If 263360 DELITEV CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1975 Na 31. seji delavskega sveta je bila kot druga točka obravnavana finančna analiza in delitev dohodka. Iz podane razlage, ki jo je članom DS-a posredoval finančni direktor sklepamo, da je bilo poslovanje v letu 1975 dokaj uspešno. Iz predložene finančne analize povzemamo sledeče: a) Da smo realizacijo in celotni dohodek povečali za 22%, plana pa nismo izpolnili in je indeks 87. b) Da smo v letu 1974 za 100 din realizacije uporabili surovin za 75,53 din, v letu 1975 pa 70,28 din, kar je manj za 7%. To zmanjšanje porabe substance pa je vplivalo na povečanje dohodka In dobička. Vzrok zmanjšanja porabe surovin na 100 din realizacije je delno znižanje cen surovinam in večjega lastnega deleža v uvoz surovin. c) Obračunana amortizacija je večja kot leta 1974 za 48%, ker smo pospešeno amortizirali gradbene objekte (stopnja povečana za 100%) in opremo zaradi potrebnih sredstev za investicijske naložbe. č) Pomembno mesto v delitvi celotnega dohodka zavzemajo izredni razhodkl, ki so večji za 155,3% kot leta 1974 in za 7,98% kot smo načrtovali. Vzrok povečanju je v zakonskih določilih o odpisu terjatev starejših od 45 dni, odpisu terjatev, ki niso usklajene s kupci, odpisu zalog starejših od 1 leta Itd. Tako znaša: a) odpis terjatev starejših od 45 dni din 6.517.785,50 b) odpis za nepotrjena stanja 31.12. din 780.287,85 c) odpis zalog, starejših od 1 leta din 1.121.519,76 d) odpis terjatev zaradi sanacije TOZD din 110.268,30 e) odpis nekurantnlh zalog din 474.935,78 f) odpis terjatev zaradi dvomlj. inspor. din 180.432,90 g) negativne razi. čas. razmejitve din 4.184.443,78 h) drugi izredni izdatki din 4.599.363,26 Skupaj din 17.969.037,13 d) Dohodek podjetja je večji za 38% v primerjavi z letom 1974 in za 5,3% večji, kot je bil načrtovan. Vzrok je v manjši porabi surovin. e) Pogodbene obveznosti smo povečali za 27% v primerjavi s preteklim letom. Največjo postavko vsebujejo obresti od kreditov. Analiza prejetih in plačanih obresti je naslednja: Vsebina 1974 1975 lndex Plačane od kredita 4.470.895,- 5.037.588,- 113 Plačane dobaviteljem 335.306,- 281.427,- 84 Prejete od kupcev 2.091.650.- 3.072.875.- 147 Navedeni podatek kaže na izboljšano likvidnost podjetja v letu 1975 kot posledica boljše izterjave dolgov od kupcev, da smo skupaj plačali obresti za dolgoročne in kratkoročne kredite ter dobaviteljem din 5.319.015.- in dobili plačanih 3.072.875.-, kar je 58%. f) Še večjo rast kažejo zakonske obveznosti iz dohodka, tj. 36% več kot leta 1974 in 22% več kot smo predvidevali z gospodarskim načrtom. V navedenih obveznostih ima največji delež: a) vodni prispevek b) davek iz dohodka TOZD din din 823.655 1.694.688 c) prispevek za valorizac. pokoj. din 1.664.650.- d) stanovanjski prispevek din 2.192.634,- e) prispevek za rep. Izob. skup. din 2.977.181 .- f) prispevek za rep. razisk. skup. din 671.740.- Na vsakih 100 din prodaje moramo dati din 1,80 pogodbenih in din 2,67 zakonskih obveznosti, oz. dali smo za 11 % več kot leta 1974. To vsekakor ni v duhu resolucije o gospodarskih gibanjih za leto 1975, ko je bilo predvideno zmanjšanje obremenitve gospodarstva. g) Osebni dohodki so se v absolutnem znesku povečali za 33,7% na 1 uro v bruto pa za 29,5 v primerjavi s preteklim letom pri 3,31% povečanju zaposlenosti izračunano iz izvršenih ur. Analiza osebnih dohodkov je posebni del poslovnega poročila. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi 58:42 se je spremenilo v korist skladov v letu 1975 v primerjavi z letom 1974. Indeks povečanja skladov je 159,3 In osebnih dohodkov 133,7. PREDLOG DELITVE DOHODKA IN CELOTNEGA DOHODKA Vsebina 19 7 4 din strukt. 