražnikom na najbolj odločen način, da ne predstavlja izpremem-ba v ministrstvu na noben način znamenja izpremembe v politiki. Politika Francije je vsebovana v besedi: Zmaga! Politika Brianda. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Celo pariško časopisje, brez raz like strank, posveča nobemu kabinetu izraze simpatije. Vsi listi zahtevajo hitro in odločilno akcijo od strani vlade, ki v resnici vlada in ki stremi brez ozira na stranke za zmago. Težavne operacije. Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Nemško časopisje poroča, da se Srbi izvanredno hrabro bore ter Dopisnik 'Berliner Tageblatt-a' poroča: Po zavzetju Šabca so razvili Nemci in Avstrijci svojo ofenzivo proti Valjevu. Glavna armada je prodirala v velikem loku proti Kragujevcu, bivši rezidenci srbskih knezov. Neumno je podcenjevati sovražnika. Srb je nasprotnik, katerega moramo upoštevati in se čuditi njegovi hrabrosti. Anglija in Grška. Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Iz Aten poročajo, da bi dali zavezniki Grški, če bi se jim pridružila ,sledeče ozemlje: — Otok Ciper, nekaj manjših otokov v Egej-jskem morju in južno Albanijo. Ministrski predsednik Zaimis je te ponudbe odločno zavrnil in iz-j javil, da bo obdržala Grška strogo nevtralnost. Rumuni. Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Z Balkana poročajo, da se je se- Z zapadnih bojišč. Bitka v Champagne, Nemci pereča j o, da so zavzeli francoske postojanke ter ujeli 1400 Francozov. V * ■ V 11 I I« v v eztecmh bojisc, NASKOKI PRI MESNIL. Francozi pravijo, da so cdbili štiri naskoke. Artilerijski boji v Vogezih. Berlin, Nemčija, 31. oktobra.— V današnjem oficijelnem poročilu se poroča o zavzetju griča št. 192 severozapadno od Tak ure v Champagne. Severno od Mesnil v Champagne so izgubili Nemci naprej potisnjeni odsek nekega zakopa. Severnoiztočno od Neuville-St. Vaast so zavzeli Bavarci več francoskih zakopov na razdaljo 1100 metrov. Nemci so ujeli 1-400 Francozov, zaplenili štiri s'trojne puške in tri metalce min. Franccsko poročilo. i Pariz, Francija, 31. oktobra. — V današnjem popoldai iskeui poro-čilu se glasi, da se je kljub številnim naskokom v masah, ki so sledili obstreljevanju francoskih postojank, Nemcem le na eni točki posrečilo zasesti francoske zako-pe. Zasedli so vrhunec griča pri Tahure, dočim so zavzeli Francozi n£ki nemški zakop pri ^lesnil. Velik del v boj zapletenih nemških čet se je privedlo semkaj z ruske fronte. Nemci so imeli težke izgube. Nemci vrženi nazaj. V večernem poročilu se glasi, da se je z obeh strani nadaljevalo z obstreljevanjem' severno iu iztočno od Souchez in severoiztočno od Neuville-St. Vaast. Nadalje se poroča, da se vrše boji v zakopih, katere so včeraj Nemci zavzeli. Francozom se je posrečilo zopet zavzeti del izgubljenih pozicij. V Champagne so obnovili Nemci svoje naskoke, in sicer severno od Mesnil, kjer so najprej obstre-vali francoske pozicije z dušečimi bombami velikega kalibra. Tekom dneva so vprizorili štiri naskoke, in sicer ob šestih zjutraj pri "La Courtine", opoldne proti vasi Tahure, dočim se je završil tretji naskok popoldne južno od vasi in četrti ob 4. popoldne proti višinam severoiztočno od vasi. Na vseh mestih so bili Nemci vsled uspešnega ognja Francozov prisiljeni umakniti se v svoje zakope. Njih izgube so bile precej velike. Francozi so napravili 396 jetnikov. V Vogezih so se istotako vršili artilerijski boji. Zaukazan molk. Vojni minister je izdal na vojaška governerja v Parizu in Ly-onu ter na poveljnike posameznih distriktov velike plakate, na katerih stoji tiskano: Molčite! Bodite previdni! Sovražnik'prisluškuje! Te plakate se bo razobesilo na vseh javnih prostorih, na železniških postajah ter v vozovih cestne železnice. Pomen obiska generala Jcffre v Angliji. London, Anglija, 31. oktobra. Francoski vrhovni poveljnik, general Joffre, ki je dospel včeraj semkaj, je imel danes drugo posvetovanje z lordom Kitchener-jem. Ofieijelno se ničesar ne poroča glede namena obiska, vendar pa se splošno domneva, da velja obisk ustvarjenju centralnega u-jrada za kontrolo vojaških odredb, j Taka centrala bi imela namen pri-j vesti do hitrejših odločitev ter o-; mogočiti boljše vzajemno delovanje. ! Joffre je obiskal danes kraljico ; Marv ter kraljico-vdovo Aleksandro, nakar je zapustil London ter šel inšpicirat neko vojaško taborišče. Kovel tvori važno točko na železniški progi proti trdnjavi Rovno v Volhinijl. BOJI OB REKI MISA. Rusi so izpraznili Plskanen, dočim skušajo Nemci dobiti nazaj severni breg reke Mise. Petrograd, Rusija. 31. oktobra. Nemci so izpraznili Kovel, kjer so nagromadili velike zaloge municije in provijanta. London, Anglija, 31. oktobra Na južno-zapadnom ruskem vojnem pozorišču se očividno pripravljajo važni razvoji, ker so glasom petrograjskih poročil izpraznili Nemci Kovel. kjer so nagromadili velike zaloge municije in provijanta. Kovel leži oh železnici, ki vodi iz Brest-Litovska v Kovno, zadnjo trdnjavo v trdnjav-skem trikotu v Volhiniji. katere niso Nemci in Avstrijci dose laj še zavzeli. Važnost te^a poročila leži oči-\iiino v tem, da je od dogodkov v Volhiniji odvisno, na kat. ro stran se bo postavila Riimunska. Co bi Rusi zopet zavzeli Kovel, hi bile v nevarnosti tudi trdnjavi Lutsk in Dubno, nakar hi se ruska ofenziva zopet lahko obrnila proti črti Brest-Litovsk. Berlin je pozno zvečer objavil, da so Rusi izpraznili Plskanen. Na tc-j točki je bilo. da so bili Nemci pred dvema dnevoma vrženi nazaj preko reke Mise. Nemci ko vprizorili na tem mestu velike napore, da bi zopet dobili nazaj severni breg reke *er pričeli z nadaljevanjem svoje ofenzive proti Rigi. Neki vojaški izvedenec je mnenja, da so odpoklicali Nemci z ruske fronte nič manj kot 14 divizij, da ustavijo ofenzivo zaveznikov na zapadni fronti ter ojači-;,o armado Mackensena v Srbiji. Nedeljska poročila. Berlin, Nemčija, 30. okt. — Oh reki Miši so se umaknili Nemci na njih glavno postojanko na južnem bregu reke, potem ko so odbili dva naskoka Rusov. Obenem se poroča o uspehih armade generala Linsingena. Severoiztočno od Mita ve so odbile naše čete. ki so napredovale na severnem bregu reke Mise. d a nočna naskoka Rusov ter se pozneje umaknili vspričo tretjega naskoka na desni breg reke. O armadni skupini princa Leopolda Bavarskega ni poročati ničesar novega. Pričakovana bitka med Carranzo in Viiio, čete generala Carranze in Ville si stoje nasproti na meji države Arizona. RAZVOJ STVARI. Pričakovati je, da bodo pri spopadu vdeležene tudi čete Združenih držav. SI Paso, Texas, 31. oktobra. — A' Agua Prieta. Souora. par milj od meje Arizone, ki je popolnoma zastražena od ameriških čet, zbira Francisco Villa zadnje ostanke svoje armade, da vprizori zadnji obupni naskok na taborišče Caranzistov, ki so zakopani tik ob ameriški meji. Ne ve se še zagotovo, kaj namerava Villa storiti. Če ho pa vpri zoril naskok v smeri proti meji Združenih držav, bo moral biti vsaj skrajno previden, če se noče •/.postaviti nevarnosti, da ho na-stopilo proti njemu tudi G000 vojakov Združenih držav. V tem slues ju bi bila usoda njegove majhne armade zapečatena. Poveljujoči častnik mejnih čet. general Davis, je sporoči! Villovim acrc-ntom v Douglas, Arizona, da so ne sme ogrožati ameriških državljanov. ker bi v drugačnem slučaju nastopil z vso strosrostjo Med prednjimi stražami oboh armad je prišlo Že do manjših spopadov. Villa je bi! baje zelo o-gorčen, ko je izvedel, da se i.^ Ca»'-ranzovim četam dovolilo iti p rek o ameriškega ozemlja ter je baje. i/.-rjavil, da se bo boril v slučaju sile tako proti Carranzi kot proti Zdr. drža vam. Umoril žrno ter pobegnil. Corcim/j, N. V.. 31. oktobra. — Silvester Fenton. privatnik in bivši farmer, je umoril danes zjutraj v napadu ljubosumnosti svojo ž:-no stem, da ji je z britvijo prereza! vrat. Nato je sporočil svoji nečakinji, ki je bila priča žaloig"e, <'a si ho tudi on vzel življenje, nakar je odšel v sosedni gozd. Šerifi .so preiskali «?ozd. a m^o našli nobenega sledu o morilcu. p07Dr, uošMji toi?' • počiljlair* ~ ivvrcri* ->tco sr.pej6'-'?»li v*v-b ••"it? -aorta * -J*n&rjs. poUljati, ksr ji! ?• d j; Dr^rtuvlHJo lahko ic ro M «orr-dnikom «li fnancem, M ga ok ftiin pošijejn rojaku. *k*> # Poroča se, da se bo v kratkem zo- Das2:>v pet ustanovilo urad državnega! naiE kancelarja. Listi prinašajo poro- čilo, da je sprejel car resignaeijo treh članov Goremykin-ovega kabineta. Gre se za resignaeijo ministra za zunanje zadeve, Sazanova, poljedelskega ministra Kri-vošina in davčnega ministra Kari-t on ova. Poroča se nadalje, da bo Goremykin sprejel mesto državnega kancelarja ter bi obenem vodil zunanje zadeve. vtič Post aj MoT'«y Orc<*r , tci pr 'ožit* natančni 7ai raslov in r>>. Cene: Tirpitz v nemilosti. Amsterdam, Ifolandsko, 31. okt. Poroča se. da je parlel nemški admiral Tirpitz v polno nemilost pri cesarju, ker se ga dela odgovornega za o=:tro kritizirane metode v vojevanju s podmorskimi čolni. ZA VSEBINO OGLASOV Ni mTionvnRvo N~R npR,AVNI ISTVO NE TTREDNT^TVO K. t K. $ i 5____ .80 120... . 18.6« 10____ 1 60 130... . 2n.i.=> 13---- 2 10 HO... . 21 70 20.... 3.20 150... . ^VJo 25.... 3.-jO 160... 24.80 30____ 4 75 170 .. 2o 35 35---- 5 nO 1*0 .. . 27.9«: 40.... 6.30 19f>... . 29?5 45.... 7.05 ?00... . 31.00 50____ 7 75 250.... 3^.75 55____ 8 60 300... 4 «50 60____ 0 -10 350. . . 54.25 65____ 15 #00 6.'.00 70.... 10.95 4r>n.. . 69.75 75 11 7« 500 . 77.50 80.... 12 f:0 600.. . 93 00 85... 13 25 700 . . 108. R0 90____ 14.05 800.. . 124.00 ion____ 1" F0 9"0.. . 139.r0 110... 17.05 1000.. .. 154.00 #e cant sedaj jakc ■ njajo, nfcj roj »vid rodno H\-naš ojrl.^ / \ \ GLAS NARODA, 1. NOVEMBRA, «1*1 NARODA" OaOf.) * »• ..tfCi ti Z .*fca-Owl b> . • -m Oat Ht-NEDiR, I reas«jr*»? u the corfx>mt»or ud MU'riiara of ditiovf oflicer«. : Irt h- Street, Borough ot \&«uu<. New York City, N. eesa Vtc »t i»it A meriko in a» w l«t» .... t* Dibit* t A [I it- "i York..... rtnto York 1.60 . 1.00 .. 2.00 .. 4.50 2.55 . 1.70 S'ir'ODA" izhaja vsak dan - .i-vteij in praznikov. " NARODA" t feopl*4'"> rii Sonda s * j. i" & , any «)C ul »1'reenieni . JHK»b' ost5 Cf .. k^HjA naročnikov pre-** ohil t^Ji prei«Tv»* ♦k-«1 .aznuni, da hit;«}» «•. . actnt lulovnika. j. x. [ ■ , &tvwn nwedite t& • New York City v" y^MU* nt v! ■Sili n.:u srbske karu ii :i v mislih. tx*i ;<>sti. Prvotni na-ti'gije j«* deferizi-kampanje pa j ov, ki branijo .terim je priči" i a i. Zmaga v ožjem 11)1 j ena, če bodo r, naj bo po su- P i ' : umen je iznebiti vsa-1 1 . • nevarnosti na Balkani (': . i :i Runumska imata veliko 1 ii,K:;iuIi in tudi duševnih po-vn«! »v. 'se pi stavita na stran > :i;kov. Vstop Rumunske in < v vojna pa je mogočo stal- 1 > : . •« iti le na ta način, da se p ;» • a< :na uniči Srbijo, kot je l.:ia uni.-ena Iklgija. .1 no pa se je treba Se s]tom-n . * ! »ri N\meija sedaj za 1. •. S11 \ Jo nemških vojakov se J' .; i in viri so pričeli .sahnili. Ona ne more upati, da bo držala v bodo ~-i:ost s svojimi sovražniki i>ti korak glede municije, denarja Iti mož. Nje prebivalstvo ne strada, a manjka mu velike stvari, na katere je moderen narod v sedanjih časih navajen. Zmagoslavni pohod proti Cari-^!'adu je najcenejša pot, katere se j mogla Nemčija poslužiti, da lir.pravi utis na domišljijo svoje-lastnega naroda in na nevtralne. Navadnemu človekn se je zdelo, da gi'.' Nemčija od zmage do 7 od osvojitve do osvojitve. !)«•,;>; vo pa je, da je Nemčija od-] »vedala v Franciji, v Rusiji in rovizije in usoda ekspe-gli/.ev na Galipolis bode a. Mogoče se bodo mo-žl vzdržati, napredovati lo mogli. Pot po Donavi pa je nevarna in raditega je bilo P 'trebim, da se otvori pot po su-li";ii v Carigrad in skozi Srbijo. Av.sJro-neir.