Naročnina lista: = Celo leto . . K 10 — Pol leta . . „ 5-— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ 1-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: fTRAZA Inseraii ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. =^s Telefon št. 113. M^odvis^n političen lisi za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. f Kardinal dr^Katsehthaler« V boči od pretečenega petka na soboto ob 11. uri je v Solnogradu mirno v Gospodu zajspal kardinal rimsko-katoliške cerkve, knezonad'šikof solnogra-ški, Katjschthaler, v visoki starosti 82 let. Rojen leta 1882 v Hippachu pri Briksenu na Tirolskem kot sin ljudskošolskega učitelja je, po dovršeni ljudski šoli vstopil v novo ustanovljeno dijaško semenišče „Borromäum“ v Solnqgradu, kjer je gimnazijo dovršil z odlika, nakar je stopil v bogo-' slovje, katero je istotako dbvršil z najboljšimi vspe-hom ter bil letai 1856 posvečen za mašlnika. Kot kaplan je pastiroval le kratko časa na deželi. 1 Imenovan je bil kmalu za podravnatelja solnograške bogo-slovnice, leta 1862 je postal dokjtor bogoslovja in je bil nato imenovan za profesorja dogmatike na solno-graški fakulteti, leta 1864 pa za profesorja zgodovine dogem in patrijstike nai ‘inomqSkem vseučilišču. Sest let poznejei, leta 1880, je bil poklican v stolni kapitel, bil dve leti pozneje imenovan za ravnatelja bogoslovnice, leta 1891 za pomožnega Škota, leto pozneje za stolnega prošta in dne 10. maja leta 1900 za knezonaclškofa solnograškjelga. (Tufi leta pozneje je postal kardinal rimsko-kaStoliJšfce cerkve in se f(o kot tak udeležil izivolitve sedanjega papeža Pija X. Rajni kardinal je bil dobrega) in plemenitega srca. Ljubeznjivo in 1 j udomilo se je Bledel napram vsakomur in nobenega ni odpustil, ne da bi mu : dal ; na pot prijazno in tolažilno besedo. Njegovi duhovniki so ga ljubili kot svojega očeta. Na znanstvenem polju je njegovo ime ovekovečeno z veliko latensko dogmatiko, ki jo je izdal vi petih snopičih; spisal je tudi zgodovino cerkvene godbe. V torek predpoldne bo pokopan cerkveni dostojanstvenik, čegar življenje ; je bila nepretrgana nit skrbi za dobrobit cerkve in ljudstva. Zla njim žaluje obširna solnograška nadškofija, h kateri pripada tudi naša lavantinska vlaldikovina. Učeni, pobožni in požrtvovalni sin in knez kar toliškie cerkve naj počiva v miru! Prop ore — spodnještajerski nemški - Bauern s eli reck. Bismarck je svoj čas izgovoril krilate besede: „Nemci se bojimo samo Boga.“ 'Dejanske razmere pa so kmalu prinesle dokaz, da je večja nego Bismarckova bogaboječnost bila njegova bojazen pred Rusijo. Dial bi to moro, ki je ležala na celi nemški politiki, če ne ravno odstranil, pa vsaj zlajšal, se je politično zvezal z Avstrijo, češ, če se bova bala ‘ dva, bova pa vsaj bolj korajžna, Tako so naši svobodomiselni Nemci strah pred Rhsijo fn sploh pred ’Slovani podedovali od svojega velikega političnega vzornika — železnega kancelarja Bismarcka. Razun slovanskega strahu preganja pa naše nemške sodeželane na Srednjem Štajerskem že nad pol leta, neka pošastna zver, ki se večinoma potika po Golici. Ne vedo, kakšna je. Nobenemu se še ni posrečilo, da bi jo videi od blizu, če prav je že na stotine lovcev lazilo za njo in se ji celo od oblasti skazalo toliko pozornosti, da so jo telegrafano m te-lefonično 'zvezali s civiliziranim svetom. Enkrat se je baje približala, nekaterim lovcem, !ki pa so 'tako popolnoma pozabili na, Bismarckov izrek: Nemec se boji samo Boga, da je eden prestrašeno zakričal: ..Um Gottes Willen nicht schieben! Sonst san taer alle hin ! “ Za par dni je to sloviti Bauernschreck baje obiskal tii Ki S p o dnj e- S t a j e nsko, se nekoliko sprehodil po Kozjaku, spustil se celo v Dravsko dolino, potem pa se je vrnil na Golico, ker se je zbal slovenskih lovcev. Pa neK hujši 'Bauernschreck je te dni prišel na ;Spodnje-S,tajersko, katerega so se naši Nemci in nemškutarji tako prestrašili, da so kar vsi zakričali: „Um Gottes Willen, erschlagt ihn! Sonst san mer alle hin!