1975 din strukt. lndex Celotni dohodek 357.256.323,50 100 436.503.022,14 100 122,2 Porabljena sredstva 297.665.591,51 83,3 354.266.536,70 81,2 119,1 Dohodek 59.590.729,99 16,7 82.236.485,44 18,8 138,0 Pogodbene obveznosti 5.922.200,08 1,7 7.528.629,15 1,7 127,2 Zakonske obveznosti 8.198.992,80 2,3 11.130.149,05 2,5 135,8 Vkalk. osebni doh. 25.453.613,50 7,2 32.821.119,85 7,5 129,0 in osebni prejemki Dobiček 20.015.923,61 5,5 30.756.587,39 7,0 153,7 Osebni doh. kot EU, minulo delo, kazni, nagrade 4.059.959,55 1,2 6.649.829,45 1,5 163,8 Ostanek za sklade 15.955.964,06 4,5 24.106.757,94 5,5 151,1 Delitev: 15.955.964,06 100 24.106.757,94 100 151,1 Posojilo nerazvitim 3.932.244,83 24,7 4.340.623,75 18,0 110,4 Rezervna struktura 1.191.914,60 7,5 1.644.729,70 6,8 138,0 Skupna poraba 2.372.000,00 14,9 2.586.207,00 10,7 109,1 Skupne rezerve 797.798,20 5,0 1.205.337,90 5,0 151,1 od tega 3% republ. 478.678,90 723.202,75 3,0 2% občin. 319.119,30 482.135,15 2,0 za obvez. pos. železn. 148.304,60 99 978.723,85 4,1 660,0 za finans. avtocest 1.229.834,25 5,1 za krit. sred. energet. 307.458,55 1.3 Poslovni sklad 7.513.801,83 47,0 8.047.817,79 33,4 107,1 Ostanek od tega za: Dajatve brez vračila: * a) Samoupr. spor. za kritje transp. doh,—ŽTP 613.271,30 1.223.152,00 b) Samoupr. spor. za krit. prim. iz prom. elektr. energ. — 1.089.154,40 c) Prisp. za nalož. v zdrav. — 137.248,75 č) Samoupr. spor. za grad. cest Lj. 1974 — 558.459,00 d) Samoupr. spor. za grad. cest Ljublj. 1975 — 758.002,00 Delegati delavskega sveta so v celoti potrdili podani predlog delitve celotnega dohodka in dohodka za leto 1975. s SEJE DELAVSKEGA SVETA Na 31. seji delavskega sveta so delegati med drugim sprejeli tudi naslednje sklepe: — potrjuje se popis gotovine, denarnih sredstev, obveznosti in terjatev od kupcev po stanju 31.12.1975. s tem, da se znesek neusklajenih terjatev na dan 31.12.1975., ki znaša 780.287,85 din, odpiše v breme izrednih razhodkov, kot rezervni dohodek na kontu kot popravek vrednosti terjatev, — potrjuje odpis vrednosti zalog, in sicer zaloge, starejše od enega leta 6,446.051,25 dinarjev, odpis v višini 5%, kar znaša 332.302,50 dinarjev, zaloge, starejše od dveh let v znesku 1,203.022,73, odpis v višini 25%, v znesku 300.755,66 dinarjev, zaloge, starejše od 3 let v znesku 996.923,20 dinarjev, odpis v višini 50%, kar znaša 498.461,60 dinarjev. Za skupni odpis zalog v vrednosti 1,121.519,76 dinarjev se zmanjša dohodek podjetja po zaključnem računu za leto 1975. — odobri se povečanje pogodbenega zneska s podjetjem "Varnost” od 107.191,00 dinarjev na 133.105,00 dinarjev, — podpre se akcija Planinske zveze Slovenije, ki ima v načrtu vzpon na Trisul I, v katero sta vključena tudi člana našega kolektiva Vanja Matijevec in Jože Hočevar, s tem, da se jima odobri izredni plačani dopust za odsotnost nad 20 delovnih dni. ieov. k.mm» p & ss ***** »s Eenccu SS .,sv 66‘^^H L e 5» « $,y | 's Predlog delitve celotnega dohodka in dohodka je bil nazorno napisan na tabli v sejni sobi . . . razprava je bila zato bolj vsebinska . . . delegati zavzeto sledijo razpravijalcem . . . GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1976 Na 31. redni seji delavskega sveta je tekla beseda o gospodarskem načrtu za leto 1976. Uvodoma je o smernicah poročal vodja službe za plan in analize, v živahni razpravi pa je sodelovalo več razpravljalcev in oblikovala so se sledeča mnenja: a) Plan Predloženi plan je realen. V letu 1976 bodo zunanji faktorji precej vplivali na našo realizacijo. Pozorni moramo biti na nov moment, ki bo krepko posegel med kupca in prodajalca. Ta moment je — prehod na plačano realizacijo. Neplačana realizacija ni dohodek. Iz tega sledi, da bodo morali biti referenti v prodaji zelo pozorni na to, da ne bodo prodajali blaga brez predhodnega zagotovila kupca glede plačila (takoj, s čekom, menica). Plačila na daljše roke odpadejo, čeprav bomo s tem