ške čete prodirajo st.:lno ob Orijentalni železnici iz B- ■l,rada in Semedereva proti Ni-su. 01» istem Času so pomika bol-armada s severne strani proti Niša, na fronti od bolgarske meje. / i • lavna srbska armada, ki se je nahajala na severu, se" je umaknila proti jugu ob železnici za skoro milj. Bolgarska armada, prii«; jaj.jea s severa, je zavzela Pirol, na tretino razdalje od bol-meje do Niša ter se nahaja s daj nekako petnajst milj od teq-a ni' -ta, ki je začasna presto-lica Srbije. Na ta način so ujeti Srbi med dvema mlinskima kam--Tioiua, ki se bližata počasi drug drugemu. V par tednih, če še ne preje, se bodo Ne-mei in Bolgari srečali v okoliei Niša. Srbe se bo potisnilo zapadno od doline Morave, po kateri teče Qrijentalna železnica, v gorovje, ki loči nekdanje srbsko kraljestvo od Novega Pazarja. Ob istem času bodo Srbi izpostavljeni napadu od strani Avstrijcev, prihajajočim iz Bosne. njegove besede, ko mu je slikal, kako je Jezus Kristus prišel za nas iz nebes na zemljo, kako je popotoval po tej zemlji 33 let, živel v gladu, bedi in zaničevanju, dasi je ljudem dobrote izkazoval ter učil večne resnice; kako«je po-slednjič lil krvavi pot na Oljski gori ter prosil Boga Očeta, prosil krepčila za, muke, kakoršnih ne bi Ti Avstrijci bodo sledili srbski prevzel noben človek za drugega; Moravi, ki se pridruži glavni Ho-, kako je na križu molil za svoje so-ravi severno od Niša. Iztočno, za-| vražnike; kako je v neznosnih bo-padno in južno se bo potisnilo Sr-jlestih njegova človeška natura to-be na središče severno od slavne-J žila: ''Eli, Eli, lamina sabaktlia-tra Kosova, kjer so Turki pred 526 ni!" (moj Bog, moj Bog. zakaj si leti uničili nekdanje srbsko car-1 me zapustil!), kako je poslal Bog. Stvo. J kadar je bila mera napolnjena. Za sedaj je brezsmiselno govo-j smrtnega angelja in kako je Je-riti o tem, če bodo Angleži in zus naklonil glavo ter izdahnil Francozi v stanu preprečiti nem- svojo dušo — za nas. za nas greš-ško prodiranje ob Orijentalni že- nike — nehvaležne! lezniei. Oas za tako podjetje je Množica je plakala, župnik je najbrž že potekel. Največ, kar za trenutek prekinil, se oprl z eno morejo storiti, je to. da zavzame- roko ob križ ter nadaljeval: jo skupaj Skoplje, poženejo Bol-j 4-To je trpel Jezus Kristus za gare nazaj ter omogočijo Srbom nas, da bi nam odprl nebesa, do umikanje in preprečijo zajetje od katerih nas vodi življenja pot, ne-strani Nemcev. J soče ž njim vred križ in ž njim Oe jim bc to mogoče storiti, bo-j vred trpeče: Zakaj brez trpljenja do mogli ojačeui Srbi še vedno dr- ni oslavljenja, brez boja nobene žati Macedonijo. zmage. O, vi vsi, ki hodite po tej Ce pa ne bodo mogli zavezniki poti, obteženi s svojim križem, ka-pravočasno spraviti svojega voja-1 aar vas toli tlači, kadar toli oma-štva na lice mesta, da porazijo gujejo vaše noge — ne tožite, ne Bolgare, bodo črnogorske gore godrnjajte, ampak poglejte tu na edina rešitev za srbsko armado, j sveti križ. poglejte in pomislite. Kako se bo razvila situacija, bo- je-li va^a bolest nad bolest, kakrš- 1110 videli v prihodnjih dneh. Listje pada. Češki spisal Vaclav Kosmak. na je bila bolest Kristusova! Kaj ji* naša seda, naša bolest, naše trpljenje proti bedi. bolesti in trpljenju, ki jih je O11 pretrpel za nas? Potrpežljivo idtte torej na svojo (Jolgato, a kadar na- svoji poti omagate, sedite semkaj v sen-vo svetega križa, objemite to-le sveto drevo ter poljubite svojega Gozd in srce plemenitega člove-' najvernejšega prijatelja — Krika sta polna krasote. V veselju stusa križanega. On vas pokrepča in žalosti, v nevihti in miru, v ter potolaži na daljši poti k grobu mladosti in starosti, v proevitanju iu preko groba k nebesom!" in umiranju — vedno sla veličast- Pokleknil je, poljubil križ in na, zakaj v njima veje dih z neba. ginjena množica za njim. Včeraj sem šel obiskat sosedne- Čudil sem se, kako je prišlo v ga prijatelja. Pot me je peljala to silno postavo, ki je stala kakor "'po gaju. po istem gaju, v katere- hrast, dasi jo je mnogoletni vihar ga sem bil šel spomladi, da bi bil majal. toliko nežnosti, toliko lju slišal liukavico. Včeraj pa ni ku- bt.ZJli m detinske preprostosti. Po kala kukavica. Ni bilo slišati ne telesu Peter, skala, po duhu sv. repnika, ne peniee in ne drozda. j^ez! Zrl sem k njemu z globo-Cel gaj je stal kakor nem, tiho: kim spoštovanjem. Mnogo let je nepremično, stal kakor pogrebni- deloval v svoji neznatni župniji ki kraj groba. Vsako drevo, vsak z vljudnim svojim glasom, mirno grm se je tresel žalosti in žolto listje je padalo na rumeno zemljo, kako-r nam popotnikom v solzni dolini zvene nada za nado. Sel sem žalosten po žalostni zapuščeni stezi. Zdajpazdaj je splašil moj korak fazana, da je s krikom zletel ter probudil ščinkovea iz sna. ki se je žalostno ogla-sil ter piše v novine že vsak mlečnozobi žid, vsak idijot — zakaj ne bi lahko pisal vsak duhovnik, ki ima višjo gimnazijo, pa še bogoslovne .študije? Ko bi imeli še sile svojih mladih let!" je vzdihnil starček ter se zamislil. "Zdaj smo nekaj začeli!" sem rekel. ''Le pišite, pišite! — Ali kaj? Poglejte — listje pada! Jaz ga vidim morga poslednjič padati — vi pa. kakor bi človek mislil, še ne. Pa kolikokrat ga boste še videli padati? Mogoče dvajsetkrat ali tridesetkrat! — Kaj je to?. .. Zato delajte in vselej, kadar pride jesen, se spomnite mene, da ne boste morali kdaj reči kakor jaz danes: Dozdaj nisem za javnost nič delal, zdaj bi rad — pa ne morem. Izgovorov, kr>or 1111 starci, vi ne boste imeli!" To mi je včeraj prišlo na misel, ko sem sedel v logu na parob-ku ter je rumeno listje padalo krog mene na zemljo, a danes sem to zapisal; 110 da bi koga opominjal, ampak da javnosti povem, kar rai je nekoč rekel pokojni Frančišek Žak, župnik želetavski. Torej pogumno na delo — listje že zopet pada! Pod oljko in lavorom. — Zapiski iz solnčne Italije. — Vse pridobiti in ničesar izgubiti vsled ženske volilne pravice. Če volijo ženske, kaj izgube možki? Kaj pridobi dom? Pridobi en glas več kot ga je imel preje. Ali pridobi kaj ženska, ki dela? Ona pridoL? toliko, da je zavarovana pred ognjem, da živi v udobnem okrožju ter dobi primerne plače ter delavne ure. Kaj pridobi mati? Ona pridobi toliko, da dobiva njeno dete čisto mleko, da hodi v dobre šole ter ima na razpolago dobra igrišča za odrasle otroke ter primerne delavske pogoje za starejši sine in hčere. Kaj pridobi država? Ona pridobi veščake v gospodinjstvu. V New Jersey so bili plačani koruptni ljudje od koruptnih političnih bosov, da so govorili svojim sodržavljanom, da nimajo možki v zapadnih državah, kjer imajo ženske volilno pravico, sploh nobenega glasu. Ti govorniki so rekli, da so vzele ženske možkim vse urade. Volilce v državi New York je komaj treba posvariti pred govorjenjem teh ljudi a je vrjetno, da bodo isto stvar poskusili tukaj. Ce bo tako, je treba pomisliti, da je ženski glas na Zapadu prav toliko vreden kot je možki na Iztoku. Ženske ne iščejo političnih služb. Kadar pride kaka ženska v kak urad. se stori raditega, ker glasujejo tako možki in ženske za to, da je to najboljša oseba za ta urad. Zelo malo je žensk, ki bi zavzemala javna mesta katerekoli vrste na Zapadu. Že več kot stokrat se je izkazalo, da uporabljajo ženske na Zapadu svoje glasove v prid domu in družine. Ženske na Iztoku bodo storile isto. Možje, če želite, da imajo vaše žene, hčere ali sestre isto obrambo v svojem imetju in iste pravice kot jih imate vi, POTEM GLASUJTE ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO DNE 2. NOVEMBRA. EMPIRE STATE CAMPAIGN COMMITTEE. Možje v državi New York! Milijoni žensk v vaši državi želijo glasovati; bodite obzirni do njih! Glasujte "Yes" za žensko volilno pravico ter postavite na volilnem listku "Križ" (X) na mesto, kjer je amedment 1. Spisal dr. Evgen Lampe. odhitel v kraj, koder se je izpre-letavala jata ščebetavih palčkov. Otožnost me je tako prevzela, da sem sedel na star parobek, krog katerega je poganjalo mladovje. Tako rastemo mi mladina na grobih prednikov. Zrl sem na mlade jesene, javore in dobe. Listje je pršelo z njih na zemljo in stali so že napol goli. Pa kaj zato! Spomladi spet ozelene ter se zopet oblete in iznova zagrnejo v zelenje, dokler ne pride mož s sekiro ter jih poseka in odpelje, da ne ostane drugega po njih nego parobek. I11 5 človekom je taista. Vzra- z mirnim svojim očesom. Dela in napor sta utrdila njegovo telo, po-žlahtnila njegovo dušo. Ko smo prišli domov, me je ve del na vrt v utico. Tamkaj smo sedli ter se pogovarjali. "Častiti gospod, smem-li vprašati. ali ste dali kdaj kaj v tisk?" "Zakaj vprašate?" "Take propovedi, kakršno ste danes imeli, bi bilo škoda, da se pozabi." Starček se je nasmehnil: "Vi jo nad mero cenite! Ali pozabila se ne bo — morda si jo vendar kateri izmed poslušalcev zapomni." "Upam, da vsi!"' sem rekel. "Ali bodoči propovedniki ne bodo nič imeli od vašega duha in dela." Župnik me je pogledal nekako ginjen, pa je pokazal na vrt: "List j o 11a sadnem drevju je že orumenelo ter jelo padati. Poglejte na ta drevesa- in na moje ste na grobu prednikov; leto zajlase — jesen tam jn tukaj. Listje letom mine v brezdelnosti ali v|pada. z a pisateljevanje sem že skrbi za vsakdanji kruli; pomlad,prestar. Govorim še lahko — ali se menja z jesenjo, da poslednjič'pisati starček je zmajeval z pride nepričakovani božji sel sj glavo ."Prijetno je, ne bom rekel, če zapusti človek za seboj kakšen koso ter pokosi njegovo življenje. I11 kaj ostane po takem človeku? Grob, kakor po drevesu v gozdu parobek. Kaj drugega je s človekom, ki deluje za blagor svojega bližnjega... * * * Ko sem bil bogoslovec, me je nekoč pozval želetavski župnik Žak na nedeljo k sebi. Po obedu Miio šli na polje, kjer je imel posvetiti novi križ. Z nama je šla velika množica ljudi z godbo, pre-pevaje z močnim zborom svete pesmi. Ko je župnik pri križu od-molil, je stopil na podstavek ter jel k množici govoriti. Jesensko solnce mu je svetilo na bele lase in prijazno obličje. Odprl je usta in izpregovoril: "In vi vsi, ki mimo hodite, poglejte, ali je katera bolečina večja od bolečine moje?" (Jeremija, pogl. L, 12. vrsta.) Jaz sem obstal kakor začaran. Teh par besed me je bolj pretreslo, kakor ne vem katera propoved sicer proslulih govornikov. Tedaj sem spoznal, kakšen pomen ima naziv: "Zlat-ousti, sladkobesedni spomin. Poglejte tisto-le češpljo. Listje je popadalo z nje, ali sadje, češplje še vise na njej. Tako ostane tudi po človeku, ki je deloval, sadje, dasi se je on sam obletel in umrl. Ali pri meni to ni bilo mnogoče. Vzgojili so nas tako. Ko so nas posvetili, ni nihče izmed nas znal pravilno češki pisati in brati. Takrat so nas učili in vzgojevali po nemški. Jaz sem vzel sveto pismo v roko in po dolgem trudu, ko sem se učil podne-vu in ponoči, sem dospel tako daleč, da umejem pravilno pisati in brati. Zdaj sem že star in je pozno, da bi deloval ter pustil po sebi kakšen spomin razen tega, ki u-tegne ostati v srcu in glavi mojih župljanov." "A ta bo drag in naj krasnejši, vrli gospod." "To Bog ve!" je rekel župnik. "Vsekako dobro in posebne važ nosti bi bilo v sedanjih časih, da bi vsak duhovnik, kolikor more po svojih moeek, v kakšni stroki stopil v javnost — ta v znanstvenih, oni v poučnih, tretji zopet v chrvsostomos, meliologos!"'zabavnih knjigah in člankih — Njegov glas je zvenel tako sladko, govor je tekel tako milo, mirno, oko jo gledalo tako zaupljivo na zbrano množico, tako resnicoljubno, kakor umeje gledati le dete ali človek, ki je kakor "eden teh malih". A ljudstvo je pozor- vsak po svojih močeh. Vam mladim je to lahko! Vzorov in po-moekov imate dosti! Ko bi vsak duhovnik, kolikor jih je na Moravi, vsako leto vsaj nekaj spisal, ali dobre knjige in časnike podpiral ter širil, koliko dobrega in ko V NAPOLJU. (Nadaljevanje.) Zvečer je. Luči žare, Toledo je natlačen ljudstva. Ob koncu glavne ulice je veličastna Galleria Um-berto, krita s steklom, v sredi z visoko kupolo, polna bogatih pro-dajalen in bliščečih kavaren, za milansko najlepša galerija v Italiji. Tu je rendez-vous mestne elite, med katero se pa preriva tudi capin čisto svobodno. Kakor šumenje morja odmeva od visokih obokov glasni razgovor množice. A od ceste sem se slišijo nakrat tuleči glasovi in kakor tolpa be-žečih zveri prihrume v galerijo giornalisti, raznašalei časnikov. Časopise so ši> mokre pobrali izpod strojev in vsak izkuša drugega prehiteti. Tako lete kakor za stavo in tuleč naznanjajo nečuve-iie senzačne vesti, ki so popisane v časopisih. Vojne, umori, požari in ropi so veselje giornalistov. Kakor hudournik leti giornalist naprej in v teku deli časopise ter jemlje denar, vedno v skrbeli, da ga ne bi drugi prehitel. Kmalu ima skoro vsak človek časopis v roki. Ker so tukajšnji časopisi u-rejeni za ulično prodajo, morajo biti opravljeni kar moči kričeče z debelimi, mastnimi naslovi, ki vlečejo. Noben časopis ni dražji nego en soldo — pet centisimov. Ta nizka cena je sicer ugodna za razširjanje listov, a je škodljiva njihovi vsebini, ker tako poceni se težko poda kaj dobrega. A višje ne morejo s ceno zaradi tekmovanja, kajti vsakdo hoče imeti le najcenejši časopis. V pozni nočni uri pa nastopi trovatore. Kakor senca se plazi, pod suknjo ima skrito svetilko. Koščeni obraz je bronasto-si v kaste barve, glava se nagiba k tlom, prsti so iztegnjeni. Elastično se prerije skozi vsako gnečo in gleda napeto kakor ris. Bliskoma izgine pod mizo in se prikaže zopeL na drugem koncu. Nobena stvar ne uide njegovemu bistremu pogledu, kajti vse, kar je po tleh, je njegovo. Kavarne, gostilne in ulice, vse preišče in posnaži odpadkov. ki jih je zavrglo ostalo človeštvo, noben ogorek mu ne uide. O11 nima svojega, kamor bi položil glavo k počitku, a vse mesto je njegovo Ko je končal svojo pot. se stisne v kak kotiček na ulici in zaspi pri najdenih zakladih. Kadar je mrzlo, jih vidiš po tri ali štiri spa ti na kamenitem tlaku kakor kup mrličev, da se grejejo. Vsak popoldan proti večeru slišiš po mestu prijazne glasove, kakor pri nas na visokih planinah. Kravji zvonci zapojo tako podo-mače, da se ti zdi, kakor bi^>il prestavljen v gorske idile. In res, med mestnimi palačami korakajo mukajoče krave in koze letajo me-ketaje po ulicah. Okoličani prihajajo, da preskrbe mesto z mlekom. A Napolitanee ne prinese v hišo steklenice mleka, ampak pripelje celo kravo. Zakaj bi on nosil mleko in si delal stroške za posodo. če ga pa krava lahko sama nosi ? Zvončkanje privabi gospodinje in vsaka si namolze sama, kolikor potrebuje ;* vsaj ve za gotovo, da je mleko pristno in vode potem že sama prilije! Marsikate- 3. 4. Podkrižajte se, ali vašega glasu se ne bo štelo. NAVODILA ZA VOLILCE: Glasujte "Yes" na vsako vprašanje ter napravite križ (X) na prazni prostor poleg "Yes". Ce hočete glasovati proti, napravite križ ( X) v prostoru, ki leži naproti mestu "No". Zaznamujte le s svinčnikom, ki piše črno. Vsaka druga pripomba, radiranje ali raztrganje bi povzročilo, da bi bil glas neveljaven. Za slučaj, da bi raztrgali ali napačno zaznamovali ta volilni listek, ga nam vrnite in dobili boste drugega. YES NO X YES NO AMENDMENT No. 1. Shall the proposed amendment to section one of article two of the Constitution conferring equal suffrage upon women, be approved? .........................