“ In ta Bauernslchreck je — proporc. Proporc je tista oblika volilnega; reda, ki mandate ne o-mejuje samo ha večino, temveč jih proporcionalno (sorazmerno) razdeli po Številu glasov, ki so jih pri volitvi dosegle posamezne stranke, Vsak vidi na prvi pogled, da je tak volilni red popolnoma pravičen, pre*,d vsem za večje občine, ker pritegne vse stranke k delovanju za občinski blagor. Vzamilmo vzgled. V kaljšnem spodnjiešta ers-kem mestu dobijo pri volitvi iz 3. volilnega, razreda nemški liberalci) 1000 glasov, socijalni demriumtje 303, krščanski socialci 180, Slovenci 515 glasov. Ali je pravično, da ■'imajo liberalni Nemci v svojih rokah vse mandate in potem gospodarijo v občini, kakor pac znajo gospodariti nemški liberalci in nacionalci? Ali ne bi bilo bolje in eldino pravično, da dado vsem strankam mandati po razmerju glasov? Občina, bi se boljše upravljala in prepiri bi se znatno zmanjšali, zadovoljnost bi rastla. 'Tak proporčni (sorazmerni) volilni red za spodnještajerska mesta zahtevaj® naši deželni poslanci in so to zahtevo v deželni zbornici izjavili, kb je prišel na novo sklenjeni proporčni volilni red mesta Gradec v dež. zbor, da dobi potrebno potrjenje. Kak strah pretresa sedaj na Spodnjem Štajerskem mozeg in kosti oboževajteljem Bismarcka, ki je rekel, da se Nemci boje samo Boga! V soboto popoldne se je mariborski občinski zajstop nagloma zbral k izredni seji, k kateri je dr. Orosel, slovenskega očeta nemški sin, politično trepetajočim očancem slikal na steno proporčno pošast, M bo požrla spodnještajersko nemštvo. V resoluciji, ki so jo sklenili ier med splošnimi heil-klici enoglalsno sprejeli, izjavljajo, da bi ta volilna, sprememba „nemške trdnjave na Spodnjem Štajerskem izdala slavizaciji, katere so se dosedaj obranili v ostrem boju.“ (Gospodje so iav i neprevidni, 'da. sami priznavajo, da spodnještajersko nemštvo vzdržuje edino-ile krivični volilni red. Toda vsaka krivica ‘se mora odpraviti. Kršč.-socijalna) stranka na Ni ž j e-Avstr i j skem je pretekli teden upeljala proporčni volilni red za nižjeavsrijska mesta in trge. Nemški liberalci v Gradcu se niso r.:o gli dalje ustavljati (tej pravični zahtevi. Tudi spodnještajersko nemškutarstvo se bo moralo navad'ti in se udati. Bauernschreck bo izginil iz Golice, zahteva po proporčnem volilnem redu pa ne bo izginua s Spodnjega Stajerja, temveč se bo izpolnila, ker se kot nujna potreba političnega razvoja mora izpoiiiiti. Kranjski deželni proračun za leto 1914. Skupna ugotovljena potrebščina znaša 7,879.167 K, skupno ugotovljeno obstoječe pokritje pa 3,703.528 K. (Primanjkuje torej 4,175*639 K. Ker znaša svota primanjkljaja 4,175.639 kron, donos deželnih doklad ter naklade na pivo pa samo 4,180.000 K,preostane 4361 K. PODLISTEK. Moj zadnji nedeljski lov. ' (Spisal Januš Goleo.) (Dalje.) Eenig je šepal prejd menoj; ni se oziral ne na desno in ne na levo ; gotovo ; je znal za očetovo prepoved in bil poglobljen v resne, tudi za njegov želodec občutljive kvaterne čase. Se meni se ni poljubilo stikati ; po grmovju, stopal sem počasi za psom, hoteč samo še enkrat videti debelo smreko in železna vrata. Sam še dandanes ne vem, kaj me je vezalo na že posekano debelo smreko in odstranjena železna vrata. Že kot otrok pri petih letih, ko sem ^spremljal pogosto rajno staro mater v gorico, sem vzljubil to smreko in vrata. Dasi je bila pot v gorico skozi šumo mnogo daljša, kakor ona po travnikih, sem vendar ob lepem vremenu tako dolgo prosil babico, da svia 'Šla mimo one smreke in vrat. Le ogledoval sem vsikdar drevo, ga skušal objeti in povpraševal mater, kdaj bodem pač zrastel že toliko, da ga bodo obsegle moje roke. 'Železna vrata so me j>a priklepala nai-se, ker so bila jedina železne vrste, kar sem jih bil videl do tedaj, Taj smreka in vrata so Se mi pač prikupila v otroški dobi, se oklenila mojega srca, nisem jih mogel pozabiti tudi pozneje in bi jih gotovo obiskoval še dandanes, ako bi še bila. Kos se je plašno oglašal v grmovju, Šoje so se glasno norčevale iz mene, veveri.ee so se prepeljava-le in smukale preko pota, a nisem pograbil ža moralno orožje, bil je svet dan — kvajterna nedelja. Obiskal in poslovil sem se od smreke in vrat ter se vračal domov po drugi stezi, hotel sem se še nekoliko odpočiti na križpotu v sredini gozda, koder sem tolikokrat prežal na zajca in lisico. Legel sem v trato, puško ob levi, feniga pa ob desni. (Tukaj, 'na tem lepem prostoru smo sedaj sa-meviali trije prijatelji, molče,, kakor bi se zavedali skorajšnje ločitve. Poletno solnce je pripekalo;, nam trem pa je bilo v senci prijetno hladno, meni se je začelo hdehati, fenig pa je že godrnjaje dremal v senci. 