prav gotovo zgubili kakega kupca. Za dosego plana pa niso odgovorni samo delavci v obratih, tega se moramo vsi zavedati. Zato je naloga — izpolniti plan — naloga vseh zaposlenih v delovni organizaciji ”Color”. b) Investicije Investicije, predvidene za leto 1976, so precejšnje. V priloženem seznamu so določene postavke črtane, kar pa ne pomeni, da se sredstva ne bodo nabavila, temveč bodo nabavljena iz drugega naslova. Prav gotovo je želja vseh, da se investicije realizirajo. Pred realizacijo investicij bi bilo treba izdelati prioritetni red, ki naj bi bil bolj planski. Del sredstev, ki je namenjen za investicije v obratih, bo porabljen tudi za vzdrževanje obstoječih. Sprejet je bil naslednji sklep: Delavski svet se s predloženim gospodarskim planom in predlogom načrta investicij s predračunom za leto 1976 v celoti strinja. Enak sklep je sprejel tudi Zbor delovnih ljudi. ZBOR DELAVCEV Na zboru delavcev, ki je bil 26. februarja v obratu Medvode in v obratu Preska, je bil med drugim sprejet sklep o pristopu naše organizacije združenega dela k samoupravnim sporazumom, in sicer: — Sprejem aneksa k Samoupravnemu sporazumu o razdelitvi in usmeritvi sredstev, pravic in obveznosti občine Ljubljana Šiška za investicije v gospodarstvu; — Sprejem družbenega dogovora o ukrepih za varstvo okolja; — Sprejem aneksa k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji; — Sprejem samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo; — Sprejem samoupravnega sporazuma o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD, združenih vŽG—2TP Ljubljana. Z ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Na 49. seji odbora za medsebojna razmerja so bili sprejeti naslednji sklepi: — potrjujemo mandatno dobo o oskrbovanju počitniškega doma na Voglu, ki je bila sklenjena med OZD Color in športnim društvom sindikalne organizacije Color, — na delovno mesto "knjigovodja glavne knjige” sprejmemo Marijo Velkavrh, — na delovno mesto "vodja razvojne skupine” sprejmemo Natašo Barle, dipl. ing., — Olgo Kušar sprejmemo v delovno razmerje za določen čas s polovičnim časom od 1. marca do 31. julija 1976. Po tem roku bo to delovno mesto zasedel nov delavec za nedoločen čas, — ugodili smo ponovni prošnji Marije Mihovec ter ji zaradi ureditve otroškega varstva odobrili skrajšani delovni čas po polovični pokojninski dobi, za čas od 3. marca do 2. avgusta 1976. Z ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Na 50. seji odbora za medsebojna razmerja so bili sprejeti naslednji sklepi: — zaradi neopravičenega izostanka z dela na dan 23. januarja 1976, ki se smatra po čl. 164, točki 9 Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih kot hujša kršitev delovne dolžnosti, izrekamo Slavku Barberju opomin, — Jožetu Bukovcu, delavcu v odpremi, se zaradi povzročanja nereda in popivanja med delovnim časom izreče javni opomin. Obenem bomo predlagali kad-rovsko-splošnemu sektorju, da bo sprožil postopek za njegovo zdravljenje, — Alojzu Kodriču je OMR10. novembra lani izrekel pogojni ukrep prenehanja lastnosti delavca v OZD "Color” za dobo 6 mesecev. Ker je bil 13. januarja vinjen na delovnem mestu in ker je 26. januarja neopravičeno izostal z dela, mu preklicujemo pogojni ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu v OZD "Color". SPREMEMBA STATUTA Delegati delavskega sveta so na 32. seji obravnavali predlog statuta delovne organizacije ter ga po daljši razpravi o spremembah predložili Zboru delovnih ljudi, nakar je bil 26. februarja sprejet. SPREMENJENO VODSTVO MLADINE Na 2. seji osnovne organizacije ZSMS naše tovarne je bila ob dobri udeležbi na dnevnem redu nadomestitev članov predsedstva, volitve članov komisij, poročilo o delu v lanskem letu in nalogah za letos ter določitev članov za teritorialno enoto. Zaradi objektivnih