— AMENDMENT No. 2. Shall the proposed amendment to section four of article seven of the Constitution permitting the Legislature to alter the rate of interest upon debts incurred for some specific work or object authorized by act of the legislature and ratified by the people be approved? YES NO AMENDMENT No. 3. Shall chapter five hundred and seventy of the laws of nineteen hundred and fifteen, entitled "An act making provision for issuing bonds to the amount of not to exeeed twenty-seven milion dollars in addition to bonds heretofore authorized by the provisions of chapter one hundred and forty-seven of the laws of nineteen hundred and three, for the improvement of the Erie canal, the Oswego canal and the Champlain canal, and providing for a submission of the same to the people to be voted upon at the general election to be held in the year nineteen hundred and fifteen," be approved? aB— GLASOVATI ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO, SE NE PRAVI GLASOVATI ZA NOVO DRŽAVNO USTAVO. (EMPIRE STATE CAMPAIGN COMMITTEE.) no poslušalo, takorekoč sesalo ristnega bi se s tem storilo. Saj ri Napolitanee nima ničesar pod milim Bogom kot edino le kozo. Koza je pametna žival, pleza po hribih, okoli mesta, in okoli plotov tuintam kaj pomuli, da se nakrmi. Zvečer se sprehajata z gospodarjem po mestu in služita denar. Hleva in hiše jima ni treba. Pa še eneg^a ne smem pozabiti, in ta je napolitanski prete. Ne moreš si misliti Napolja brez duhovnika, saj kamor stopiš, povsod vidiš njegov črni, svetli klobuk s širokim okrajem, ki je zavihan kakor grški circumflex na črkah. Tudi 011 se izprehaja zvečer 11a Toledu, dobiš ga v cerkvi, na trgu in v najtesnejši ulici; kjerkoli! je kaj ljudi, je tudi prete zraven, čisto zraščen z ljudstvom bi zaupno se pogovarjajoč z vsakomur. Redko vidiš, da bi se dva duhovnika skupaj izprehajala, ker so vedno pomešani med ljudstvom; nikdar nisem videl, da bi se bil kateri količkaj spozabil; vedno so dostojanstveni, in ko govore z južno živahnostjo med. ljudmi, se vidi, da jih vse spoštuje in jim zaupa. Pa tudi napolitanski prete ne pusti reči nobene žal-besede čez svoje rojake in v marsičem sem izpreinenil svoje nazore o ljudstvu, ko sem čul duhovnike govoriti o njem. Tujec vidi samo slabe strani ljudstva, ker se tudi snide samo z onimi, ki hočejo kaj zaslužiti. Tako spozna samo zunanjo skorjo in ne prodre do jedra in zato se ni kdar od potovalcev ne učimo spoznavati ljudstva. Vernih duš dan. KO.TAKl NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ^ ^liOVRNSKI DNEVNIK V ZDB OR2AVAH. Vse drugače, vse drugače danes z line poje zvon; saj ne poje, saj le plače, plače ž njim src milijon. Polni se široka cesta — stari, mladi — kam hite? Na predraga ona mesta, kjer njih znanci mrtvi spe. In ko stopa v nemi togi množica na božji vrt, stoži duši se premnogi: tiho zaželi si smrt. Stoži se premnogi duši s tuje zemlje tja. domu... kjer viliar strasti ne ruši v prsih sladkega miru. Kjer vse jasno je pogledom, zdaj brlečim po temi, kjer je sosed vsem sosedom brat in njemu bratje vsi. po temi, ju \ s o m in njemu bratje vsi. Kjer se ne šopiri jakost, znanje in bogastvo ne, kjer nehlinjena enakost v eno carstvo druži vse. In ko pride v nemi togi na grobove ljudski roj — ah, tedaj v iskreni slogi vzljubijo se vsi takoj. Eno čustvo vse umili, glas iz zemlje vsem grmi: kar ste vi, to mi smo bili, kar smo mi — to boste vi. Anton Medved. Linčanje belca. Columbia, Miss., 31. oktobra. - -Linčna justica je praznovala danes zopet dan zmage. Večje šte\ 1-lo inaskiranih mozkili je potegnilo iz tukajšnje jetnišnice nekega Jack Hughes, farmerja, ki je pri tekli ponedeljek umoril nekega Larus Hollo\vay-a. Nesrečne:';] so kratkim potom obesili na nekem drevesu zunaj mseta. Jetniški paznik je izpovedal, da je spal, ko so naenkrat stali pred njim trije maskirani možki. Ki so grozili z revolverji ter zahtevali ključe. Ko so slednje dobili, so privezali paznika na posteljo. Nato so vzeli čisto mirno jetnika iz celice. Parnik "Rotterdam" prinaša pošto. S 1037 potniki ter 5000 vrečami pošte, je dospel včeraj v New-York parnik "Rotterdam" IIol-j land-Amerika črte. Med potniki so se nahajali tudi kapitan J. Thenar ter devet mornarjev ameriške jadernice "Las Bahamas", ki je odšla julija meseca z bakrom iz New Yorka, namenjena v Arhan-gelsk. Rusija, ki pa je bila ustavljena od nekega nemškega podmorskega čolna ter prevedena v Bremerhafen. Znaki za prostovoljce. London, Anglija, 31. oktobra. V Angliji bodo dobili vsi možki, ki se prostovoljno javijo k vojaški službi, znak, ki bo opremljen s kraljevsko krono. S tem se upa oživiti rekrutiranje. j r.T.AS NARODA. 1. NOVEMBEX. 1915. Avstrija in Italija. fr~ - AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK NA ITALJANSKI FRONTI. — BOJI PRI BOVCU IN TOLMINU. — BREZUSPEŠNI ITALIJANSKI NAPADI. — AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVCI. — NOVO RAZOČARANJE. — ITALIJANSKE OBLASTI SO ARETIRALE ANGLEŠKEGA ŠPIONA. — ITALIJANI SO RADOVEDNI, KOLIKO STANE VOJNA. — BARZILAI V NAPOLJU. — ITALJAN- SKO POROČILO. Prestolonaslednik na italijanski fronti. Korespondenčni urad javlja z Dunaja, da se poda prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Joži f za dalj časa na jugo-zapad-110 bojišče in to na izrecno željo cesarjevo. Z italijanskega bojišča. Iioji v prostoru Tolmin-Bovee ko pričel iznova. Pričakovati je velikega italijanskega napada o-koii Trbiža. Primorsko ozemlje je stalno pod živahnim artilerijskim ognjem sovražnika. Napadi italijanske pehote pa ne dosegajo več one silovitosti, s katero so se bojevali Italijani v velikih bitkah pri Gorici, ki so imele za Italijane tako katastrofalne posledice. V posameznih višjih odsekih naše tirolske fronte zadobiva vojna vedno bolj značaj bojevanja malih detašmajev in patrulj. Zima, k<-r se ne more hoditi po raznih večjih odsekih, izključuje večje operacije. 'Pester Lloyd' poroča med drugim : "Na italijanskem bojišču so se vršili in siet-r na koroški in soški fronti, za nas iako ugodni boji. Naše čete so vzele sovražniku Fin-denigkofel. Nahaja se ob italijanski meji. 12 kilometrov vzhodno od Ploeekenskega prelaza. Visok je 2021 metrov in obvladuje italijanski dolini Cersevesa in Lanza. — V bovškem ozemlju se nahajajo, kakor je }>osneti iz uradnih poročil, naše glavne postojanke na višinskih črtah: Rombon-Svinjak-Javorček-Vršič-Krn. Obvladujejo Koritniško in (iorenjesoško dolino. Na tirolski fronti so streljali Italijani brezuspešno na naše pozi« i je. Iz vojnoporočevalskega stana: Findenigkofel in Cima de Onar-dis sta v naših rokah. Ti, jako močno utrjeni poziciji sta bili od početka vojne v rokah sovražnika, Dnčiiu odhaja sovražnik iz vodnih napadov na raznih delih i route vedno s krvavimi glavami, in so vsi njegovi napadi se izjalovili z najtežjimi izgubami zanj v ognju naših vojakov, je nanj prinesel prvi dan, ko smo začeli napadati na enem mestu fronte, takoj polen uspeh. Naše izgube v tem boju so bile nad vse pričakovanje majhne. Sovražnik je' poskusil po 1 juli artilerijski pripravi i/, vseh kalibrov, še enkrat napasti našo pozicijo na Vršiču. Napad je zadela ista usoda, kakor poprejšnje; razbil se je v našem ognju z velikimi izgubami." Uspehi avstrijskih zrakoplovcev. Avstrijski zrakoplove! obiskujejo, leteč nad gorami, 2000 metrov visokimi, zasedenimi od sovražnika. Italijane in prinašajo nam mnogo vredna poročila, Italijanom pa pošiljajo elegantne vizitnice iz ek-razita in železa. To je bilo delo prve vrste v tehniškem in osebnem oziru, kakoršno so veščaki smatrali za nemogoče. Kake tež-koče je bilo treba premagati, tega se ne more reči že danes. Razočarani. "Frankfurter Zeitung" priobčil je pismo nekega Italijana, ki se nahaja sedaj v Švici, na svojega nemškega prijatelja. Pravi: Italijanska vojna stranka je slikala avstrijsko armado za popolnoma demoralizirano in pobito, zdaj pa zadošča malo število Avstrijcev, da se uspešno upira enemu milijonu Italijanov. — Stranka je obljubila. da Anglija olajša Italiji življenjske razmere, kakor hitro se Italija udeleži vojne, ali v resnici so te razmere vsak dan ne-znosnejše. Moke in sočivja je dosti, ali cene kruha, moke, masla in sladkorja so jako poskočile in je pričakovati, tla na zimo zmanjka mesa. Drobne vesti iz Italije. V Kataniji so aretirali nekega Angleža, ker so opažali v njegovi viti ponoči razne signale. "Avanti" prinaša zopet celo dolgo vrsto imen junakov, ki so silili na vojno, sedaj pa se potuhnjeno drže na varnem. Nekateri hodijo okoli v uniformi, ali da bi šli na fronto, tega ne, delajo se bolne, v resnici pa so strahopetci. Med temi navaja list bivšega rim skega župana Nathana. Seznami izgub in izkazi o vojnih stroških. Soeijalno-demokratieni publicist. Cupnolio, piše v listu "A-vantr': "V Italiji ne sme suvereno ljudstvo ničesar izvedeti o resničnem stanju stvari na bojišču. Ne sme vedeti, koliko stane vojna na lju deh in denarju. V temi mora bloditi, luč je dobra za fevdalne dežele, ne 7.11 demokracijo. Nemčija in Avstrija priobčujeta sezname izgub. Na Angleškem sporočajo v spodnji zbornici ministri, koliko vojakov je padlo. Na Francoskem vlada ne izdaje oficijelnih števil, ali dovoljeno je časopisju, podajali račun, koliko francoskih vojakov je padlo, ali je ranjenih. Ali se more upati kak italijanski časopis priobčiti kaj takega? — Vsak ve, kaj bi se ž njim zgodilo. V drugih deželah so znani dose danji vojni stroški in dnevni izdatki, ali pri nas je vse tajno. Nekateri gospodarski pisatelji so skusili iz podatkov o stanju državnega zaklada vsak mesec preračunati. koliko je stroškov, ali niso mogli niti približno povedati, koliko nas stane vojna; povedati so mogli samo, kaj se plača mesečno, ne pa kaj se izda. Barzilai v Neaplju. Iz Cliiassa poročajo, da Barzilai ne bo imel določenega govora v Neaplju. Barzilai se baje ne počuti dobro. — Že verjetno, da se ne počiti dobro, ker v italijanskem ljudstvu raste struja. ki je proti vojni, katera je prinesla Italiji že toliko škode in sramote. Italijansko uradno poročilo. Poročilo italijanskega generalnega štaba: Sovražnik, ki je dobil v zadnjih dneh znatna ojačanja. je poskušal izvršiti na več mestih naše fronte močen pritisk na naše linije s pehonimi napadi, ki so bili zapričei in spremljani od srditega artilerijskega delovanja. Take sovražne ofenzivne akcije, so bile naznanjene v Val Popena in ob grebenu Karnskili Alp, od gornje doline Degano do glavne točke doline Chiarso. Sovražna letala so letala nad Tolmezzom, nad bovško in kobariško kotlino. Drugo brodovje je skušalo napasti Videm, a je bilo pregnano in zasledovano nad Kraško planoto. ►Sovražna skladišča pri Nabrežini so bila uspešno bombardirana od naših letalcev. Italijansko uradno poročilo navaja : Naši poizvedovalni oddelki so napadli močne sovražne oddelke v njihovih postojankah v bližini Ci-mego v Judikarijah in pri Fosser-niei, v dolini Vanoi (Cimon) in jih vrgli nazaj. Napoditev naših oddelkov pri Cimego, je popolnoma izmišljena. Falctično je en sovražni voj dlje časa obstreljeval neki skedenj za seno. Ko pa je bil nato napaden od naših patrulj na krilih, se je zopet z večjimi izgubami umaknil. Poročila, da je povzročil naš napad na sovražne utrdbe v kotlini Presena (dolina Genova) in na višino. ki je obvladujejo, težko škodo. se potrjujejo. V zgornji Cor-devoli je razpršil naš artilerijski ogenj neko od Varde v Korvano korakajočo kolono. Eden naših poizvedovalnih odelkov je .zadel v dolini Ponteba (Fela) na sovražni oddelek, ga napadel, pognal v beg in vjel 17 mož, med njimi 2 oficirja. Na Krasu smo obstreljevali učinkovito sovražne čete in vozove. Naši letalci so opazili, da je stalo mnogo vlakov na kolodvoru v Nabrežini in Sv. Križu na železnici v Trst. Črto so obmetavali naši letalci nato v okolici Ga-broviee z bombami in jo poškodovale. Neko sovražno letalo je vrglo eno bombo na našo sanitetno postajo v Beljanu, ni pa k sreči napravilo nikake škode. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR drŽavah. Slovenski planinci na do-berdobski planoti. Črna, viharna noč, blisk in grom in dež lije na okrvavljene poljane, ko se plazijo črne sence v prvo črto. Zabliska se ali posveti žaromet in črne sence obleže na trebuhu nepremično. Svinčenke brenče, granate udarjajo, a črne vrste se plazijo naprej — molče, previdno, ne črhne se glasu, ne čuje se povelja — to so slovenski junaki, ki pozanjo že vsak kamen okrog Sv. Martina, ki jim je znano že vse gorje in trpljenje in napori doberdobske planote. Priplazijo se v prvo črto in ogrski bataljon se izgubi v rezervo. pjiakomerno streljanje laške infanterije traja vse noči; sedaj nekoliko poneha, zdaj se zopet podvoji. Sem pa tja zaraglja tudi strojna puška ali trešči ročna granata. Žarometi svetijo vse noči, tako da je naše premikanje silno težavno in nevarno. A volja je močna in premaga vse ovire in težave. Jutranja zora prodre črno temo, svetli se za gorami, trudne vrste se poskrijejo in ko se zdani, ne opaziš žive duše na planoti do-berdobski. Tu je najbolj ogrožena, nevarna, najhuje obstreljevana, a moderna fronta. V jutranji zori se oglasijo velikanske vrste laških topov, bruhajo, tulijo, razsajajo in razbijajo naše poijane. vse v letih 1873. do 1896. rojene bodi, ker ne ve kljub natančnemu in ostremu opazovanju, kje tiče naše vrste. Zgodi se, da trešči težka granata v našo črto, a ranjenci molče in se ne ganejo do črne noči; ali se prigodi, da se vname od granate suho grmičevje in zakopi, a vrste se ne ganejo, junaki vztrajajo, čuvajo, nihče ne zbeži, nihče ne izda naših pozicij. Taka je usoda junakov doberdob-skih, taka je disciplina slovenskih junakov.... Vsa čast tudi vrnim našim havbičarjem, ki tako neumorno krijejo in branijo naše vrste. Malo jih je, a tako junaško klubujejo noČ in dan tem velikanskim vrstam laških baterij, ki razsajajo okrog planete kot volkovi. Le par salv dajo naši topni-čarji in že umolkne pohabljena laška baterija in zvečer privleče-jo zopet novo, ali pa menjajo pozicije. Le