'Mehka tratnica in vročino podeč vetrič zazibala sta še mene v polsen j. Kar je nekaj zašomotalo v grmovju, ravno za hrbtom. Fenig je skočil prvi po koncu z naglico kot že menda tedaj, ko se je gibal res v treh letih, ,dvigal po koncu zdravo uho in migal z repom. Potegnil je na dolgo z nosom' proti! grmovju, kjer je bil nastal šum, in še predno sem ga utegnil poklicati, se je že oglasil iz grmovja z glasnim: jef — jef — jif! Blisknil sem tudi jaz po k(oncu in baš v tem trenutku je švignila lisica preko poti. Fenig je vkljub mojemu žvižgu udrl za njo in šlo je povprek gozda z: jef — jif! Gonja se je meni vedno bolj oddaljevala, kmalu tudi psa nisem: več slišal, se zopet zvrnil po travi in hotel počakati, da se vrne pes. Precej dolgo j sein ležeč kr amai po torbi lovskih spominov, kar se mi je zopet zazdelo, !da čujjem tam v daljavi fenigov: jef — 'jif! Res, nisem se motil, pes je gonil lisico v .krogu nazaj proti meni, jievkati sem ga sedaj cul popolnoma jasno in 'razločno. Skočil sem, po koncu, podrla je lovska strast vse storjene sklepe kvaterne nedelje, pograbil sem puško in s pritajienim: klek — klik sem (navil petelina, Vrtela se je cela gonja vedno bliže mene, vsak čas je morala smukniti lisica preko poti. Položil (sem že puško k licu, da bi ne zamudil ugc/dne prilike in nestrpno čakal v trdni veri, da poderem poškodnico in s plenom uteš/im ali vsaj omilim očetovo prepoved. 'Meril sem iv smeri pota, kar se je nekaj posvetilo ravno ob koncu pota, kjer se je steza poglabljala v jarek. Pogledal sem natančneje, zasvetlikalo se je še enkrat, sedaj bolj razločno, brez 'dvoma, u-gledal sem — bajonet! Vstrašil sem se tako, da so mi zobje zaklepetali, puška, 'kakor je bila n arila, mi je padla iz rok na tla in jedina misel, H mi je šinila v glavo, je bila: Januš, reši se, žandar, te bo! Videl sem še lisico, ,ko je stopila/ na pot, pa nisem pobral puške, ampak rsk — rsk, ubral sem jo kar po grmovju. Brisal sem jo, da sem kar dračje lomil, in srce mi 'je klopotalo v strahu^ kakor raz-klopotano mlinsko kolo. Nastalo mi je sape, moraj sem postati, držal sem Iga za srce, M je hotelo kar hiti iz telesa. Sopel sem, kot kovaški meh: žandar, kvatema nedelja, o-če, mati in gimnazija, vse to mi je rogovililo po glavi kot pošasti, ki me hočejo upropastiti. Nisem. imel dolgo časa za kpsaaje* ki mi je že prihajalo iz dna srca, že mi je bobnil na ušesa skozi grmovje grozni: „Čakaj, stoj, kam bezgaš — bedak!“ Kot strela so učinkovali ti klici na mene, zbral sem vse moči, pobral prestrašene ude iin šlo je -kar v diru naprej. Moj teilj je bil dom, mati, ki bi me naj skrili, ali vsaj ščitili pred preganjalcem ,z — -bajonetom. Pridrl sem domov razmršenih las, brez klobuka in raztrgane obleke. Planil šem k m.ateri v kuhinjo, se zavil kot otrok v krilo in jedino, kar sem jim povedal, je bilo: „'Žandar — skrijte me!“ Mati so se sami prestrašili in začeli z uvodno pridigo: o kvaterni nedelji, o kačah, o tem vražjem kresu, ki bode sedaj meni in celi hiši nakopal sramoto. (Konec prih.) V primeri s končnim primanjkljajem leta 1913 v znesku 1,05)5.964 K se končni primanjkljaj 1. 1914 zniža za 1,660.325 K. V primeri s proračunom leta 1913 j)6 za 1. 1914 proracunjeni donos doklad na državne davke ter naklade na pivo večji in sicer: leta 1913 2J592.000, leta 1914 4,180.000, več 1,588,000 'K. Finančni odsek je deželnemu zboru predložil pokritje: . . I. Deželni proračun za leto 1914 se odobri s potrebščino /7,879.167 'K, s pokritjem 3,693.528 kron, torej s primanjkljajem , 4,185.639 K. II. V pokritje primanjkljaja 4,185,639 K je po- birati leta 1914: 1. pričenši s 1. marcem 1914 145% doklado ma užitnino od vina, Svinskega i in sadnega mošta ter od mesa, vštevši 20% izredno državno doklado, ki se pobira z državno užito'mo od teh predmetov v za užitnino zaprtem mestu 'Ljubljana; 2. samostojno deželno najklado od porabljenega piva po 4 K od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasa pobiranje deželne naklade na pivo za oni dei. 