razlogov so bili zamenjani naslednji člani predsedstva: Srečo Kobal, Anica Rozman, Janez Barle in Janez Štrukelj, tako da bo odslej predsedstvo delovalo v sestavi: Miloš Bukovec, predsednik Danica Dobnikar, sekretar Jernej Merjasec, blagajnik Zvone Polenšek Darko Sečen Marija Staj er Marija Jamnik Andreja Podakar Anton Kraševec Rado Lazarevič Jože Radovšek Izvoljeni so bili tudi posamezni člani v komisije, in sicer: — v komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja ZSMS, Fikret Mujdič, — v komisijo za politični sistem in volitve, Miloš Bukovec, — v komisijo za prireditve in telesno kulturo, Miro Šuštar, — v komisijo za delo s pionirji, Štefan Perovič, — v komisijo za kulturo, Andreja Podakar, — v komisijo za socialno politiko, Marija štajer, — v komisijo za mladinske delovne akcije, Rado Lazarevič. V lanskem letu je bilo več uspelih akcij, žal pa zaradi pomanjkanja denarja in še več zaradi nedelavnosti posameznih članov, niso bile v celoti opravljene zadane naloge. Pripravili so štiri kresovanja, obdaritev otrok ob Novem letu, skupaj z 00 ZSMS Donit in 00 ZSMS Medvode so obiskali karavlo "Slatna” v Planici, sodelovali v Titovi štafeti, dva člana pa sta bila na seminarju v Portorožu, prvič sta se dva člana udeležila delovne akcije "SUHA KRAJINA 75”. Precej dobro je bila mladina zastopana na pohodu po poteh partizanske Ljubljane in otvoritvi spomenika heroju Francu Rozmanu-Sta-netu, sodelovali pa so tudi pri pripravah na praznovanje 25-letnice samoupravljanja. Podeljene so bile tudi članske izkaznice. Zgledno je bilo udejstvovanje v športnem društvu sindikalne organizacije ter sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in izven njega. Za še boljše sodelovanje je bilo predlaganih pet mladincev v članstvo Zveze komunistov, svoje delegate pa imajo tudi v 00 ZSMS Ljubljana-Šiška in 00 ZSMS Medvode. Delovni načrt za letos je precej obširen. V njem najdemo posamezne akcije, kot so kresovanja, obdaritev otrok, pripravili bodo plesne vaje, več predavanj o marksizmu, notranji in zunanji politiki, v večjem številu se bodo vključevali v strelsko družino, zanemarili pa ne bodo tudi ostalih športnih panog v okviru športnega društva. Več pozornosti bodo posvetili reševanju stanovanjskih vprašanj mladih delavcev, v načrtu pa imajo več delovnih ekskurzij k poslovnim partnerjem naše tovarne. Ob koncu so izvolili k enotam teritorialne zaščite Danico Dobnikar in Štefana Peroviča. PISMO UREDNIŠTVU Anonimno pismo, katerega ste objavili v naših Informacijah, je bilo napisano tako, da ne sodi v javna sredstva informiranja. Nekaj časa sem dvomil, da bi sploh odgovoril na tako žaljive besede. V imenu vseh, ki delamo v naši kuhinji, lahko zagotovim in priznam, da se je in se bo tudi v bodoče lahko zgodilo tisto, kar najmanj pričakujemo, tj. da hrana ni najboljše pripravljena in za nekatere kalorično pomanjkljiva, premalo raznovrstna in podobno. Sprejemamo kritiko, trudili smo se in tudi v bodoče se še bomo, vendar moram opozoriti, da avtorji vseh bodočih pisem upoštevajo težave in pogoje pod katerimi naše osebje dela. Največkrat je povezana raznovrstnost in kaloričnost hrane z vsemi drugimi dejavniki, najmanj pa s samim osebjem (lokacija, urejenost same kuhinje, razdeljevanje, prevozi hrane in nazadnje nemogoče želje posameznikov), saj smo končno tudi dogovorjeni, koliko lahko trošimo za ta del standarda. Pričakujem, da o tem delu spregovorijo še drugi. Še nekaj besed o odnašanju hrane. Zakaj niste resničnost svojih navedb dokazali tako vodstvu podjetja, kakor organom upravljanja, vključno z delavsko kontrolo? Zakaj ni anonimno obvestilo šlo do čuvajske službe, ki je dolžna, da ugotovi in preveri, kdo nosi iz podjetja. S kakšno pravico nekdo anonimno lepi sramotne etikete na ljudi, ki se vsestransko trudijo, da bi