grmenje topov, udarjanje in tuljenje granat, streljanje laške infanterije, — človeškega glasu pa se ne čuje, ne vidi žive duše na poljani, kakor da je vse ubito in uničeno na planoti. Če bi se kdo ob belem dnevu sprehajal po ter poljanah, ki šele videl vso grozoto in učinek tega ogromnega števila granat, kar jih je udarilo v štirih mesecih. Tu ni požarov kot v Galiciji, ker zidane so vasi iz golega kamna in apna. Vas Št. Martin, ki najbolj trpi in kamor udari na tisoče in tisoče granat, je danes kup kamenja. Do tu so se tudi že pripodili Lahi, a so morali zopet nazaj. Lepa cerkev je bila nad vasjo in visoke lipe so jo senčile, a danes je v razvalinah in drevja ne vidiš več — vse razse-kano od granat. Če greš po poljani, zadeneš gotovo z vsakim drugim korakom v jamo, vsekano od granate in železje ti ropota pod nogami. Tu zapaziš roko, tam nogo, tam zopet kako polovico razjedenega telesa izpod zemlje... To vse napravijo granate, ki raz-sekajo in razrujejo grobove in mrtvi nimajo ne miru ne pokoja .... Ponoči se seveda kolikor mogoče zopet zagrebe; v črni temi je seveda delo počasno in težavno. A gorje živemu človeku, ki se ob belem dnevu prikaže na poljani ! Infanterija, strojne puške, — šrapneli in granate — vse udari po njem! Tako se torej ne opazi žive duše na planoti, ne čuje človeškega glasu, le izstrelki razsajajo. Ko pa se približa laška infanterija. tedaj trešči nenadoma na silen odpor! Junaki planejo v divjem srdu, razdraženo živčevje išče maščevanja, užaljen ponos, ker se morajo na lastni zemlji plaziti in skrivati, tira junake v železen odpor, v divji boj. Tako mora torej presenečen sovražnik odnehati, popustiti in se umakniti. Lepo in mirno sije zlato solnce na poljane — a zemlja se trese in v duši razjeda črv____Tam daleč zadaj se svetijo v solncu mirne naše vasi, tam spodaj se veselo smehlja slovenska Goriea, okrog nje pa spravlja naš kmet bogate poljske pridelke----A tu se tre- se zemlja, železo ječi, grobovi i razruvani. zakopi razsuti, a pono-' či se zopet dela in popravlja in telefonisti se plazijo za raztrganimi žicami. Tako gre dan za dnem, dolgi '. so dnevi, a noči kratke. Izpolnje-i val je slovenski bataljon dolge mesece težke in krvave naloge na doberdobski planoti, dokler nas niso odpoklicali iz te fronte. — Nadomestili so nas ogrski Slovaki, polni mlade sile in moči, in nam pogumno zatrjevali, da hočejo in da bodo tudi branili junaško to okrvavljeno poljano.... Večerno romanje. Tako mehka, sanjava je ta noč kasnoletja. Ciklame krog mojega šotora so podremale. komaj da ue zganejo nad mano bukove veje in da prihaja do mene polzataje-no šepetanje mlade Soče iz globoke doline. Nekje blizu mene pa striže murenček brez prenehanja, murneček — pozni vasovalec. Ne morem usnuti. Še eno cigareto sem si zapalil, dasi me duši že v prsih od samega kajenja. — Duša pa se je napravila na večerno romanje. Mimo jezera grem, ki si v njegovi negibni gladini ogledujejo to uro rozorane čeri svoj obraz in koketirajo z mežikajočimi zvezdami. Tam ob bregu je privezan pod samotno smreko čoln. ki se skriva v temo ves zapuščen, kakor da ga je obvladal strah. Ti čudna svetnica Margareta, ki sem te prepeljaval kdaj v tem čolnu križem jezera in ti govoril k sr-eu najlepše besede svoje ljubezni, kje si v tem poznem času? Še sanja, vem, se ti ne dotakne več tega kraja. Nič ni zaleglo vse moje prizadevanje. Ko se te domislim, stojiš pred mano kakor hladan kip, brez ljubezni, brez srca. Jaz pa sem te toliko ljubil. Margareta! Ob tem, jezeru vidim šele vso veliko daritev. Vse je mirno, potopljeno v dno: drobne zvezde so zastražile pozabnost. Lahko noč, Margareta! V tvoji izbi je tema. Justina. Nočem te dramiti. Ali ko grem mimo, se te domislim v sami bridkosti. — — Kaj je življenje? — si me vpraševala mnogokrat. Zakaj te je stiskalo to veliko vprašanje, ki mu oba nisva poznala takrat odgovora? Stala sva tako drug ob drugem in besede ni bilo nikjer. Ko bi te bil najrajši vgriznil v okrogla lica, je stala na njih tako hladna melanholija in te je starala, strašno starala. Vsa last mi je mahoma oledenela v tistem trenotku. — Justina, obsojena si bila, da si razmišljevala o največji ničev-nosti. Kako bi se te ne domislil v bridkosti, ko vidim v tisti sami uganki pogubljeno na vekomaj vso tvojo mladost in lepoto! Da si tisto jutro stopila z mano na bojišče, kjer so se v krvi in v strašnih krčih valjala mlada, uničena življenja, bi bila razrešena tvoja uganka. Tam med pšenico je ležal v veliki mlaki krvi ranjen, krasen, zagorel fant, ogrski častnik. Velike solze v široko odprtih osteklenelih očeh so bile poslednja daritev njegove ljubezni. Hladni prsti so še krčevito stiskali k ustom podobo krasotice, neveste. Poslednji poljub.... Vse naokrog so bila razmetana pisma, od najnežnejše roke napisana. — Parfem se je mešal z vzduhom krvi, ki jo je parilo junijsko solnce. Kolika tragedija! Neizrečeno mi je žal za te, Justina ! Če te je pozna ura zazibala v sen, ako bi te mogel zdaj dramiti! Naj ti Bog da lahko noč ! V tvojih oknih pa je še luč, Vla-sta. Še zdaj se nisi izpokorila, ti strastna ženska! Skozi mrežaste zastore se lovita dve razpaljeni senci. Kako valove strasti v njih! Naslada triumfira v divji orgiji! Tz koga izvabljaš zdaj mozeg, Vlasta? Razbrzdanka! Ali ne seže do tebe sila časa ? — Krog tvojih belih kolen šumi svila, bele, goste Čipke se ti vabljivo poigravajo z grudi, temni, gosti lasje ti zapredajo gola ramena in se ovijajo mehkih bokov in ledij. V o-čeh pa ti gori večna luc strasti in izžehtava iz eelega telesa.... Vsa daljna ti je misel ničvred-nosti. ki me nese zdaj mimo tvojih oken,-Vlasta. Naj ti bo! — Silva, ali naj se pred tvojo hišo ustavim? — Daljni spomin se je predramil v meni, ki sem ga že davno položil tja v vrsto nevzbud- f. nih. V vsej nedopovedani lepoti se mi preliva v duši Chopinov valček v eismolu. ki me je ustavil pred davnimi leti tu pred tvojimi okni. Takrat so bila odprta nastežaj in so gledala v septem-berski večer. Ti Silva pa si sedela za zaveso ob klavirju in tvoji beli prstki so pretekali tipke. Noben gozd ne diha skrivnostno, nobena vodica se ne pretaka med vrbami in po tlominih tako sladko šepetajoče, kakor sem čul tisto divno muziko. Koliko razočaranje! — Moja duša. že vsa trudna in bolna, je zasanjala še enkrat sen paradiža, ko pa so se pota razkazala, sem videl pred sabo novo Kalvarijo. . . . Gospa Silva .... Še zdaj mi zveni to tako čudno. ko celo čujem, da ti dete joka v spalnici. Morda tudi ti jočeš? ---Moža ti je vzela vojska 1 in z mano deli zdaj vse tebi skri- j to pogrešanje, bog zne kje! — j Morda je že omagal pod lokom ! razbeljenih granat in f jegove gomile ne boš videla ^ Xoliko ! j ill je bilo.tam po gališ^.!. planjavah — ob cestah, po vrtovih, sredi žitnega polja, vsepovsod. Mimo njih smo šli in komaj, da je težka misel spreletela možgane... Silva, do dobra sem pogledal ničevosti v obraz. Zato ne poznani več očitanja. Kakor je terjala u-soda. natanko tako je šlo vse skozi to dušo, ki vem. da je do konca obsojena v blodine. Bog s tabo, Silva---- gospa Silva! O, mati! — Če me je tako pozna ura pripeljala na tvoj grob, ne zameri sinu! Ne zameri, da te dramim! Kdo je, ki bi razumel vso težo mojih dni, če nisi ti, mati ! Jutri ob zori se bodo zopet rušile ogromne skale, kamenje in železo bo brizgalo v velikem krogu in besno iskalo trepetajočih žrtev. Kako bo vzduh prenasičen krvi in smodnika! Ah, ne! Nikar se ne vzdrami, mati! Lažje mi je ob misli, da si legla k večnemu pokoju in te ne stiskajo zdaj skrbi zame. Kako bi mogel vse to prenesti, vso to težo dni, vse pogrešanje, vso trud-nost, vso to mučno negotovost, ko bi me bila še zate skrb! Zato naj ti bo v delež mir in spokojnost pod to razpadlo gomilo! Nikar se ne vzdrami, mati! Cigareta dogoreva in misli so fte mi utrudile. Duša sev raca. — Poleg mene je že zatopljen v globoko spanje moj sluga in morda sanja o nevesti, ki mu je danes poslala tisoč iskrenih pozdravov ----Jaz pa sem sam, pod Bogom sam.... Slovens ko katoliško] =0 Ob Soči. Krvavo šumi Soča____ Vedno bolj krvavo je njeno šumenje, vedno bolj krvave so njene pravljice, te tako strašne pravljice. Ali ne more jih izročiti prihodnjim rodovom, marveč nese jih s seboj v daljnje višnjevo morje, kjer se razbijejo v male, krvavordeče atome. Morda bi bilo tudi bolje, ako bi zanamci ne izvedeli ničesar o žrtvah, o trpljenju junakov, o preliti krvi, ki vpije po zado ščenju, o sovraštvu izdajskega Italijana; ali potem bi bili pozabljeni tudi čini najhrabrejših med habrimi, ki uničujejo najljubše prizadevanje sovražnika, izgubili bi se brez sledu v vsakdanjosti. In tem na ljubo, ti reka. ki nikoli ne vsahneš, poj dalje svojo besno krvavo pesem! Kajti tudi najmanjše tvojih kapljic se bleste juna-šEe krvi in v svojem toku napolni svet s krvavim spevom svojih pravljic našega življenja polnih' Ko si ležimo tako drug drugemu nasproti, sovražnik in mi, mestoma oddaljeni nekaj korakov, in ko nekaj dni nazdevno ničesar ne delamo, imamo zadosti časa, da se spoznavamo in da se učimo iz prednosti in napak sovražnika ter se ž njimi okoriščamo. Rekel sem. da nazdevno ničesar ne delamo, ker v vojni absolutne nedelavnosti ni. Najmanj se mora opazovati in patruljirati, kar zahteva že živahno delavnost. V našem slučaju moramo tudi Še graditi pozicije, nalagati strelske jarke, zapreke in pota. kar opravljajo po-1««* neštetih ,odlično delujočih de- ZA ZEDINJENE DRŽ A VE'SEVER NE* AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v "državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WlUock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAJEt, Box 547, Foreit City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUGHAR, Box S3-3, Itock Springs, Wyo. Tajnik:: JOHN TELHAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., JoUet, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dp. MARTIN IVEO, 900 Chicago St, Joliet, HL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaagh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East ^tlneral, Kani. I. porotnik: MARTIN ŠTEFAN čl č, Box 78, Franklin, Kans. H. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davaon Ave., B. F. D. 1, Gretl- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON hočevar, r. f. d. No 2, Box 11%, Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi naj se poSlljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forwrt City, Penna. DrnStveno glasilo: "GLAS NAHODA." lavskih oddelkov pijonirskih in saperskih stotnij čete prve črte in rezerve. Naravnost čuditi se je. kaj napravijo čez dan čete, ki cele noči prečujejo. In pri tem se o- pazuje vsako gibanje sovražnikov. _____ r___„ .„, ___ i#J ako se na primer hoče priplaziti (kaU in nehati niso hoteli do pozne do naših pozicij držeč pred seboj noči. vreče peska, ali ako se hoče nam| Časih nas imajo še radi, kakor približati s sapami; vsak poskus ^ zdi; nedavno temu so vrgli v vdušimo v kali in tako vzamemo sovražniku veselje, da bi poskusil isto še enkrat. Vidi se pri tem večkrat zanimve prizore. Tako smo opazili nekoč v nevihti ponoči v nekem skednju, kako se je živahno zabliskalo, dozdevno so bile električne žepne svetilke, iz česar smo mogli sklepati, da so tam častniki zbrani. .Mi bi bili tudi radi pozdravili gospode, ali vsled hude nevihte nismo mogli napraviti telefonične zveze z našo težko baterijo od tam. Da, ta artilerija! Ležimo na hribu in čez nas strelja naša in sovražna artilerija. Xa to čustvo, spočetka nič kaj prijetno, se mora človek šele navaditi. Razločno se more opazovati učinkovanje ene in druge. Vsakemu strelu se sledi z nemirom in se ugiba, kak bo njegov učinek in uspeh. Samo časih, ko je le že predivje, ko od vseh strani bruhajo skrite baterije vseh kalibrov svoj uničevalen ogenj in se ne razločuje več lastnih od sovražnih, zapreš apatično oči in čakaš potrpežljivo, da poneha grom topov in se prične pehotni napad. Navadno je ljuta kanonada priprava za pehotni napad. Sovražna artilerija strelja precej dobro; ves hrib obmeče, ne pa, da bi dosegla kake znatne rezultate. Tudi zvita je, naša pa je še bolj zvita. Tako so postavili Italijani pred kratkim več topov, dozdevno več nego eno baterijo. Zdaj so izkopali predor. Potem so streljali eno za drugim, nakar se je moštvo umaknilo v predor. Na ta način torej jim niso mogli blizu. Le ako bi bil strel zadel v topove. bi bili imeli škodo. Naša artilerija pa je glede na to naperila svoje topove na sovražne baterije in čakala. Pri prvem sovražnem strelu je odgovorila, in glej! italijanski zvitosti je bilo konec, nič več se niso oglasili. Naša vrla artilerija jim je vzela vse veselje za to. Kadar je odmor v bojevanju, bi lahko uživali krasoto primorske pokrajine, ako bi nam ne grenil užitka mrliški smrad. Pred našimi in italijanskimi žičnimi zaprekami leže množine italijanskh trupel, ki razširjajo okrog strahovit smrad. Ona trupla, ki leže bližje, se poškropi s karbolno in lizolno kislino, da se vsaj malo smradu odpravi. Mnogo več še trpe Italijani radi tega, kar se da sklepati iz tega, da so poslali pred kratkim k nam parlamentarja, da iz-posluje odmor, da pokopljejo mrtve. Ker pa je bil le infanterist in tudi ni izpolnil mednarodnih določb, se mu ni moglo ugoditi, on pa je moral ostati tu kot vjetnik. Govoril je nemško brez hibe. Popoldne so zahtevali Italijani svojega moža nazaj, ko pa se jim je reklo, da naj pošljejo drugega parlamentarja, točno po mednarodni! predpisih, so odgovorili, da so razumeli, ali najprvo so hoteli svojega vojaka nazaj, sledil je klic: 44Halo! Avstrijci* nazaj našega vojaka!" puške so začele po- naše pozicije obilo jabolk, naši so jim vrgli dobroto z bombami, češ-pljaini in drugim, kar so ravno imeli. Iste roke so metale kmalu nato čisto mirne krvi smrtonosne ročne granate.... Tako so-pravljice ob Soči. Razpoloženje avstr. čet je izborim; še celo v rojili črti, nekaj korakov oddaljeni, žvižgajo in veselo popevajo. Naprestana delavnost ne dopusti sentimentalnih misli. Italijani-pribežniki pripovedujejo sicer z grozoto, da žive kakor kri i v svojih podzemskih luknjah. vendar pa čujemo časih harmoniko iz njihovih jarkov. To je resnica iz pravljic ob Sči, da smo ostali ljudje navzlic vsemu, in sicer vsi. . . . izpred izjemnega sodišča v Ljubljani. Pobegli prisil j enci uzmoviči. Dne 11. svečana t. 1. so iz tukajšnje prisilne delavnice pobegnili lTletni Karol Cimolino iz Trsta. Anton Jurca. 