'leta 1914, za katerega bi bil deželi Kranjski iz državnih sredstev ddkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem letu pri deželni nakladi na pivo; 3. doklado na vse neposredne državne davke, izvzemši dohodninski dan vek in pridobninski davek krošnjarjev in sicer: a) v izmeri 55% glede realnih, davkov; b) v izmeri o5i% glede splošne pridobnine, plačane po davčnih zavezancih (četrtega razreda ; c) v izmeri 75 %' glede vseh ostalih davkov, III. Nepokriti ostanek primanjkljaja je pokriti iz blagajničnih ostankov. S5ovenska ljudska stranka ' se je tudi; s »povijanjem deželnih doklad pokazala kot v resnici ljudsko stranko. Nujnost povišanja je bila dana z vedno rastočimi potrebami; sicer pa tudi po povišanju te kranjske deželne doklade zdaleka ne dosegajo višine, na kateri so v sosednih deželah, na pr. naj sosednem Koroškem. Pred vsem pa se mora to 'vzeti v poštev, da je Ljudska stranka povzdignila deželno kulturo in gospodarstvo v deželi takio, da se ji da primerjati e-jflino-le nemška krščan skchsoci j ato a 'stranka. Pri poprejšnjem gospodarstvu je bil kranjski kmet vseskozi zanemarjen. Gospodoval je liberalec in Nemec na temelju svobodomiselne složnosti in v teh razmerah je odpadel za slovenskega 'kmeta samo — knot. Sedaj pa sta kmet in mali obrtnik tista, koja ojačiti m gospodarsko utrditi smatra Ljudska stranka za svojo glavno nalogo. {Ta dva stanova, ki Sta najštevilnejša in najvažnejša v ljudskem organizmu, sta bila prej najbolj omalovaževana in prezirana, in zato ju je Ljudska stranka posebno vzela; pod svojo zaščito. To je tudi pokazala pri povišanju doklad, Ziemljiški in hišnorazredni in — najemninski davek, kakor tudi pridobnina '4. vrste so se povišali samo za 15% (— 55%), dočim so se pri vseh osebnih davkih višje vrste zvišale doklade za 35% (— 75%)., Pa tudi 15% povišanja zemljiškega in hišnega davka kmet he bode preveč občutil, ker se vsled novega cestnega zakona znatno znižajo po vseh okrajih icestne doklade. Nova bremena torej padejo v 'veliki večini1 na premožnejše sloje, posebno na velika podjetja. Pa tudi tukaj se ne more govoriti o kakšnem 1 neupravičenem pritiskanju, ker isti sloji v drugih deželah ne plačujejo samo toliko, temveč veliko več in ker ravno ti sloji, oziroma od njih zaposleni uradniki in delavci imajo največ 'koristi od tistega činitelja, ki povzroča deželi največ izdatkov, namreč od Šolstva. Finančna politika Slovenske ljudske stranke se torej strogo ravna po načelu pravičnosti, ki veleva dati vsakemu svoje. Deželni zbor štajerski. IGradec, 27. febr. Seja se je pričela ob 10. uri predpoldne. Na dnevnem redu je bil med drugim predlog za zidanje bolnišnice za jetične v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. V razgovoru o tem predmetu je podal deželni odbornik dr. V, ie r s t o v š e k natančne podatke o tej bolnici in povdarjal, da so (omogočili to st,a\bo razni zastopi, ki so žrtvovali nad 120.000 K v ta namen. V tej seji se je rešil tudi nek posebno važen predlog. Sprejel se je zakon o posredovalnih uradih. V debato sta posegla tudi poslanca T; e r g .a v in dr. V e r sj t b v |š e» fc. Poislanec Ti e r g 1 a v je kjot župan povedal iz skušnje, koliko dobrega lahka stori župan, če skuša ljudi spraviti mirnim potom. Dr. K. Verstovšek je v daljšem govoru razložil pomen tega velevažnega žakona. V tej-seji se je tud, izročil poslanec Wastian, katerega izročitev; zaideva sodnija radi tožbe zavoljo 'tatvine. Posebno važen za Podravčatne je zakon o regulaciji Drave. Poročevalec v zbornici je bil poslanec Piše k. Zakfon iz leta 1909 je določal, da mora dežela oskrbeti kapital za regulacijo Drave od Maribora do Središča, Ker pa dežela ni mogla dobiti za to denarja in tudi ni upati, da bi kedaj razpolagam s takimi svotami, se je zakon spremenil v toliko, da prevzame država regulacijo, za klatero osnuje poseben za;klad. Na ta način se bo lažje vršila regulacija kakor dosedaj, ko se je vedno 'zanašala dežela na državo, država pa na deželo. Poslanec P i š e k je prav toplo priporočal sprejem tega zakona. Pri tej, zadevi se je ‘tudi oglasil k besedi posl. ‘O z m e c, ki je stvarno in prepričevalno opozarjal deželni zbor na velikansko Škodo, katero povzroča je vsako leto 'Drav.a na poljih. V isti seji sta stavila poslanec Novak in pa P i š e k interpelacijo na deželni ojdbor zaratdi samo-nemških napisov na deželni železnici Poljčane—Konjice. » * * Gradec, 28, febr. Današnja seja je trajala od 10, ure dopoldne do 7. ure zvečer. 