kar se da najbolj ustregli vsem ljudem, ne samo nekaterim izbirčnežem. Avtorju tega članka pa predvsem zamerim anonimnost. Vas, dragi urednik, čeprav ste tokrat imeli najboljši namen, pa prosim, da tisti, ki ima predvsem poštene namene in je resnicoljuben, naj take članke, ki bi zadevali dostojanstvenost in osebnost drugih ljudi, tudi podpiše. Saj lahko in to tudi najlaže začnemo vsi od kraja pisati anonimna pisma, kar pa ne sodi k našim skupnim naporom. Na koncu pa bi prosil avtorja anonimnega članka, naj mi pride pokazat, kako bi v enem pekaču v izmeri 1 m x 0,50 cm v treh urah pripravil 500 kom krvavic. ZORC Zvone ( NE) PRODUKTIVNOST V nedavni televizijski oddaji v živo "Koliko in kako delamo” je bilo osrednje vprašanje: "Kaj bi morali storiti, da bi bila naša produktivnost večja?” Zapisali smo del izrečenih misli: — med delovnim časom imamo preveč sestankov, — zaposleni prepogosto zapuščajo delovna mesta pred iztekom delovnega dne, — današnja organizacija dela ni ravno najboljša, — delovni dan izkoristimo 60 do 70 odstotno, — z delovnega mesta uhajajo predvsem tisti, ki jih nihče ne kontrolira, — stimulacija nekaterih ni dobra. Malce samokritike tu ne bi škodilo, kajne? NOVI ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM Varstvo pred požarom je dejavnost posebnega družbenega pomena. Operativno delo v zvezi z varstvom pred požarom opravljajo gasilske organizacije, preventivno delo pa gasilske organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije. Gasilske organizacije so poklicne in prostovoljne gasilske enote ter gasilska društva in njihove zveze. Zakon določa obveznost ustanovitve občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki proizvajajo, uporabljajo ali vskladiščijo večje količine vnetljivih tekočin, eksplozivnih snovi, gorljivih in strupenih plinov oziroma snovi, iz katerih se taki plini razvijajo, ali drugih lahko vnetljivih snovi, morajo imeti gasilsko enoto. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi morajo imeti po predpisih v pripravljenosti naprave, orodja in sredstva za gašenje požara. Potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara morajo imeti tudi hišni sveti in samostojni obrtniki, ki imajo obrtne delavnice, v katerih je povečana nevarnost požara. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi ter hišni sveti morajo organizirati in trajno opravljati kontrolo nad izvajanjem ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, ki so predpisani z zakonom. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi morajo sprejeti pravilnik o varstvu pred požarom. Prostovoljna gasilska enota je operativno tehnična enota v sestavi gasilskega društva, organizacije združenega dela in druge organizacije. Prostovoljna gasilska enota ima lahko tudi poklicne gasilce kot delavce v združenem delu. Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem. Zakon določa, da mora kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar, ali kdor opazi požarno nevarnost, le-to odstraniti ali požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za drugega, Ce sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali najbližjo postajo milice. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom. (Po Uradnem listu SRS št. 2-73/76) V KAKŠNI MERI ONESNAŽUJEMO OKOLJE Ker je onesnaženost okolja pereč problem današnjega časa, je naloga naše organizacije, da tudi temu problemu posvetimo večjo pozornost. V ta namen je kadrovsko-splošni sektor predlagal 5-člansko komisijo, ki ji je poverjena naloga ugotoviti, v kolikšni meri naša organizacija onesnažuje okolje in sicer na naslednjih področjih onesnaženja: 1. črnina in sestava dimnih plinov; 2. onesnaževanje okolja z ventilacijskimi plini; 3. kvaliteto odplak in količino odplak; 4. proučiti možnost zmanjšanja porabe