17 let star čevljarski vajenec iz Senožeč in Janez Stanič. IS let star vrtnarski vajenec iz Gorice, vsi že kaznovani. Iz tamošnje delavnice so izmaknili nekaj obleke in obuval in čevljarskega orodja v vrednosti 68 kron S v ter si ta plen med saboj razdelili. Dočim sta Jurca in Stanič bila še tisti dan prijeta, se je posrečilo Cimoliniju pobegniti v Trst, kjer so ga zasačili še le aprila meseca. Fant pa je 23. julija iz prisilne delavnice v drugič pobegnil ter dvema strankama ukradel obleke, žepno uro z verižico in dežnik v skupni vrednosti 71 kron 40 v. kar Cimolino priznava. Cimolino je bil obsojen na 14 mesecev, Jurca na 8 in Stanič na 6 mesecev, vsi trije v težko ječo. Slepar iz navade. Julij Brile j. pristojen v Koprivnico. samski trgovski sotrudnik v Ljubljani, je človek, ki ga redno delo ne veseli. Zaradi goljufije i-ma že 3 kazni, a sedaj je začel kar na debelo ljudi varati. Izdajal se je za zastopnika raznih tvrdk, ponujal strankam blago, kakor testenine, pšenico, olje, riž in drugo. Zahteval je ali takojšnje plačilo za naročeno blago, predujme in če to ni izdalo, pa provizijo, češ. da mora on blago tudi takoj plačati. Ni čuda, če so mu šli ljudje v teh kritičnih časih na lini. Osleparil je v 16. slučajih stranke, ki so mu verjele za 446 K 20 v. V štirih slučajih je ostalo le pri poskusu, ker mu niso stranke ali verjele ali pa zaupale in bi v drugem slučaju trpele škodo skupno 137 K 50 v. Brilej, ki svoje krivde ne taji, bo sedel poldrugo leto v težki ječi, katero kazen je takoj nastopil. "GLAS NARODA" JE EDI NT SLO^~RNSKT DNRVNTK * ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE \ GLAS NARODA. 1. NOVEMBRA, 1915. Jugislovanska (S —: a Katol. Jedneta a initorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNDElJ predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o? box 87, Prad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ava., Barbertoa Ohio. Glavni tajnik: GEO. h. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOI IS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, CI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7tn St., Calumet, Mich. PETER ŠPEILA.R, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wa»h. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Iter. I, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od društvu Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vfil dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiijatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. DruStvono glasilo: "GLAS NARODA." dogodek v svoje namene, toda j Ana in je pogledala v njegov tem-' vdala se je v usodo in je tako po- ni obraz. Hotela ga je skušati in 'zabili na vse, da ni niti odtegnila'je rekla: 'roke. ki je ostala v roti študenta.| 'Gotovo vas veže na mesto j Kočija se je zibala nemirno po kak lep spomin ali celo srčna1 razvoženi poti, da je moral Avre-' vez. Avrelija so zabolele te be-jlij z drugo roko okleniti njeno te-'sede. ,lo in tako zabraniti neprijetne| "Ne'', je rekel, "moje srce ni sunke. Njegova roka se je tresla oddano, doslej je bilo prosto in in iskal je besed, da bi opravičil svobodno, šele sedaj, ko bo čas 'svoje dejanje. 'oditi, je prišla vanj ljubezen." I **Oprostite, milostiva gospa'',' "Kako bom srečna, oko bora 'je rekel, "zgodilo se je nekaj ne- slišala, da je bila vaša ljubezen j navadnega. Zdi se mi, da moram uslišana*', je rekla gospa Ana, j vas čuvati pred sovražnimi ljud-,"kajti oni, ki ljubiji, so srečni, mi." .»^ ako slišijo, da so srečni oni, ki jih "Ljubo mi je, da me spremlja- ljubijo.77 te', je rekla gospa Ana z mehkim! "Milostiva", je rekel Avrelij, glasom, "toda drugi so videli, da "ne govorite takih besedi, ki mi ste stopili v kočijo." bolestjo polnijo srce. Vi ve- "Nisem stopil sam. milostiva ste----" Sklonil se je in pritisnil gospa, drugi so hoteli", se je iz- nje roko na svoje čelo. — Kočija jgovarjal Avrelij. 'je drdrala naprej skozi belo zim- " Razumem, toda ni bilo potreb- sko noč. Svetile so bele planjave, no. kajti vi veste, kako sodijo lju- žameten i gozdi, nejasni vrhovi. J.ije." Daleč okoli je bilo vse tiho. "Milostiva, s tem mečem ma-1 Toda kdo bi se zanimal za zim-jščujem vsako besedo, ki bi jo kdo sk<> noč. Na kozlu se zibljeta dve iizpregovoril proti vam." nemirni postavi: kočijaž Simili- j "Vi ste še mladi in laliko bi pla-fjan in sluga Peter; oba sta zadre- Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. čali svoj pogum z življenjem, kajti starejši kavalirji so izurjeni v orožju." "In tudi če je treba življenje za vas. milostiva. ..." "Mislila sem', je rekla gospa Ana, "da me počakate v kočiji ali pri vratih zunaj dvora, kajti tam nihče ne vidi." i Avrelija so te besede užalile. I "Zakaj bi se bal in se skrival! ;Ali ne morem vpričo vseh pokazati, da sem pripravljen vas braniti pred vsemi?' | "Zelo sem vam hvaležna za va-jšo službo", je rekla gospa Ana, "toda mislim, da mi ni pretila ni-kaka nevarnost." Avrelij se je začudil. "Drugi boljše vedo o nevarnostih, ki vam prete, nego vi, milo-j sliva, kajti najtežje spoznamo da naj se pojasni, če je morebiti lastne sovražnike." med gospodi nastalo kako nepri-j «Ali lie veste m0goče, da sem jetno nesporazumi jen je. sedaj tudi v nevarnosti?" je rekla Takrat je kočijaž Similijan uda- „osim Ana s tihim nasmehom. Ivan Lah. (Nadaljevanje). Q 1erranr ril po konjih in kočija je zletela po široki cesti iz gradu. Gospod Terramvszka je kmalu pomiril gospode in jim je obljubil, da jim pozneje pri pijači natančno vati. razjasni skrivnost, ki jo bodo lah-stal sam v dvorani in ko vsi prav razumeli. Odvedel je spoda Tt-rraniyszko. gospode seboj v gornje prostore avljal od je smejala /. vese- je potihoma razložil, da se je po-',koli vratu. šalil z zaljublejnim študentom, kij -Kočijaž vozi zelo nerodno", je nehote prišel v kočijo in ga bo je rekla, "in pot je slaba. Kmalu "Ne", je rekel Avrelij, ki je smatral besede za resne, "dokler sem jaz poleg vas, ne mislite na nevarnosti; jaz vas hočem varo-- iti. Kočija se je nagnila in Avrelij je pokleknil na eno koleno, da je .vzdržal ravnotežje. Gospa Ana se pe Ane. m jih je povabil na vino. Tam jim'^ je oklenila z obema rokama o- in je pustila gospodu . da ji je poljubljal ine. ua ji •r ji s tem danost. Odšel je p vetljeno dvori oči je. Vprašal oči ju gospe A ri vratih. Kot apregal konj repiral sam se akal pri abniki s je bii skoraj ljubosumen kavalirja, ki je znal go-beseile in delati gibke /endar je premagal vse i. Odločil se je, tla po-vorišču pri kočiji gospe slovo poljubi rok kaže dama na pol poti izgnala, da se bo moral peš vrniti v mesto. Kdor bomo d« mic i, • , , , - , • . Gospa , je rekel Avrelij, in je noče, ga lahko čaka pri mestnih , , , - . . . . . , • v. * . i hotel izreči ono besedo, ki je ce vratih lil ga osmesi. \ si so se ve- - , -, . , - . -, i;i; i , rr. večer polnila njegovo dušo: toda selili, da se je gospod Terramv- , - . , . . , . .. .. i. .i u Iglas je zastal in ni rekel ničesar. \na je položila roko na njego- szka tako pošalil z zaljubljenim študentom in so bili tega mnenja, da ga pojdejo čakat pred mestna svojo globoko j vrata, ko se bo vračal utrujen in j izmučen. Na to so pili in so se Topnicah na polraz- j smejali na vse grlo, v srcih pa so i>. <-, kje; so stale | premišljali, kako bi bilo, ko bi se je slugo, kje stoji i sami vozili ponoči v kočiji z ono e m se je ustavil 1 damo. Teh pogovorov pa ni slišal jaz Similijan je j gospod de Champillon, ki je ne-voljno zgubančil čelo in je mislil, da mora o tem slučaju pripovedovati svoji soprogi. Med tem je letela kočija po zmrznejni zimski cesti, nagibala se je sem in tja in je odskakovala od trdih kolesnic; kajti kočijaž ni videl eeste pred seboj in je podi! konje, koder so hoteli leteti. Sluga Peter se je držal za ročaj »koli ram svoj črni! pri kozlu in je prigovaral kočija-pil na svetlo, da ga j žu Similijanu, da naj vozi počas-I ueje, ker gospa ne mara hitre vožnje. Similijan je pridržal konji1 in je vozil počasi.... Gospa Ana pa je vsa zadrhtela, ko je zapazila, da je študent Av- in se je pri tem >j ; sluga Peter je durih. Tudi drugi slu-pripravljali kočije za Kmalu je prišla po stopnicah gospa Ana. ogrnjena z gor ki m vijoličastim kožuščkom. Spremljal jo je gospod Terramvszka in za njo j»' stopalo nekaj gospodov. Avrelij .)*' ogrnil oko plašč in je je obsevala luč. Gospod Terramvszka je zaklieal kočijažu Similijanu, da naj urno vozi, ko mu da znamenje z roko. Similijan je na to nekaj zagotlr- vo košato glavo in je rekla po kratkem molku: "Vi ste mi zelo ugajali, ko sem 'vas danes videla v dvorani; tudi kneginja se je zanimala za vas. Ali stopite v dvornos lužbo?" "Da", je rekel Avrelij, "to je želja mojega očeta. Kneginja je obljubila, da me priporoči veliki vojvodinji. dasi bi jaz raje ostal tu v mestu." "Zakaj?" se je začudila gospa mala. Konja sama vesta, kod vodi pot domov; zato dirjata naprej, koder se njima zdi. — Kočija se je naenkrat nagnila in five osebi sta odeleteli s kozla v sneg in kočija je obstala. Avrelij je objel gospo Ano it; jo je dvignil iz kočije. Gospa Ana se je ga je ovila okoli vratu in se je na pol onesvestila: "Kaj se je zgodilo?" je vprašala. (Pride še.) Prepad mrtvih. Čisto ob robeh preže za kupi kamenja vsako noč straže in napeto pazijo, se li bo kaj zganilo na sovražni strani. Globok prepad zija vmes. Kadarkoli pogledam v njegove s temo preprežene globine, mi spreleti vse ude mrzla zona. To je prepad mrtvih. Trope mrličev so se že nagromadile v njegovem dnu. Nihče si ne upa do njih, da bi jih pokopal, zakaj skoro gotovo bi ostal sam med njimi. Tako se razkrajajo tam že dolge dni kupi človeških trupel v dežju in solncu in kadar potegne gori veter, prinese sabo strašen mrliški duh. Kdo jim ve imena? — Drzni o-gledulii so bili vsi. Morda jih je blesk odlikovanja zmamil, da so se lotili smrtne naloge? Morda jih je podpirala častilakomnost, — morda ljubezen do domovine? — Nobeden ni ušel objemu smrti. — Ko se je splazil prek prvih skal. se mu je izrožil kamen ped nogami in z ropotom zdrčal v prepad. Ali pa se mu je zadelo orožje ob skalo in je zazvenčalo jeklo. Straža je bila opozorjena. Svetlobna raketa se je pognala v zrak in o-svetila čeri in tačas se je nekaj težkega prevalilo v dno — nova človeška žrtev. Kar ni krogla dosegla na končanju, so dopolnili ostri robovi skal: iz prepada se Za smeh in kratek čas. r3^ M Nesreča. — Ti, kaj pa je z majorjem IIo-lečkom — tako ti hodi, kakor bi bil bolan. — Nič čudnega. Na zadnji vaji je pri naskoku na sovražnika tako nj.il je piipravil vajeti; sluga rolij prisedel v kočijo. Želela je.'ponesrečil, da stoji z eno nogo že cier je sedel na kozla. Gospa iiia je stopila v kočijo, ko je za-utila na svoji roki vroč poljub apeti hustriie. Vedela je, da sto- ila bi jo spremil; toda ko je čula eivilu. Dober znanec. Gospodar: — Ali me je kdo da sama. To- iskal? da kočija je letela.... | Služkinja: — Neki gospod je Avrelij se ni zavedal, kaj se je bil tu; ni sicer povedal, kako mu zgodilo. Ko je stal ob kočiji in je poljubljal roko, ga je neka roka potisnila v kočijo in ni vedel, kaj naj stori. Ilotel je izstopiti, toda nekdo je tiščal vrata in ko je rešil iz priperice svoj meč ter hotel stopiti na dvorišče, kjer so se prepirali glasovi, se je kočija zazibala in zdirjala. Mislil je, da se morebiti pripravlja kak sovražen naklep proti gospe Ani in jo je hotel varovati z lastnim življenjem. Med tem pa je čutil še vedno toplo nežno roko v svoji in se mu je zdelo, da je prav tako, kako se mu je zgodila. Spomnil se je zahteval, da se kočija od- je na besede gospoda Terramvszke markiz de Pollan je držal v in je mislil, da izpolnjuje svojo . — J >- dolžnost, ko spremlja damo na nevarni poti. Tako so pustili za seboj mestna vrata in so se vozili k na dvorišču toliko glasov, je vedela, da se je zgodilo nekaj napačnega. Hotela je. da bi ustavila ji A \ »vi i j pred njo in mu je sti- konje in bi se odpeljala sama. To-'iskal? silila roko; naenkrat se ji je zdelo, da se je kočija zazibala in slišal se je glas gospoda Terramvszke. "Prosim vas. izpolnite svojo dolžnost....'' Avrelij je sedel poleg nje v kočiji. Meč se mu je zadel med dveree in nekdo je zunaj zapiral vrata. Toda kočija se ni zganila. Kočijaž Similijan ni razumel znamenja gospoda Terramy-szke in je pridrževal konje. V tem so gospodje kavalirji zapazili, da se je nekdo v sedel v kočijo h gospe Ani. Gospod Terramvszka je miril gospode in je hotel prikriti svojo zvijačo; toda bilo je prepozno, kajti dvorišče je bilo polno kuvalirjev. Ekscelenca Silva P< P* meč in gospod de Gorian je resno pogledal gospoda Terra-myszko, ki je z vsemi priimki zmerjal kočijaža Similijana. Na ta hrup je stopil nad vorišče tudi gospod de Champillon in je prosil, je ime, a mislim, da je vaš dobri znanec. Gospodar: — Po čem pa to sklepaš? Služkinja: — Ko sem mu rekla, da vas ni doma, se je razburil