'Med drugimi predlogi in razpravami je poslanec Vrečko utemeljeval predlog za napravo vzornega vinograda v občini Ponikva ob j, žel. v šmarskem okraju in zlasti opozarjal na to, da je v tem okraju že dovolj vinogradov ugonobljenih po trtni uši. Predlog je bil odkazagi vinorejskemu odseku. Dr. Verstovšek je utemeljeval predlog radi regulacije Mislinje. Predlog se je odkazal gospodarskemu odseku. Dr. Benkovič je utemeljeval predlog o podpori društva za 'oskrbo otrok v Trbovljah, nadalje predlog o podpori za vodovod v Trbovljah. Oba, predloga sta bila odkazana odsekom. V 'tej seji je zlasti prišlo do večjih govorov pri računskih zaključkih. ’Zastopnik slovenskih trgov, dr. i Kukovec, je zopet enkrat pokazal svojo nespretnost. „.Slovenski Narod“ seveda brzojavlja, kako pozornost je vzbudil njegov govor v zbornici; čudimo se le, da niti on niti Lesničar na gaOjeriji nista zai-pazila, ' kako splošno dolgočasje je vladalo ob njegovem 'govoru. Da ne polaga nihče na njegova izvajanja nobene vrednosti, je pač najboljši dokaz to, da ni nihče reagiral na njegove besede, pač pa ga je baron Moscon krajtko opozoril, /.da ni govoril 'popolnoma resnice. Sicer pa tudi dr. Kukovec ni polagal veliko važnosti na svoje opozicjionalno stališče, kajti ko bi moral glasovati broti, je izginil in ga ni bilo več. Posebno burna je bila razprava o novi zdravi-liščnL hiši v Rogaški Slatini. Dr. Korošec je kot poročevalec imanjšine hudo bičal slabo gospodarstvo deželnega odbora in enomilijonsko prekoračenje proračuna pri tej stavbi. Predlagal je [dodatek, da se izreče graja deželnemu odboru. Za predlog so glasovali le slovenski poslanci, 'krščanski socialci in soc. demokrati. V tej seji je tudi imel dr. K o r o Š e c v imenu finančnega odseka dvojno poročilo o r atolih prdšnjah.. * * * Brezobrestna posojila so se letos zobet po večletnem odmoru nakazala vlnogradjnikom. V poštev je prišlo 185 posestnikov, ki so vložili) svoje prošnje že leta 191 (L 'Ti dobijo sedaj posojila v znesku 69.400 K in sicer 'jih dobi v posameznih okrajjih: Brežice 9 posestnikov, Kozje 11, Sevnica 11, Šmarje 8, Konjice 8, Maribor 14, Slov. Bistrica 4, Ptuj 23, Rogatec 14, Ormož 33, Ljutomer 11, Gornja Ragona 24, Lipnica 12, Arnož 2, Radgona 1. Poslanci Slovenske kmečke zveze so zopet intervenirali pri grofu Claryju, c. kr. namestniku, in grofu Attemsu, deželnemu odbornikju, da se hitro izplača cela svota 200.000 K za leto 1914, katera je bila obljubljena pri pogajanjih v predjesenskem ‘zasedanju. Obrtne olajšave. Danes je v deželni zbornici končna odločitev radi obrtnih olajšav in spremembe ognjegasnega reda. Slovenski deželni poslanci so vsi odšii z današnjimi vlaki v Gradec. Politični pregled. Koroški deželni zbor. Koroški ideželni zbor je sklenil zakon o ustavi okrajnih šolskih svetov in deželnega šolskega sveta, in sicer že v drugič, ker prvi sklep hi dobil najvišjega potrjenja. Kakšna je vsebdna tega zakona, po Časnikarskih poročilih ne moremo posneti. Toda bojimo se, da nič dobrega, kajti v tej kuhijnji se ne kuha za Slovence. Sprejele so se tudi znane Steinwen-derjeve resolucije o reformli šole. 'Velika] škoda je namreč, da deželni zbori v glavnih 'točkah ne morejo spreminjati šolskih zakonov,, ampak samo drž. zbor. Tam pa še sedi preveč liberalcev, da bi se mogli šolski zakoni že sedaj spremeniti V modernem smislu. Zanimivi so bili govori nemških pjoslancev Doberniga in Metnica, ki sta priznavala, da je treba sprave med Nemci in Slovenci tudi na Koroškem ‘z ozirom na važnost, katero dobiva vsak dan v večji meri ’ jugoslovansko vprašanje. Nemška inteligenca se mnogo bolj briga za to važno vprašanje, kakor naša slovenska, ki se zadovoljuje, ako ji nudiš robate osebne napade in pikantne podlistke, za kaj idealnega nima smisla. Velik čas je našel majhne ljudi. Goriški deželni zbor. Liberalna slovenskaidelegacija je s svojim predlogom o zboljšanjh učiteljskih plač propalila, ker ni dovolj resno nastopila zanj. Nikjer liberalci ne skrbe za učitelje, ker milijo, daj rajši ubogajo lačni kot siti ljudje. Dokler je imela liberalna stranka na Kranjskem večino, je tolažila učitelje le z obljubami, še le sedaj katoliškonarodna fetranka jim pomaga. Istotako je bilo na Štajerskem, kjer so se liberalni advokatje bore malo brigali za gjladajoče učiteljstvo. 