čiste vode; 5. kontrolirati trdne in tekoče odpadke in iskati možnost za zmanjšanje le-teh; 6. proučiti varen način uničevanja odpadkov; 7. spremljati kemične škodljivosti v obratih in neposredni okolici; 8. sodelovati s krajevnim štabom in občinskim štabom za varstvo okolja. Omenjena naloga je bila po sklepu 31. seje delavskega sveta poverjena sledečim članom naše delovne organizacije: 1. ing. Pevec Rihard, predsednik 2. ing. Petek Marija 3. Traven Izidor 4. ing. Gostič Vera 5. ing. Knific Franc NOVA TOVARNA BARV IN LAKOV V Energoinvestovi temeljni organizaciji "Terpentin" v Višegradu so položili temeljni kamen za novo tovarno barv in lakov, z letno proizvodnjo 17 tisoč ton v vrednosti 400 milijonov dinarjev. Graditev bo veljala 105 milijonov dinarjev. ZDRUŽITEV ”INE” IN ”OKI” Združitev INE in OKI Zagreb, katero so pred nedavnim potrdili člani obeh kolektivov na referendumu, je bila nujna posledica dosedanjih skupnih akcij, ter usklajevanja proizvodnih in razvojnih programov. Vse proizvodne zmogljivosti, ki so jih doslej zgradili v INI in OKI, predstavljajo tehnološko celoto. POSLOVNI BONTON NA DELOVNEM MESTU V zasebnem življenju moramo spoštovati lepo vedenje, prav tako pa tudi v poslovnih odnosih. Bonton je izraz, ki pomeni lepo vedenje, in bi ga morali sprejeti kot eno osnovnih pravil vsakodnevnih stikov med ljudmi, prav tako pa bi morali sprejeti tudi poslovni bonton kot pravilo o obveščanju poslovnih ljudi v vseh sredinah, kjer se opravlja in združuje delo. Zaradi izredne aktualnosti bomo v tej in naslednjih številkah našega glasila objavili nekaj povzetkov iz knjige Dalibora Soldatiča, dolgoletnega šefa protokola Zveznega sekretariata za zunanje zadeve in šefa protokola predsednika republike, in Miodraga Ouvareviča z naslovom Poslovni bonton. Objavili bomo tista poglavja, ki jih lahko s pridom uporabimo v vsakdanji praksi. I. PRVI DAN NA DELU Znani ameriški strokovnjak za poslovni bonton Chester Burger je odšel na kosilo v majhno restavracijo. Postrežba je bila slaba, moral je dolgo čakati, prav tako pa tudi drugi gostje. Eden od gostov je natakarja vprašal, zakaj je tako počasen in natakar je zmedeno toda iskreno odgovoril, da je prvi dan na delu. Gostje so pojasnilo sprejeli z razumevanjem in nihče se nad natakarjem ni več razburjal. Ta primer nam dokazuje, da začetniku nihče ne zameri napak, zato se morate tudi vi, ki ste komaj pričeli delati, osvoboditi strahu, ki ga boste na delovnem mestu prve dni vsekakor občutili. Če vam ne bo kaj jasno, vprašajte svoje sodelavce ali nadrejenega delavca. Predstavljanje novega sodelavca Začnimo torej s prvim dnem na delovnem mestu. Mislimo, da ste v pisarno, drug poslovni prostor ali delavnico prišli pravočasno in ste se oglasili pri nadrejenem delavcu. Predstavitev je prvo dejanje, s katerim se uvajate v delo. Vaš neposredno nadrejeni delavec vas vodi po pisarnah, delovnih prostorih ali delavnicah in vas predstavlja bodočim sodelavcem. Pri tem mora opozoriti, da ste novi član delovne organizacije oziroma organizacijske enote in povedati, katero delo boste opravljali. Prav tako morajo tudi povedati, kakšna dela opravljajo delavci, s katerimi vas seznanja: na ta način vam olajša delo pri bodočih stikih. Najpogostejša težava pri takšnem načinu predstavljanja nastopi, ker si je težko zapomniti imena vseh, ki so vam jih predstavili. Kako si lahko pomagamo? Za imena nekaterih nadrejenih vprašate sodelavce, s katerimi delate. Če odgovora na tak način niste dobili, vprašajte sodelavca, katerega imena si niste zapomnili, za ime. Brez dvoma vam ga bo rad ponovil. Če se vam zgodi, da nekega sodelavca niste spoznali, ker je bil ob predstavljanju odsoten, sedaj pa morate stopiti z njim v stik, se morate sami predstaviti. To je tako imenovano avtopredstavljanje, ki ga bonton v