in vpil: Ta hudič zmerom švindla. Dobra žena. — To pa moram že reči, prijatelj, kar si oženjen, ti na obleki nikdar ne manjka noben gumb. — Da; veš; moja žena me je že na žeuitovanjskem potovanju naučila gumbe šivati. Polizobrazba. Polizobražena gospa, ki je silno ljubila tuje besede, se je oglasila pri zdravniku: Ah, gospod doktor, enkrat po cesti med poljem. Gospe Ani vas moram pa res insultirati — je bilo neprijetno, vedela je, da v glavi imam strašne konfekcije, bodo njeni sovražniki izrabili ta — Potem, je odgovoril hudo- mušni zdravnik, pojdite v h i pot t ko in si kupite za dvajset vinarjev rinocerosolja, pa vam bo kmalu pomagano. Nedolžna. Gospa Lili: — Moj mož je ven dar jako nepreviden mož. Vedno me pusti, da grem sama na izpre-hod. Gospa Pifi: — Zakaj je nepreviden. Gospa Lili: — No, moj bog, moški so dandanes vendar skrajno predrzni in že več ne razločijo dostojne žene od lalikoživke. Po misli, če bi se mi kaj primerilo., če bi me kdo speljal na svoje stanovanje. ... jaz si umi jem roke v nedolžnosti. Vprašanje. S tihimi koraki se je gospod Zgane splazil po stopnicah, naglo odpahnii vrata in zalotil svoja ženo v kritični situaciji z njenim ljubimeem. — Ha, zakonolomee. morilec moje sreče, je zakričal gospod Žgane in potegnivši izpod suknje svetel kuhinjski nož, in dostavil: Pripravi se na strašno smrt ali pa pa podpiši to menico za 1000 kron. Ijenim peresom podpisal pripravljenim peserom podpisal pripravljeno menico in potem rekel: — Zdaj pa pač lahko še dve uri tukaj ostanem. ni oglasil več niti najmanjši — vzdih____ Nocoj pada mesečina v prepad, prav po dnu se preliva. Moje nočno kritje, kup robatih kamenov za nizkimi borovci, ki služijo za masko in oporo, stoji na ovinku, odkoder se nudi prav dober pogled v globočine prepada. Odmaknil sem nekaj vej in zdaj gledam doli v strašno dno. Celo daljnogleda se poslužujem, da bi ni ogrel videti kar najbolj natančno. Toda velikanske skale so tam v dnu. divje nagromadene. Ostro odraže-ue sence jim padajo za hrbet. V teli sencah se nemara skrivajo mrliči. Samo enega vidim, ki je o-stal na širokem kamenu. Leži tafn vznak z razpetimi rokami in glava se mu obeša prek kamena. — Se tu bliže sebe sem zapazil, da moli iz razpoke jedna noga, vse drugo zakrivajo nepredirne sence. Gledam, gledam, kakor v pričakovanju. da se kaj premakne dvigne----Ali zaman. Vse je ne- ibno, nepremično. Kako čudne misli mi brodijo v glavi Kakor od svinca so. Včasih se mi istresejo si udje. vsak las na glavi čutim, kje da je pritrjen. Saj sera bil pri-a že tolikim grozotam, ali nobena me ni še zajela s toliko silo. Bolj ko kedaj vidim, kako ničev je človek! Vse veliko pehanje za obstanek se more ugonobiti na mah v najbolj klavrnem končanju ---- Mesec se nagiba k robu. Vedno gostejša tema lega v prepad mrtvih in se popenja gori proti obovom. Zopet se je dvignila sapa in mrliški vzduh mi gre skozi nosnice.... Veselje v Parizu. Tz Kodanja poročajo: — Nova francosko-angleška ofenziva je povzročila v Parizu veliko veselja. V gledališču Vaudeville je i-gralka Moreno z odra čitala poročilo generalissima in pevka Lit-vinna ob viharnem pritrjevanju občinstva zapela trikrat marsfcil-la iso in trikrat rusko himno. Se glasnejši so bili v Bordeauxu. Francija je izdala do sedaj 30 milijard frankov za vojne stroške. WAfl ZASTOPNIKI, kateri to pooblaščeni pobi rt ti naroč nlno u "Glas Najela" In knjige, k& kor tndl ss. vse druge ▼ nafto strok' spadajoče posle: Jemrj Lias i, Ark. 1b okolica: Hlebi* rsmr. 8ai Frftsetee, CaL: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jaarnlk. Paefclo, Colo.: Peter Cullg, J. M Ro.it«, Frank Janesh in John Germ Salida, Colo. In okolica: Louie O ctello (The Bank Saloon Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Cllaton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, Ia. in okolieo: Luka* Podbrega Aurora, HI.: Jernej B. Verbii. Ojrleghy. 111.: Math. Hriberulk. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. Depue, HL: Dan. Badovlna«. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet. I1L: Prank Lan rich. Jobs 7,3 In Frank Ramble.h Mineral. Kant.: Jobn Stal* Wankecait. HL: Frank Petkn«B»k h Math Ostrin. S«. Ckieag«, BL: Frank C*rac b Badolf Poiek. SprbsgfleM, ilL: Matija Barbcrt? Froateaae. Eaaa. la okoilea: Fran£ Cerae. Xalkezy, Cans, la okoUea: Mar" Cos. Caimeft, HI eh. 1b ekollea: P»v» 4halt> If F1 TKViK- Manlstlqce. Mlek. to efcaU«*« P Cotalan. Sa. Ran*a, Mlcfe. In «F:all»: * i LlkorUL SWra. * Tnrtv« Cklaholm. Minn.: K. Zgon«. Jako* Petricb In Frank Žagar. Dulnth, Minn.: Joeepb Sharabon. Sly, Mian, ia okolica: Ivan Goaf* M. L. Kapsch, Jo«. J. Pesbel In Loul» M. PeruSek. Kreleth, MIn.: Jurlj Kotas. Gilbert, Minn, la okolica: L Vasal IHfcMng, Minn.: Ivan PonSe. KitzvLlIe, Minn, in okolieo: Jo« Adamlch. Naahwank. Minn.: Geo. Maarln. Yirginia, Minn.: Frank Hrovatfeft 9L Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aidridge. Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Warn nria> 3400 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paul In. Little Fails. N. I.: Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. J Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Prostor. Barhcrtaa, O. to skoHea: Alois Bs lant. BiHgepoiL O.: Frank Hočevar CaOtowood, O.: Math. Blapnlk. Lento, Ohio to okotlea: John Kua If 1785 88. St O.: Ant. XlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. AHegheay, Pa. to ekollea: U. Ea rich. Beaaemcr, Pa.: Lonla Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek Bnrdine, Pa. la okolica: John Ear WMntV Csnemangh, Fa.: Ivan PtJlL Claridjce, Pat: Anton Jerlna. Canoasbnrs, Pa.: John KokUek. Sranghtoa, Pa. is okolica: A. Dum Mr. Dmmtfh, Pa.: Dragratln Slavil. Dnnlo. Pa. in okolieo: Josln Snhor Export, Ta in okolira: Frank Trebeč. Forest City, Pa.: Karl Z alar ta Ft Leben. FareD. Fa.J Aato* Valeatlasii^ Fitz Henry, Pa.: F. Gottliclior. Greensburg Pa. In okolica: Joseph Novak. IrTTia« Pa. In *k«lie»: FraaS Deaa lar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjt 1b John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Bchnlta Monessen, Pa.: Math. ElkelJ. Msoa Baa, Fa. Ia akolira: FraaS Maček. Plttsftargh, Pa.: Isnaelj Podrasalfi. (gnas Magister, Z. Jaki« la U. K. Ja- koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Calty Sta, Pa.: Joseph fikerli. West Newt »a, Pa. Ia oksSeai JqšZ$ jofaa. WO£ack. Pa.: FraaS Semi la JesaiB PaterneL Taele, Csah: Anton Pal®«. Wlwtcr^uakrtrrs, Utah: Louie slak. Btoek Diaajond, Wash.: Gr. Poreata, KaveKBdale, Wash.: Jakob Kom-(tk. Dads. W. Ta. ia e&olleaf Joka Sr*t nth. T^aaus. W. V«?, m akoiisai Fraag Socljan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: wolm Stampf^L Kfnoh'a, Wis.: Aleksander Peadlr. MiiwauUee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sbeboj-g&o, Wis.: Frank Sepleh Heronlrn Svetlin. We«t Allls, Wlf.t FraaE «Stel Lon)a Lonča rli. Rock Springs, Wyo.: A. Jastln, VaJ^ Stalich In Valentin Marrlna. »Ti". K /m • Inn. . CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NSW YORK, N. Y, MOUTVENIKI: Duhovni boj «—.60 Marija Kraljica —.60 Vrtec nebeški i—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tol- , mač, vezan i—.50 Berilo prvo, vezano •—.30 Berilo drugo, vezano «—.40 Berilo tretje, vezano i—.40 Cerkvena zgodovina i—.701 Evangelij t—.50 Fizika 1. in 2. del .45 Katekizem vez. veliki ;—.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50?4, oba $1.00. Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo r—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom t—.20 Sadjereja v pogovorih t—.25 Schimpffov nemško-sloven- aki slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.GO Spisovnik ljubavnih pisem —.40 rnrtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk »—.20 Belgrajski biser ■—.20 Beneška vedeževalka .—.20 Bitka pri Visu r—.30 Bodi svoje sreče kovao :—.30 Boj s prirodo !-.15 Božični darovi r—.15 Burska vojska r—.25 Cerkvica na skali !—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke r-.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.G0 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic ;—.20 Grizelda ^.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. Evezek po ,20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem i—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrušo t—.20 i Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost t—.40 Kaj se je Makaru sanjalo 1 —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. i—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen romn- $1.00 Malomestne tradicije s—.25 Mikiova Zala —.35 Mirko Poštenjakovi5 —.20 Na divjem zapadu, vea. —.60 Na jutrovem Na krivih potih —.»? Na različnih potih —,2C Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.2C OPOMBA: Naročilom je p rilo Na valovih južnega morja :—.15 Nikolaj Zri n s Vi .—.26 O jetiki Odkritje Amarikt, yea. t—.80 Prihajaš —.3« Pregovori, prilike, reki .28 Prst božji .2» Randevou* >—.28 Revolucija na Portugalskem —.28 Senila Stanley v Afriid .39 Sherlock Eolmes, 3., 4., 5. in 6. »vezek po M Sveta noč t—.26 Srečolovec ?—.28 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec t-.2G Sanjska knjiga, velika t—.oQ Štiri povesti (—.29 Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 ffvea. $1.89 Zlate jagode, vez. «—.83 Življenja trnjeva pot c—.59 Za kruhom —.2$ Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.79 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike -—.29 2. zv. Maron, krščanski deček 4. zv. Praski judek >—.23 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza <—.25 7. zv. Sultanovi sužnji s—.23 8. zv. Tri indijanske povesti i—.30 9. zv. Kraljičin nečak t—.30 10. zv. Zvesti sin i—.88 11. zv. Rdeča in bela vrtnica (—.3® 12. zv. Boj in zmaga !—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja i—.80 15. zv. Angelj sužnjir t—.30 16. zv. Zlatokopi —.39 13. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.39 19. zv. Mlada mornarja tr-.31 TALIJA. Zbirka gledaliških I^sr: Brat sokol b-.25l Pri puščavniku —-20 Raztresenem t—.30 Starinariea •—.20 Županova Micka *—.30 Idealna Tašča •—.2f RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po i—.OS ducat po «— Z slikami mesta New Torka po •—.21 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali s—.81 ZEMLJEVIDI: Avstro-0grške, mali —.11 Združenih držav, mali —.10 veliki —.21 vezan —.50 Balkanskih držav —J.i Evrope, vezan —.59 Vojna stenska mapa $1.54 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po •— žiti denarno vrednost, bodle! v ffe tovini, poštni nakaznici, ali pošfcn ill gnamkah. Poštnina je mi vaa31 ~*nah ia vračunana. GLAS NARODA, 1. NOVEMBRA, 1915, NOVICE IZ STARE DOMOVINE. kranjsko. Odlikovanje. Stotnik Konrad urnik i/ Kranja, ki je že prej do-il sisrnum laudis, je bil po zase-»nju Hrvst-Litovskega od nem-(.'• s.irja osebno odlikovan z tlom železnega križa. Pcrcčil se je Ivan Bergoč, trgo-i p' N. stnik v Kleniku, /. go-„, Antonijo Debevec, roj. Ven- Umrla Umrla Umrla v Senožečah Fani Per-i Čič. V. njo so izgubili > največjo dobrotrieo. mater. Njeno življen-* bilo: Odpri roke, odmiraj bratovske solze! šuj gorje! v Ljubljani na Trža-.fosipiua Kune, rojena uŠča otročiče. soprog n.i Rakeku v starosti 7 let Frančiška Novak, rojena Rlts, po dolgem bolehanju. Samoincr na železniškem tiru? Dt " 27. septembra so našli povožen. um in smrtno ranjenega v bli-ž.ni posla je Žirovnica nekega 50-Ictie g.i moža. Kakor se sodi. je mož izvršil samomor; najbrže se je priplazil do proge tik pred dohod' m vlaka in s«' vrgel pod ko-I«--a, ko jt* svoj površnik še po-pi-ej ubrsil jia rampi. Vlak je vlekel moža kakih 80 korakov naprej, izpod vlaka so ga potegnili /•■'e/niški uslužbenci vsega polomljenega. Pozneje se je dognalo, da je ponesrečenec Franc Jalen iz Studenčic, brezposelni delavec. Obesil se je v zaporu pri ljubljanskem sodišču cigan Henrik ■ .„ je bil naložen les. med 7. in S. uro zvečer na državni cesti od ( ikovega na Sap. Nekdo ga je u-daril / nekim trdim predmetom po < a je skora j polovico Bele Kra-. le letos obiskala in to tako hu-, '. da je celo debelačo uničila in veda tudi vse drugo. Ker v Beli rajini več debeiače kakor druga žita pridelamo in nam je naj-1 žnejši pridelek vino. je isto tudi ito po toči in smo res reveži, ipiti ne smemo žita. doma ga mamo in tedaj moramo kruha Mesa ne dobimo, jaje udi malo, ker je Hrvatska; iroti Kranjski. Jesti mo-am ljub krompir. Krav bo id< ran zmanjkalo in mleka ne bo. D o sedaj še nismo dobili nič žita v naše krajo iz državne kašče. Dolžnost' naših poslancev je, da stvar v red spravijo, ker res niso šale, če so naša gospodarstva brez kruha, j Vinska letina na Dolenjskem. V. strokovnem glasilu slovenskih gostilničarjev v "Gostilničarju" či-tamo zanimiva izvajanja R- Dolenca o letošnji vinsiti letini na Dolenjskem. Avtor pravi, da bo letošuia vinska trgatev na Dolenjskem abnormalna. Jako neugodne vremenske razmere, dež ob času najvažnejših vinogradskih del. to je škropljenja in žvepljanja trt so vzrok, da se ta dela marsikje niso ob pravem času izvršila. K temu se jp pridružilo še veliko pomanjkanje delavcev. In tako je postala istina, da se imajo nadejati najmarljivejši vinogradniki marsikje prav obile trgatve, takoj njih najbližji sosedi pa le srednje ali še celo slabe. Glede dobrote letošnjega pridelka velja isto. Ako bo le še par tednov u-godno vreme, imeli bodo vinogradniki prve vrste prav dobro, in sicer boljše blago nego lansko leto. oni druge pa bolj medle, da še celo prav nizke vrste. Resnica je namreč, da se hvalijo nekateri marljivi vinogradniki, da je bilo njili grozdje že sredi septembra mnogo bolj zrelo in sladko, nego je bilo lani ob trgatvi. Marsikje, posebno na Belokranjskem, je izvršila tudi letos toča svoje uničujoče delo. O kakih še sedaj obstoječih zalogah lanskega vina na Dolenjskem ni govora. Vse je prodano in to po dosedaj gotovo še nikdar doseženih cenah. Prodalo se je prav dobro blago po GO. da. celo po 90 vinnarjev liter! Vsled tega so nekateri naši gostilničarji primorani naročati vino s štajerskega. da, celo z Ogrskega. Kakor kakovost, tako bo brezdvom-no tudi cena našega letošnjega pridelka kaj različna. Iz vsega poprej navedenega in z ozirom na današnje razmere se sme po vsej pravici sklepati, da na Dolenjskem pod 40 vinarjev ne bo mogoče dobiti dobrega vina in to takoj po trgatvi. Zato naj bi se naši gorenjski in notranjski gostilničarji pravočasno pobrigali za dobro dolenjsko kapljico. Iz Vipave ^e čuje. da so tamkajšnji vinogradniki radi tamošnjih izrednih in obilili letošnjih gostov pričeli s trgatvijo že takoj ob Malem Šmarnem. Tamošnji pridelek bo pa kljub temu gotovo prav dober, kajti sliši se le en glas o letošnjem zorenju tamošnjega grozdja. namreč ta, da je izredno zgodaj popolnoma dozorelo. ŠTAJERSKO. Pogrešana brata. Družina Gruden. sedaj v Celju, Spodnja Hu-dinja 65. poizveduje, če kdo kaj ve. kaj je z Mirkom Grudnom, enoletnim prostovoljcem pri 17. pešpolku in abiturijentom državne gimnazije v Trstu, ki je odšel na severno bojišče in se pogreša od 13. septembra 1. 