1 Deželuozborske volitve v Istri. Tržaško namestništvo je razpisalo nove volitve za istrski deželni zbor in sicer voli splošna skupščina dne 7. junija, morebitne ožje volitve (dne 14. jun.: kmečke občine dne 19. junija, ožje volitve dne 26. junija; mesta in trgi dne 30, junija, ožje volitve dne 4. julija; trgovska zbornica, ki voli dva poslanca*, dne 10. julija;, in veleposestvo dne 17. julija. Čeprav so vblitve še le razpisane za juni], se že vrše prav, pridno (predpriprave. Laško bojno društvo „U-nione nazionale“ dela; s polnim parom, tudi socijalni demokratje se že prav pridno gibljejo, dočim se pa o kakem živahnem gibanju istrskih Slovencev in Hrvatov Še prav (nič ne sliši. Vsled raznih sleparstev, ki so se razkrila uprav v zadnjih dveh letih v gospodarstvu raznih občinskih zastopih, osobito mestnih, kjer so gospodarili Lahi z denarjem davkoplačevalcev ne samo lahkomiselno, temveč so si ž njim polnili svoje globoke žepe, se Lahi silno tresejo za svoje dosedanje , posestno stanje. Fri tokratnih de-želnozborskili volitvah bo gospodujoči laški kliki precej hudo predlo, osobito v Puljn stoji upanje združenih Hrvatov,in Slovencev na trdnih tleh. Torej, istrski Slovani na delo! Češki Nemci med /seboj. Nemšktoradikalna stranka je izrekla svoje ogorčenje nad 1 tem, da je nemšikoliberailna stranka na svojo lastno pest in ne v zvezi z drugimi naznanila, da se ne bo več udeleževala pogajanj. Vsa odgovornost se zvraca na liberalce. Ob enem so radikalci izstopili iz zveze nemških deželnih poslancev. S tem je edinost nemških poslancev razbita in počakati je treba, ali bodo imeli ti dogodki tudi vpliv 'na razmerje nemških poslancev 1 v parlamentu. 'Potem bo zmešnjava v drž. zboru popolna. Rusija. Ruski mornariški minister je odredil, da se mora v prav kratki dobi zgraditi 6 križark, 36 torpednih čolnov in 12 podmorskih čolnov. Portugalska. Odkar so spodili na Portugalskem svojega kralja iz dežele in veje ‘ v vladnih 1 krogih ' popolnoma framazonski svobodomiselni duh, ne pride 'nesrečna Portugalska do miru. Sedaj je še izbruhnila po celi, deželi vstaja železničarjev, ki utegne biti usodepol-na. Ustavljen je ves železniški in brzojavni promet. Železničarji so pognali z dinamitom v zrak več važnih železničnih mostov, in razdrli veliko število že-iezničnih tračnic. Ker so 'pretrgane vse zveze s sosedno Španijo in Francijo, manjka dosedaj podrobnih poročil. Vojna moč trozveze In tripelentente. — Boj za Rumuuijo. Vzrok, vsled katerega ‘se poteguje trozveza — Nemčija, Italija in Avstrija — da bi za-se pridobila R u m u nsko, označuje statistika vojnih sil evropskih držav, ki je 'zelo značilna. V slučaju vojne razpolaga, {trozveza s 174 pehotnimi, in s 28 konjeniškimi divizijami prve in druge vrste. ‘S Srbijo in Crnogoro ojačena tripelententa — Rusija, Francija to »Anglija — pa lahko postavi proti tej moči 177 pehotnih in 47 konjeniških divizij enake vrste, kar izkazuje premoč tripelenltente za 3 pehotne in '19 konjeniških divizij. V slučaju, če bi pridobila trozveza za-se še Rumunijo, ki razpolaga s 15 pehotnimi in z S konjeniškima divizijama, bi se ta razlika vsaj deloma zenajčila. Ce bii se pa pridružila Rumunska tripelententi, bi za-mogla ta razpolagati proti trozvezi z naravnost uničujočo premočjo, ki bi znašala nekaj manj,, kakor vsa 'vojna sila cele Italije. Usodepoln bi pa utegnil nastajti položaj trozveze, Če bi slučaj/no Italija, ki se ne more smatrati za brezpogojno zanesljivo zaveznico Avstrije, še potegnila s tripelentento, oziroma, če se ne bi nagnila na nobeno stran. Esad paša pri našem-cesarju. Na povratku iz Neuwieda se je albanska deputacija oglasila tudi na Dunaju in nje voditelj Esad paša je bil tudi bd cesajrja sprejet v avdijenei. Cesar je podelil paši veliki križec cesar Franc Josipovega reda. 'Ob koncu avdijence je rekel cesar ar-najvtski deputaciji: Zelo sem se Veselil, da sem vas videl, gospoda moja. Upam, da boste odslej složni m složno delali za svojo domovino. Ce bodo Albanci složni, je sreča Albanije zasigurana. Avstrijska 'pošta v Albaniji. Znano je, da ima Avstrija v Albaniji več poštnih uradov,, k)i so bili za časa turške vlade potrebni. Sedaj pa, ko je pričakovati, daj 'se bodo z novo vlado izboljšale 1 prometne razmere, se bodo avstrijske pošte sčasoma opustile. Dokler ise ne uredi vožnja pošta v Albaniji, bo skrbela nova Vlada za prevoz blaga in ljudi z vojaškimi avtomobili. Sploh se misli albansko pošto popolnoma po avstrijskem, sistemu u-rediti; zato namerava avstrijsko zunanje ministrstvo poslati svojega inštruktorja v Albapijo. Baje je za to mesto predistiniran neki poštni komisar od tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Marsikhk kraj na Štajerskem bi si želel sedaj biti v Albaniji, kjer bodo imeli 'avtomobilu e zveze, pri nas pa se v mnogih krajih pote poštni seli po 2 do 4krat na teden. (Evropske države v «dolgovih» Dolgovi evropskih držav znašajo že 160 tisoč .milijonov. Za obresti in amortizacijo dolgov, ki so nastali vsldci vojn, se plačuje na leto krog 5 milijard.