takih primerih dovoljuje in celo priporoča. Sicer pa je zlato pravilo bontona, naj predstavljanje opravi neka tretja oseba, samopredstavljanje pa naj uporablja le takrat, ko je nujno potrebno. Razumljivo je, da samopredstavljanja pri poslovnih odnosih ne moremo izločiti. Če pride na primer v neko drugo delovno organizacijo, kjer vas ne poznajo, se morate sami predstaviti. To opravite na enostaven način: "Dovolite mi, da se predstavim, Janez Porenta." Nato lahko navedete svojo funkcijo in ime delovne organizacije, v kateri delate. se nadaljuje V BOJ PROTI RAKU RAK NA DOJKI Dr. Jurij LINDTNER Med boleznimi, ki jih s skupnim imenom označujemo kot rakaste, je rak na dojki ena najpomembnejših. To pomembnost bolezen zasluži zaradi nekaterih ne- ugodnih značilnosti: gre za vrsto raka, ki zelo pogosto, če ne celo najpogosteje, prizadeva ženske, ki so komaj dobro zakoračile v četrto desetletje življenja; zdravljenje raka na dojki je navadno dolgotrajno, neprijetno in — neredko brez uspeha; odkrivanje raka na dojki je v zgodnjem razvojnem obdobju bolezni težavno. Rak na dojki vznikne iz celic žlez, namenjenih izdelavi mleka, ali pa iz celic izvodil, po katerih prispe mleko iz žleze. Razumljivo je, da tako zgodnjega dogajanja ne moremo opaziti drugače kot z drobnogledom. Sčasoma pa moremo tako spremembo otipati, ker se bolno tkivo loči od zdravega po trdoti. Ni pa redko, da začne bolezen v več predelih v dojki ali v obeh dojkah hkrati. Zaradi enostavnosti sledimo poteku ene same rakaste zatrdine: s svojo rastjo uničuje zdravo tkivo dojke, vraste v kožo, ki se vname ali celo razpade, tako da se na tem mestu pojavi rana. Po drugi strani pa se razraste rakavina tudi v steno prsnega koša in povzroči, da se bolni organ povsem zraste s podlago. Čeprav torej rak prej ali kasneje uniči dojko, v kateri je zrastel (ne pozabimo tega, kadar govorimo o kirurškem zdravljenju raka na dojki!), pa je vendar bolezen bolj usodna zaradi neke druge lastnosti: celice rakavine lahko zapuste in tudi praviloma zapuščajo kraj, kjer so nastale, in se po mezgovničnem in krvnem obtoku selijo v pazdušne bezgavke in notranje organe. Na srečo ne najdejo vedno ugodnih tal za naselitev in rast, pogosto pa se to zgodi. Jasno je, da delovanje organa, v katerega se je zaselila rakavina, slabi in končno preneha. Kaj to pomeni pri kakem življenjsko potrebnem organu, ni treba posebej povedati. Zdravljenje raka na dojki je odvisno od njegovega obsega in razsežnosti. Dokler sodimo, da je rak zajel le dojko in njeno najbližjo okolico, naravnamo zdravljenje le v ta predel, bodisi da ga odstranimo z operacijo, bodisi, da zavremo rast rakavine z obsevanjem z ionizirajočimi žarki. Pri tem velja načelo, da je kirurška odstranitev bolezni zanesljivejša kot pa njeno uničevanje in zaviranje z obsevanjem. Kadar pa najdemo znake razsoja v notranjih organih, takrat posvetimo vso pozornost zdravljenju zasevkov in se manj oziramo na obolelo dojko. Pri zdravljenju zasevkov, ki so praviloma številni, uporabimo spoznanje, da vplivajo na rast rakavine zavirajoče ali pospešujoče nekateri hormoni, izločki spolnih žlez. Vrsta zdravilnih postopkov temelji na tem spoznanju, pa naj gre pri tem za odstranitev žlez, kjer hormoni nastajajo, ali pa za preprosto vnašanje teh snovi v telo. Poleg tega so v zadnjih desetletjih našli vrsto kemičnih spojin, ki prav tako uničujejo rakaste celice, predvsem s preprečevanjem njihove delitve. Te snovi imenujemo citostatiki. Seveda bi bila ta zdravila idealna, če bi prizadevala le rakaste celice, ne pa tudi zdravih. Tako pa se ta zdravila hitro sprevržejo v strup, če niso v veščih rokah. Ves čas že besedujemo o zdravljenju. Kaj pa je z ozdravljenjem? Rak na dojki je zahrbtna bolezen in zato težko govorimo o ozdravljenju. Govorimo pa lahko o obdobju, ko