1-, kakor tudi. kaj je z njegovim bratom Marce-ljem Grudnom, praporščakom pri bos-herceg. pešpolku št. 4 in abiturijentom državne gimnazije v Trstu, ki se je od začetka vojne nahajal na severnem bojišču in je bil težko ranjen ujet ter odpeljan v Penso na Rauskem. Umrl je lesotržec Ivan Pokornv v Zreča h pri Konjicah. Vsled poškodb umrla. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da je hotela Poletna Marija Škroba r rešiti iz gorečega hleva svoje tete živino; pri tem pa je dobila take poškodbe, da je vsled njih umrla. Z creha je padel in se ubil v konjiški okolici posestnik Jožef Fijavž. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok. Velike povcdnji. Iz Celja poročajo: Nalivi zadnjih dni so povzročili v celjski okolici velike povodnji. Voglajna je šla čez bregove in poplavila vso okolico od (Jrobelnega do Celja; tudi drugi manjši potočki okoli Celja so silno narasli in v posameznih hišah so dobili v kleti vodo. Vsaka po-vodenj znova dokazuje, kako silno je potrebna regulacija okoli Celja, pa storilo se ni doslej ničesar, v bodoče je pa še manj upanja. Štetje živine na Štajerskem po stanju z dne 3. oktobra je odredila štajerska namestnija. Štetje ima glasom odredbe namen, do-gnati, koliko l»odo rabili posamezni okoliši otrob. da se doseže pravična razdelitev. Kclajno za 401etno zvesto službovanje je dobil nadučitelj Fran Praprotnik v Mozirju. KOROŠKO. Starosta celovških Slovencev umrl. "Mir" poroča: Dne 27. septembra je v Celovcu za vedno za-tisnil oči c. kr. vadniški učitelj v pokoju Fran Germič, starosta celovških Slovencev. Rajni je bil zaveden in značajen Slovenec in se je še ob zadnjem ljudskem štetju z vso silo in komaj ubranil, da ga niso posili zapisali za Nemci Dosegel je starost 90 let. Dne 29. septembra se je vršil pogreb, katerega se je tudi udeležilo zastopstvo celovških Slovencev. Umrl je v brzovlaku med postajama Sv. Mihael in Knittelfeld u-pokojeni dvorni svetnik- Josip Schmidt, bivši predstojnik rudniškega ravnateljstva v Idriji, star 75 let. Zadela ga je kap na srce. Peljal se je s svojo soprogo iz Sol n o grad a v Celovec, kjer stalno bival. JELERCIC m JOSIP BOŽ1C, podomače Kušej iz Zarečja pri Ilirski Bistrici?' Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve zanju, da mi javi. John Zidarich, Box 44, May-burg, Pa. (30-10—1-111 ,le PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu se nahaja znani pevec društva "Trst" in član slovenskega tržaškega gledališča Rado Pregarc. Pisal je svojemu očetu. Smrt med begunci. V Ljubljani so pokopali goriško begunko .Marijo Fon. Umrla je v hiralnici. Iz Gorice. Goriški magistrat je bil določil za mleko ceno 32 vin., ali mlekarice prodajajo mleko v sedanjih razmerah dražje zunaj mesta, zato ga nočejo voziti v mesto ; prodajajo mleko celo po G0 vin. in še dražje. — Goveje meso v Gorici prodajajo po 3 K 80 vin. sprednji del in po 4 K 20 vin. zadnji tlel. Seveda pa ni mesa na razpolago, kolikor bi ga ravno kdo hotel imeti. — Gostilen v Gorici odprtih je pi'eeej in delajo dobre kupčije. Neka gostilna na nekem dvorišču porabi na dan do 50 kg, mesa in kosilo: juha, meso, priku-ha in četrt vina stane 2 K 4<) vin. llelo vino točijo po 2 K 40 v liter. Guljaš stane 64 v. kos kruha G v. Pivo se toči v Gorici po 50 vin. vrček. — Kruh v Gorici je prav dober. Begunci, ki prihajajo iz Kranjske v Gorico po svojo blago in zopet od hajajo, pravijo, da NAZNANILO. Rojakom r Lorain, Ohio, la o kolici naznanjamo, da jih. bo ob JOHN KUMftK, ki j« pooblaščen pobirati maroe-miso za list Glas Naroda. S spoštovanjem rt-nratrnist.vn cj-ijui njirrvd* da navzgor po predgorju Krnske- Kje sta ANTON ga pogorja. Mrzli vrh je visok. 1360 metrov, je obraščen s travo ter majhnim drevjem in grmičevjem. Pod njim je najboljši stude-J nec, kar jih je okoli na daleč po' tem gorovju. j Berchtold na fronti. Ob soški fronti v vojaški službi se nahaja, tudi ritmojster Berchtold. prej-j šnji avstrijski zunanji minister.). ... t • j . - -i ! iskal nas zastopnik Ljudstvo ga dobro pozna; včasih; e ujame Berchtold v svoj fotogra-fični aparat kako skupino brhkega domačega prebivalstva. Rojstva in smrtni slučaji v Trstu. V tednu od 12. do 18. sept.' je bilo v Trstu r»7 porov, med temi «A£JNAN1I,0. 34 možkega, 2:'» ženskega spola ;j Cenjenim naročnikom umrlo je 97 oseb, med temi možkih. 52 žensk. Meso v Pulju. V Pni j u so uvedene legitimacije za kupovanje mesa. Razven nedelje in petka sej more kupiti po 250 gramov mesa s piiklado ali 300 gramov notranjega. Velja za goveje, letečje. prašičje ali ovčje meso. DALMACIJA. Neznosna draginja, v Zadru je šlo odposlanstvo žen na glavarstvo poprosit, da poskrbi politična oblast, da se znižajo cene petroleja in živil, ker ob današnji draginji ni mogoče več živeti. Pred glavarstvom je bilo zbrano veliko število žensk. L. Iščem svojega prijatelja ALOJZIJA MANKOC. Doma je iz vasi Kal pri St. Petru na No tranjskem. Jaz Anton Jenko sem pa doma iz Volčje pri Št Petru. Prosim ga. da se mi javi uli pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Anton Jenko, Box 51, "Winter Quarters, Utah. (1-3—11) Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, keko se hitro domt ozdraveli vseh bolezni, po.ebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. v Peas. 45 ijlvaniji »poročamo, da jih bo f kratkem obiskal asi potovala! aa •topni k Razne zanimivosti. Samomor japonskih častnikov pri Lvovu. Japonsko poslaništvo v Pekingu poroča, da sta izvršila japonska častnika Nagano in Vašimato. ki sta se nahajala pri ruski armadi je goriški kruli tako dober kakor ^ Lyovom samomor, da ne pri ljubljanski Prodajajo kruh po 50 deta y avstrijsko vojllo ujotni vin • uvedene so krušne karte. Be- lega kruha ni, to je bilo samo par-krat, da so jedli Goričani bel kruh. Ali pri pekih je bil takrat tak naval, da kdor je dobil hlebec. ga je privlekel iz navala napol zmečkanega ali prelomljenega. — V goriški okolici so še epi-demične bolezni, ali ponehujejo. Stori se v zdravstvenem oziru kar mogoče. Kakega mrliča je treba včasih zakopati kar za hišo, da se prepreči razširjenje epidemije. — Na Starem trgu v Gorici ob zidu pred arkadami prodajajo sadje, sočivje, krompir. Dobe se vsak dan pogumne okoličanke, ki prinesejo razne pridelke na prodaj, in branjevke morajo tudi živeti. Krompir prodajajo po 20 vin. Ali ga je še malo. — Na snago v Gorici se sedaj jako pazi; mesto sna-žijo, polivajo z apnom, zdravstvena oblast stori svojo dolžnost v polni meri. Izdana so navodila, katerih se ima držati vse občinstvo. da se ne razširijo epidemič-ne bolezni. — Koliko je še ljudi v Gorici, to je težko povedati natančno. Dopoldne je nekaj časa. dokler se trži, precej živahno, tudi popoldne kako uro, drugače je tiho, mirno, mrtvo, zvečer ob 7. uri Gorica takorekoč izumre. Nekateri pravijo, da je v Gorici več tisoč ljudi, da število celo narašča, ali to je pretirano, kakor je^ pretirana trditev, da jih je morda' št vo. Rusko-angleška ženitev. Pred kratkim se je javljalo, da se namerava angleški prestolonaslednik zaročiti z dansko prince sinjo Ileleno, sedaj pa piše 4'Lo-kalangeiger". da si bo izbral nevesto med hčerkami ruskega carja, kar da je že od nekdaj največja želja angleške kraljice. Meso in mast. Angleško pomorsko sodišče je spoznalo za zapadeno blago 23 milijonov funtov mesa in špeha. ki ga je 15 ladij peljalo v Kodanj. Odposlali so to blago amerikanski eksporterji. Sodba pravi, tla je bilo to blago brez dvoma namenjeno za nemško armado. r\ Umrl je v Budimpešti znani poljski rodoljub in politik, grof Stanislav Stadnickv. Organiziral je v Budimpešti poljske legijonarje. Mesto Budimpešta ga bo dalo pokopati v častni grob.__ Izkoriščevalec človeške nečimer-nosti. Na Dunaju je bil zdaj na 18 mesecev težke ječe obsojen neki Friderik Guigne de Champoans. ker je nekega premožnega neči-inerneža ogoljufal za 30,000 kron. komaj 2000 stalno v Gorici. Be . , . . , gunci. ki prihajajo, pravijo, kako Obsojen Prebrisanec je leta 1914 radi bi se vrnili, ali razmere so ta-jzaPustl1 židovsko vero in je postal ke. da ne kaže vračati se. in novo katoličan. Njegov krstni boter je obstreljevanje odžene -še marši ko- bil J'in°t. ki ga je vpeljal v ga. ki se je sicer zaklel, da ne poj-j aristokratične kroge, kjer se je de iz Gorice, pa naj se zgodi ž njo prebrisanec znal tako vdomačiti. kar se hoče. — Naš deželni odborjda so mu preskrbeli odlikovanje je od mrtvih vstal. Deželni glavar od papeža. Potom je mož šel na hodi po deželi. Potem, ko so bili Ogrsko in se je tam pustil posi-izročili aprovizaeijo dežele gla- noviti od nekega Janoša Tota. V varstvu, so bili odšli. Glavarstvo.' oktobru 1912 pa ga je posinovil posebno komisar Žnidaršič je v neki Karol Avgust Leon Guigne sporazumu z župani preskrbel vse ( de Champoans. Že leta 1915 je potrebno. Sedaj imajo župani ži-'mož stal pred sodiščem, obdolžen. vež in sedaj se je vrnil deželni od-j aa je s svojim krstnim botrom bor. — V Gorici ni ravno tako hu-, „rofom Billotom sleparil z redo-do. Streljanje 25. in 27. sept. ni vi Pozneje je bil v Berolinu in napravilo nobenega begunca. v Monakovem obdolžen takih sle-Kdor pride iz zaledja, iz mirnih. - tpr jo je konc%G popiha] v krajev, tisti seveda ne more pre-|Pariz> Qd fam -e kar na ^^ nii jo zopet odkun. Kdor je odlikovanja in častne v boriei, pa ne sili ven. dasi . . . . ... , , ... , -j - , , j T .službe. Pri njem je bilo dobiti ku pridejo tupatam hude ure. Ima- . . mo trdo kožo. Dne 27. sept. so ob-|b®nske 111 maro^nske in bolgar-streljevali Gosposko ulico in Se-[ske redove' vsakovrstna častna meniško ulico. Padli so šrapneli znamenja, da. ce.o dostojanstvo na Mont (4), Mati božja ima od-1 venezuelskega konzula je ponujal bito levo roko. Vseh skupaj je za 12 000 kron- Necimermh ljudi, padlo 45. Pol ure po obstreljeva-, ki se bodo tlali izkoriščati, pač nju je bilo vse pri starem. Kdor bo nikoli zmanjkalo._ se pazi, gre v zave L je. D,ie27. sep-|Kje je josip KAUŠE? Doma je tembra je zadelo Gabrijelčiča, de-1 KAZNJLNILG. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih tods obiskal naš sartopnik •SS-S -^-vs? .-.•'!* SaSb _, Mr, TSLANK MEH kateri je opravičen pobirati naro4 nino za list "Glas Naroda" in ii dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom. ge- toplo priporočamo. UnrsmištVo 'Glas Narod*\ HARMONIKE bodisi kakrSnekoll vrste izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, h delo trpežno ln zanesljivo. V poprav) zanesljiro vsakdo pošlje, ker kern ii nad IS let tukaj v tem poslu in sečaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse dnigy harmonike ter računam po delu fca-kortiio kdo zahteva brez nadaljnia vprašanj. JOHN WENZEL, t.017 East 62n* boleznih na pljučih. ! v želodcu, jetrih, obistib, na ka ; tarju. revmatizinu ali živcih. — re jo'llasajte nifi en dan, terr.vc-č =e j informirajte glede našega zcirav-Ijenia potom elektrike in serumov kot sl- jih rabi v največjih evroo-skin aanatorijih. ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so l-i.i : v brezupnem stanju, a so Bt-dt j j zdravi in srečni. Po.-kusite ntš i zdravi jen je. Pomeni VRNJENO ■ ZDRAVJE. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 303 Terraiu'ot Bld<, 746 Euclid Arena r, • CleTeiani1, Obia. --------I Mi. i^OintD JTAJCfiME, ki je pooblaščen pobirati aaroi nlmo ix iadajati toa*i/ier*A Aila, Sedaj is mndi t JPitUfefl. Pa., 1» okolici. PBVA HRVASKO-SLOVENSKA T0VAR^A TAMBURIC V AMERIK: priporoča ee vsea-Slovenskim tsm-bura^kim zborom, kakor tudi po ne-mejnikom, ki ljubijo tam bur e. \ tej tovarni se i zdela jejo tambure pc o»jno vej Jena &ists-taii in najpopolnejših umetnikih b>-Crtih, Okrašena so z ci-sciI in vsakovrstnimi roiaiiii. Velica zaloga vsakovretnih godal in najboljših era-mofonov ter finih cloveuslt ih plošč i. L d. Veliki iiusLrova-ni cenik b slik&zni poSijem v-iakeaii: saptonj. Ivan Benčic 4954 St. Clair Ave. Cleveland. Okio. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, roiraljc. godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro. verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Vprašanje Vas stane lo 2c. pa si balete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN FAJK & CO.. CoReEiaugrh. P*. Box 328. dobita "GLAS NAEODA" skozi itiri meseca dnevno, i^vsemšl nedelj Ln po-itavnih praznikov. "GLAS NASODA1' lshaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 35 strani berila, r mesecu 156 3trani, ali 824 strani t štirih mesecih. "GLAS NAKGDA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list xelo razširjen. Vse oseb j g lista je orgaiiizirrjao in spada v strokovne tudi«. našati pa tu lavca pri Jozziniju. Drugače sa m o škoda na hišah, večje in manjše luknje. — Proti koleri cepijo še vedno v Gorici, od 4. do 5. popoldne vsak dan. Obstreljevanje Mrzlega vrha. i Italijani pridno obstreljujejo Mr-' j zli vrh za Tolminom. Mrzli vrh se doseže iz Tolmina v par urah ho-' (23-10—10-11). iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MIHELilC, ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure, 149 Noll St., Brooklyn, N. Y. , osebna poslanica nade. Želim, da me pozna vsaki mož ii vsaka žena v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj" delam seda]. Moja slika vam lahko spričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli po dolgih letih Studiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeni njene bolezni, Id se tako teško zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo posiaaico okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški. Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdravniška knjižice, katera šteje 96 strani, zastonj. Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižieo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdraviu. in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. danes. Dr. J. Russell Price Co., S. 1100, 208 n. 5th Ave., Chicago, IH., Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto, Ime in priimek Štev. iff ulica ali Box_______________________________ Mesto--------------------------------------Država, GTASNARODA, i. NOVEMBRA, 1915. Marija Grubbe \ ' rs* r Spisal J. P. JAXOBSEN. 37 Za Glas N aroda prevel G. P. (Nadaljevanje) Najbolj pa je motilo razmerje med Marijo in Soerenom govoričenje služinčadi. ki je bila zelo ogorčena vsled tega razmerja med gospodinjo ter kočijažem, vsled katerega je postal slednji nepri merno visok ter izvajal, posebno v odsotnosti gospodarja upliv, ki je bil ljudem skrajno neprijeten, ker so mislili, da je do njega prav tako malo upravičen kot so bili oni sami. Vsled tega so služabniki na vse mogoče načine mučili Roreona. ki se je moral neprestano jeziti ter je večkrat nameraval zbežati ali si pa vzeti življenje. Deklice so bile seveda proti njemu najhujše. ' * ^ * * (Nadaljuje se). ; i Cenjenim naročnikom v Kansas, ;Io\va in New Mexico On da ve. da smatrajo plemeniti ljudje kinete za nekaj dru-m, a gOKposia prav tako je, pije in spi kot najbolj zabiti kmečki 1. nt. Vsl.-d t«-ga »«* njemu tudi dozdeva, tla bi ji njegov poljub prav tako malo škodoval kot oni grajščaka. — Ne, tako strogo se ni tr»-l>a ozirati vanj. dasiravno so njegove besede proste. Sedaj bdiko rt. «- kar hoče in nihče več mu ne more škodovati, kajti ko pojde od tu, ho šel naravnost v ribnik ali pa si privezal vrv za yrat. — Marija je rvkla nato, da ni treba tako govoriti, ker ne bo ona y. nikomur govorila o tem. So r. n je nato rekel, da mu je prizadela Marija že dosti jada in da hi bila sedaj le njena krivda, če bi položil roko nase, kajti on ljubi tako iskreno. S.n rt-n je srdel med tem na stol ter zrl v Marijo z iskreno-otož-11 i rti izrazom, dočim so se njegove ustnice tresle kot da se bori proti joku. — Ni m* mogla premagati, da bi ne stopila k njemu ter mu položila tvojo roko na rame. Soeren j<* zrl predse t«-r rekel, tla tega ne sme storiti. On da ve, tla l-o i/<_'ul>il v*t's pogum, če mu ona položi roko na rame ter iz-prc^ovori z njim par besed, a tega on noče. Sploh pa prav tako lahko s.nli z njim na isti klopi, dasiravno je le hlapec. Treba je pomisliti, tla ho že pred večerom mrtev. Si(, trn j ■ zrl postrani proti njej ter se pomaknil na klopi nekoliko na stran. Naenkrat pa se je vzravnal. Rekel je. da hoče vzeti fluVK t r si zahvaliti milostljivi gospej za vse dobrote, katere 11111 je izkazala v času, v katerem sta se poznala. Marija ga je trdno držala za roko. Da sedaj je hotel iti. Marija je rekla, naj ostane, da ga ni na svetu človeka, katerega hi ona tako visoko eenila kot njega. So ren je menil na to. da je rekla to raditega, ker jo je strah, da ho š«-l on naokrog ter povsod pripovedoval o njej. Ona pa naj bo mirna, kajti on ni prav nič jezen nanjo ter se ji ne bo nikdar prikazal, kadar bo mrtev. To ji obljubi ter se bo tega tudi držal, če ga hoče sedaj izpustiti. Ne. ona ga ni hotela izpustiti. Soeren pa je nato izmaknil svojo roko ter letel preko dvorili. 111 >< ■ i m je letela Marija za njim. Tedaj pa je skočil v sobo, kjer so spali hlapci ter zaloputnil vrata za seboj. Obenem pa se je oprl s hrbtom proti vratom. Odprite. Soeren. odprite. — je kričala Marija, — ali bora pa poklicala vse ljudi! So ren ni odgovoril, temveč čisto mirno potegnil iz žepa ko-f;.ip.•■• tn j.- ni poslušal, ker je šel medtem v sosedno sobo. v ka-t.-ri so spali lovci. Tu naj bi se zgodilo in Soeren se je ozrl naokrog. Nato mu je prišla misel, da bi bilo to nepošteno napram lovcem Raditega se je vrnil v prvo sobo. — So* *reu, Soeren. pusti me noter, pusti me noter! Ne. ne. 011 s,- l„> obesil in jaz stojim tukaj! Za božjo voljo. Soeren. odpri! -— Ljubila s.'in te od prvega trenutka, ko sem te videla. Ali ne slišiš? Nobenega ni na svetu, katerega bi tako ljubila kot tebe, ali slišiš, Soeren ? — — Ali je res? — je vprašal Soeren skozi vrata. — Ah, Rog bodi zalivaljen v vse veke. Da. da. da. Soeren. res je in prisegam ti z najsvetejšo prisego kar jih je na svetu. Ljubim, t-- prav iz svoje duše. A "Rog bodi zalivaljen na veke....! Soeren je odvzel vrv in vrata so se odprla. Marija je zletela v sobo, se mu vrgla na vrat ter ihtela in pla-kala. — Soeren je stal kot okamenel ter ni vedel, kaj naj stori ali kaj naj si misli. Bodi Bogu hvala, da te zopet vidim. A kje si hotel to storiti? - - je vprašala ter se ozrla po sobi. V tej je vladal velik nered, na katerega ni bila Marija vajena. Soeren ji ni odgovoril. — Zakaj nisi tega preje povedala? — je vprašal ter jo udaril po ramenu. — Oprosti. Soeren, oprosti! — je rekla, dočim so njene oči s hrepenenjem iskale njegove. Sot •ren se je v občudovanju sklonil k njej navzdol ter jo poljubil. "Bil je skrajno presenečen. — Torej to ni komedija in tudi ne razodetje? — je vprašal tiho. — Marija je zmajala z glavo ter se zasmejala. — Vrag, kdo bi si kaj takega mislil____ * * * Sprva se je razmerje med Soerenom in Marijo prikrivalo. Ker pa so ju številna potovanja Palle Dvre v Randers in njegovo bivanje tam kot kraljevi komisar napravila neprevidnim, je postalo njujino razmerje poslom na Tjele kmalu znano. Ko pa sta videla, da sta razkrita, nista napravila niti najmanjšega poskusa prikriti celo stvar, temveč sta živela kot da se nahaja Palle Dvre na drugem koncu sveta in ne v Randers. Za Erika Grubbe se nista pravnic brigala. Če je ta pretil Soerenu, mu je pretil slednji s pestjo In če je Marijo zmerjal ter jo hotel privesti do razuma, mu je nagajala s tem. tla mu je pripovedovala vse mogoče stvari. Erik Grubbe je namreč postal v zadnjem času precej gluh in gluliost je povečalo še to. da je nosil skoro neprestano na glavi veliko kučmo. Da pa ni izvedel Palle Dvre za to. ni bila krivda Soerena, kajti v razuzdanosti mlade strasti je prihajal tudi takrat, kadar je bil gospodar doma, v gorenje prostore in le ugodnemu položaju nekih stran kih stopnjie se je bilo zahvaliti, da se ga ni zasačilo ob različnih prilikah. Njegovo razpoloženje napram Mariji se je menjavalo, ker mu je od časa do časa prišla misel, da je ona ponosna, da ga zaničuje, V takih trenutkih je bil zelo siten, tiranski in nedostopen. Ravnal je z njo ostrejše in & ur o ve j še kot je sam nameraval, dokler ni Marija S svojo popustljivostjo razpršila dvomov, ki so pa obhajali. V splošnem pa je bil dober ter ga je bilo lahko voditi. Marija je morala le biti previdna v s ojih pritoževanjih radi moža ali očeta. v takih trenutkih je Soeren zvrohnel ter se rotil, da bo razbil Palle Dvre črepinjo ali da bo položil roko krog tankega vratu starega Krika Grubbe. Treba je bilo veliko prošenj, da ni v resnici izpolnil tvojo grožnjo. m: EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno ln solidno postreženL ^jjEtarapivwq-tfiftPTWTi.iir-jjaMiiii 1nmaai MODERNO UREJENA TISOMA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. a • • • • • DELO OKUSNO. • • • • « • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE/ UNLJSXO ORGANIZIRANA. v a V * POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. sporočamo. da jih bo ▼ kratkem obiakal nai potovalni sastopnik, Veliki vojni atlas Ur. OTO PXXDDt, ki je pooblaščen pobirati nardiag no In iadajati tosadsvna potrdil* Upravnlitvo "Glaa Naroda'K Prosti nasvet is infer-stacijt priseijsDcsm, tirni »1 laAurfctiga Im«!f»atio»" aa iriav« Mew Yeafc varajo ia pom*|» priseljen ki m bili oeleparjeai, tropa »3 feli a katerimi m je slafcg vat Ml* Breaplaino m čaje nasvete pi* eelj«»«tm, kateri so bili oalepai jeal o4 baakirjev, odvetnikov, tr-ff-sveev a lemljižii, prodajale« t ?ftrob?o£nia listkov, spremi je val eev, kaiipotev ia poeeetaikov §& fitCa, Kaj« se imfomaeije v a*f*?«15 aaeijskib aačevaki kake pectat. i^la^jau, kjer m sgrlaaitS k» 4? žavljaaaka liatiae. Sorodniki aa;' bi ie aeatall » pii ■cljeaei na »1ia Mart« ti] pii Suge Odes. £*ftATV2 »K&riKI DS7ABTM9XY '(State Department of LafHf BUREAU OF INDUSTMIi AND IMMIGRATION. TJrad v «esta New York*i M BasiI S9tk St., c4?rt vsaki čas «4 »t ajtttraj £0 I. popeljal fr s fere?** e* 9. f * 13, ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-^TVO NE UREDNIŠTVO. POSOB Najbolj o-1 psfi no ma- v, t rf!o za Seri- f tke in moške Use, kakor tudi za moške ' brke in brado. Ako ne rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, aoeti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke ln brada in nebo-do odpadali ln ne osiveli. Revmatizem. kostibol al] trganje t rokah, nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bula. ture, kraste in grinte, potne noge. kurje oči, bradovice. ozebline v par dneh Dopolnomu odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, ma jamčim za SG.OO. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKU WAK&0. IMS & Kik WLt CIctM OkU. vojskujočih se evropskih drža? in pa kalonij-skife posestev vseh veiesiL. Obsega 11 raznih zemljevidov." »a fOtlh atraneh in vsaka Btran je 10* pri 131 palca velika? : Cena samo 25 centov. 5 Manjši vojni atlas "oblega devet raznih zemljevide** »* 8 itranab, vsak* stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov, ▼a! aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da so Twak lahko spozna. Označena bc vsa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Indi označen obaei ^vršine, katero zavzemaj oJpoBamaaa* države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah fe tatančen naslov !■ mi vam takoj odpošljemo zaielieni adas Pri vačjeaa •djoma damo popust; Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. 17 ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov t (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON ja vreden desat (19) hassan CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno x devetdesetimi (90) ali vel res oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki as 4ik HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ -sli prt THE AMERICAN TOBACCO CO, ?rutlnai Depi. 40« Broome St, New York, ■ t (Ta ponudba D-awn«. 31. decembra 1S15.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Kaj pravijo plaataljl. aienjakl la drtaralkl • *bj]* liitiflr "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi* Taisto j Je pisal: Knjigo sem s velikim ulitkom prebral ln v njej načel veliko koristnega. Ta knjiga sala rpUva na človeka ln obsega nebroj leplb miril.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mir?ima Btasl al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem Je pravo ogledalo sedanjega (asa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi Človek najraJSe poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebraL Štajerski pisatelj Peter Roseggcr piše: Sedel sem v nekem goedu pri Krleglach ln sem bral knjigo a naslovom "Doli a oroS-Jeml" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v t* kulturne jedke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v loiah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi m aa moglo ustanoviti dražbe, ki bi raa£rjala t« knjigo? Surifc Harts m Te Ja najbolj oiarljlva knjiga, kar sam Kdaj bral.*.. C. Neumann Refer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlinu) J He frert blavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posodil. Kaj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Bi iaja krliemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislil«, Aa s« ne bo nikdo vefi navduševal za vojno, če bo prebral to knjig«. CTENA M CENTOV. Huefajte Se pcflf Slovenic Publishing Co., &OJAJQ JfABOCAJTS SB NA ei/Afi NA&ODA'J, NAJV3CJI *kOT*KM3 DNBTMK ¥ SDB. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka draava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. t 42 Cortlandt Streak, Hew York City, H. T. et "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v kt združenih državah. — naročite se nan j i Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do^obrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta9 da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časn 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.