* Večinoma so 'ti dolgovi nastali vsled vojsk in oboroževanja. Vojaštvo evropskih 'držav šteje v miru krog 5,000.000 mož. To so sami mladi fantje, ki so odtegnjeni koristnemu delu. Na leto stanejo ti okrog deve tisoč milijonov, izguba na njihovem delu pa šest tisoč milijonov. Leta 1914, če ne bo nobene vojne, bo samo oboroženi mir stal Evropo okrog 20 tisoč mil. To je žalosten napredek! Spij on Jandrič. Aleksander iJandrič je bil po dvadnevni razpravi obsojen zaradi špijonaže na 4 leta 9 mesecev težke ječe. Z ozirom na razmeroma nizko kazen se pa splošno sodi, da si je Jajndrič velik del informacij, ki jih je podal nekemu ge-neralnetmiu štabu, izmislil. Z dinamitom nad škofa. O atentatu v Debrecinu krožijjo/sedaj tudi skrajno neumne izmišljotine. Za vzgled le eno. Z atentatom je po mažarskih vesteh v zvezi ruski grof Bob-rinski. Pravijo, da se je grof Bobrinski na svojem povratku iz 'Marmaros-Szigeta sešel s 'tamdšnjimi ru-munskimi desperadi in sam najel atentatorje. — Bu-kareška policija je baje atentatorjem že na sledu i'n sta (to vseučiliški dijak Caparau in pa neki ruski Todorov. Sef budimpešitatnskih deltie!fcfciiv;ov dr. Nagy se je ‘odpeljal v Bukarest. Raznoterosti. V. L. S. je imela včeraj sejo v Ljubljani. Obravnavale so se izključno koroške narodne zadeve. Prodani liberalci. Na Češkem je odkrilo naci-onalnosocialno glasilo „ICeško Slovo“, da so mladoče-hi dobivali za volitve podporo iz vladnega dispozicij-skega fonda. Našim čitateljem je znano, da sedi v, mladočeškem klubu državne 'zbornice tudi zastopnik slovenskega liberalizma dr. R.avlnihar, - NhVL%š^6MbduhodAinsM davek» Vi I nastopnem prinašamo pregled, koliko se bo plačevalo osebnodo-hodninskega davka pri dohodkih, označenih v prvih 21 stopinjah, ki pridejo pri nas najbolj v poštev: dohodek od do vštetih daviek K K K 1600 1700' 13.60 1700 1800 15.20 1800 1900 17,- 1900 2000 18.70 2000 2200 20.40 2200 2400 24.40 2400 2600 28.53! 2600 2800 32.60 2800 3000 36.70 3000 3200 40.80 3200 3400 44.90 3400 3600 49.- 3600 3800 '55.10 3800 4000 61.30 4000 4400 69.50 4400 4800 79.50 4800 5200 90.- 5200 15600 100.50 5600 6000 112.50 6000 660» 127.- 6600 7200 145.50 Samski, ki imajo dohofdek nad 2400 K 15%, in taki, ki skrbe poleg sebe samo še ža , eno o-sebo, pa 10% višji davek. Največji vol v Nemčiji. Na (živinsko razstavo v Berolin .so pripeljali iz Hofeteinske vola velikjana. Da so ga mogli prepeljati v Berolin, so morali zgraditi zanj poseben železniški voz;, ker ga niso mogli spraviti v noben navaden vagon. Ta vol velikan je 2 m 1 (dem visok, teža njegova; pa znaša celih 38 stotov* Vol /je popolnoma bele barve, niti najmanjše temne lise ni opaziti na njem. Ves Berolin baje občuduje tega vola velikana. Hrvaško-slovenska vzajemnost. Dne 27. febr. se je začel v Zagrebu socijalni tečaj, katerega obiskuje nad 200 članov inteligence (duhovniki, bogoslovci, posvetna inteligenca in akademiki). Tečaj je o tvoril nadškof dr. Bauer. Prvi je predaval gosp. dr. Krek o pomenu kmečkega stanu 'in o sredstvih za izboljšanje njegovega položaja, nato nadrevizor Vlad. Pušenjak o zadružništvu. Na sporedu je še več zanimivih predavanj. Drugi den se je predavalo o mladinskih organizacijah ter je predavatelj orisal (dosedanje delo. Po predavanju se je vnela živahna debar ta, v kaitero je posegel tudi gospod nadrevizor Vlad. Pušenjak, kateri je poda! udeležencem razne nasvete glede mladinskega gibanja. Zielo 'zanimivo je bilo predavanje o položaju hrvaških kmečkih zadrug in o centrali istih, o poljedelski bazuki. V, debati je priporočal gospod nadrevizor VI adii mir Pušenjak, da naj spopolnijo mreže svojih posojilnic in da naj delujejo z vso silo za (pospeševanje varčevanja, ker le na ta način bodo odvrnili razmere, katere so vladale ob času denarne krize, ko so mestni denarni zavodi na Hrvaškem zahtevali 14, da, celo 18% obresti. (Nadalje je gospod Pušenjak v debati dal navodila za ustanovitev raznih zadružnih vrst. Vršila so se predavanja o načinu, kako se ustanavljajo rajfajzenovke, ter o ustroju in delovanju hrvaškega katoliško-naro- dnega Saveza. Ta Sayez je