je bolnica brez znakov bolezni, govorimo lahko o obdobju, ko sicer najdemo znake bolezni, vendar bolnici ne povzročajo težav in podobno. Ne izmikamo se odgovoru o ozdravljenju, le pojasniti moramo, kaj ozdravljenje v našem primeru sploh pomeni. Zaradi enostavnosti odgovora recimo takole: če začnemo zdraviti bolnice z rakom na dojki v tako imenovanem zgodnjem stanju bolezni, lahko računamo, da jih bomo srečevali čez deset let brez znakov bolezni osmero od deseterice. Če pa začnemo zdraviti raka na dojki v na-predovalnem stanju, ne moremo pričakovati, da bi sploh katera teh bolnic dočakala deset let. Iz tega preprostega odgovora je moč razumeti, zakaj toliko in vedno znova govorimo o zgodnjem odkrivanju raka na dojki. Drugi vzrok velikega zanimanja za zgodnje odkrivanje raka na dojki pa je dejstvo, da je zgodnje odkrivanje te bolezni izredno težavno, kot je nasprotno zdravljenje take zgodaj odkrite bolezni razmeroma preprosto in — uspešno. Upoštevati moramo, da ni vsaka zatrdina v dojki rak, nasprotno, rak je vir neznatnega dela zatrdin, ki se pojavljajo v dojkah. Zato moramo omeniti sicer nenevarne zgostitve žleznega tkiva dojk, kar učeno imenujemo mastopatije ali displazije. Te spremembe so odraz delovanja organov z notranjim izločanjem, predvsem jajčnikov, skrivajo pa nevarnost, da zaradi njih prezremo rakasto zatrdino. Upoštevati moramo še resnico, da nobena od danes znanih, enostavnih preiskovalnih metod, ki jih lahko na široko uporabljamo, ne more zanesljivo pojasniti, kakšna je narava zatrdine v dojki. Pred nedavnim je morda v javnosti zbujala take upe rentgenska preiskava dojk. Ta način preiskave je postal sicer eden od temeljnih preiskovalnih načinov dojk, za množično uporabo, kot je to primer pri fluorografiji, pa ni primeren. Pri odkrivanju raka na dojki imamo opraviti s skoraj nepregledno množico sprememb, pri katerih moramo ločiti nevarne od nenevarnih. Pri tem si moramo pomagati z nekaterimi medicinskimi ugotovitvami, da rak na dojki prizadeva določen del žensk pogosteje kot druge. Med značilnosti tega dela žensk sodi starost, višja od 35 let; rak na dojki je pogostejši pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali pa so prvič rodile po 30. letu starosti. Ženske, katerih mater ali sestro je prizadel rak na dojki, pogosteje zbole zato boleznijo. Raka na dojki večinoma odkrijejo bolnice same. Žal pa jih več kot polovica pride pozno na zdravljenje. Zenske navadno vedo za spremembo v dojki mesece in mesece, ne gredo pa k zdravniku, misleč, da spremembi ne velja posvečati pozornosti, ali pa zato, ker prav dobro slutijo nevarnost, boje pa se izvedeti resnico. Očitno je, da moramo teh nekaj dejstev posredovati našemu prebivalstvu, predvsem pa seveda ženskam; prepričati jih moramo, da ni izgubljen čas, ki ga posvetijo mesečnemu pregledu lastnih dojk; prepričati jih moramo, da velja prepustiti zdravniškim rokam vse spremembe v dojkah, pa naj gre za zatrdine, izcedek iz bradavic, "vnetja" v dojkah ali v koži dojk, ki v mesecu dni ne izginejo. Nedvomno pa je potrebno prepričati ženske, da je treba premagati strah pred trenutkom, ko bo morda zdravnik povedal neugodno resnico. Bolj ko bodo premagovale ta strah, manj bo resnica o raku na dojki neugodna in manj usodna. Dr. J. LINDTNER, specialist-kirurg, Onkološki inštitut, 61105 Ljubljana, p.p. 17 GRADIVO DBPR 3/76-2 NAGRADNA KRIŽANKA KčBrMlc/ OCRltJiVI, MHCMm TOtf/U/MSKB h E K.-9 nes to ✓ Soj v/ O-SCS/? MESTO ✓ bi'CrCK'7! TKo&eLiH/j' ST«/pfJV* ^Sni^Af IKUMlhij G. 7 fOPPBEK UGoro*)*4 SX. C<*f Er/tj HBro/eto-WKH Urn ?Ke/otn o ■SUšPATvo Miro n g •nrni)t boa s&'rc#voz ?ET! DEL H*B HOBitK Q£t*tC/)/1 VIS P*.! L)UB<. C. IME MC*0 t‘ R>rt.*T SVEbSEC '/»L^OUtlK b*>Oi)Ti£Nl BiEČt»>Ki OSE&N' ZAIMEK dom a cf) Bog- C)i/&E£N/ DEL ZOKf)v!L*if) DEL rsp/r/f 7tr CK'*U