organiziran po načinu Volkisviereina v M,-Giacibachu in razvija prav živahno delo.. Tečaj se 'lahko smatra kot sad hrvaško-sio-venskega katoliškega shoda v Ljubljani in je mnogo upanja, da se bo na Hrvaškem razvilo novo življenje.. Mase prireditve. I Ptuj. Shod S. K. Z, v Ptuju dne 1. marca. Predsedoval je župan iz Brstja, gosppd (Kuhar. Udeležba zelo obilna. Državni poslanec Mihael L r e nòie go- ,Telovadni tečaj Orlov,, kateri se je vršil zadnje dni meseca gruüna minulega leta, je bil precej dobro obiskan. Samo štajerski odseki so bili to pot mlačni, iljecaj je priredil vaditeljski zbor zveze Ur-lov v Ljubljani. Predsednik zveze Orlov, brat dr. L. Pogačnik, 1 je z ognjevitimi in navduäeyalnimi besedami otvoril tečaj,' ’ Vadile 'so se pred vsem članske proste vaje za letošnje leto (1914); vadil je iste brat M, Peterim z le njemu laštno potrpežljivostjo, in pa vstrajnostjo. Istotako je vadil ‘brat Peterlin nove vaje s palicami, katere bodo na letošnjih prireditvah tvorile novo Izajnimivo točko. Nadalje so se vadile tudi enotne vaje za naraščaj in poleg jvaditeljskih prostih vaj orodna telovadba. Orodno telovadbo je vodil brat A. Dostal, Poleg tega so se vsaki dan vršila, še tehnična predavanja o telovadbi in predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. Predavali so brat Peterlin, med. dr. Prunšar, med. (dr, Jerše, dr. Virant, in o važnosti naraščaja brat Pirc. kojo je vollil Esad paša k novemu albanskemu vladarju. Maribor. Katoliško pomočniško društvo «priredi v nedeljo, dne 8. marca, v dvorani Apothekergas-se 6 gledališko igro: „V Ljubljano jo dajmo.“ Začetek' ob 8. uri zvečer. Pridite v obilnem številu! Telovadci mariborskega okrožja Orlov, pozor! Od božiča do novega leta se je vršil v Ljubljani telovadni tečaj zveze Orlov, ki je bil obvezen za vse odseke. Vsi odseki so bili na tečaj pravočasno opozorjeni in tudi zadnja „Mladost“ je prinesla tozadevno pravočasno jobjavo. Izmed odsekov Mariboi, Hoče, Slivnica, Ptuj, Ormož, Središče in Ljutomer se je udeležil tečaja, samo mariborski odsek po dveh vaditeljih. Ker so vaje precej težke in je treba mislili tia večje nastope v letu 1914, prosimo bratske odseke v Hočah, Slivnici, Ptuju, Ormožu, SreidiŠču in Ljutomeru, da se pravočasno obrnejo na vaditeljski zbor mariborskega Orla, da pošljje isti enega vaditelja vadit članske proste vaje in vaje s palicami in kjer potreba, tudi nove vaje za naraščaj. Odseki naj povrnejo (vaditeljem vozne stroške. Ostali odseki pa se naj obrnejo na vaditeljski zbor celjskega okrožja Orlov v Celju, Povdarjamo, da se članske vaje, ki bodo tuintam povzročale nemale sitnosti, ker se morajo vaditi eksaktno ‘(natančno) in nayaiditi na godbo, ne bodo tako hitro navadile. Vsled tega je nujno potrebno, da imenovani odseki, katerim bomo poleg tega o-glasa poslali še okrožnice, poskrbijo, da bo vsak odsek do konca aprila ali vsaj do srede meseca maja izvajal letošnje članske vaje In vaje s palicami brez napak. Na zdar ! — Načelstvo mariborskega okrožja Orlov.. Sv. Lenart v Slov, goricah. Pred več meseci je priobčil v slovenskem : listu nek človek odtod dopis, v katerem me napada na način, kakoršnega še ni,sem čital in slišal. Kakor je znano nekaterim gospodom, katere sem prosil 'posredovanja, hotel sem si poiskati zadoščenja na v,eč načinov, a ni šlo, ker je dopisnik previdno zakrito pisal. Konečno sem tistemu človeku po posredovalcu predlagal, da se 'izvoli častni sod, kateri naj preišče ‘vse, kar se meni očita v dopisu. Da bi se ta častna preiskava in sodba vršila zanesljivo nepristransko za dopisnika, dal sem mu na razpolago, da naj on sam ‘izvoli sodnike, da se hočem njih sodbi udati. Na ta moj predlog poslal je ta človek posredovalcu za me ta-le odgovor: „Čudim se, da zahteva ‘gospod K. kako zadoščenje. 'Jaz nisem mislil pri dotični notici na igospoda K. in se sploh nikakor nisem zavedal, da bi to moglo njega zadeti.“ Z ozirom na to 'dasi očividno neresnično izjavo ne morem seveda nič več storiti. 2Jdi se mi potrebno, da konštajtiram, da nisem dopisniku nikdar nič žalega storil, temveč 'še njega in njegove stanovske tovariše vsikdar rad podpiral, če sem imel le priliko. S tem završujem to zadevo, .ki bom jo štel vedno med najbolj neljube ‘dogodke Svojega življenja in se ob enem poslavljam od preteklosti. J- K. Sv. Lenart v Slov. goricah. Mariborskim mladim liberalcem nič kaj ne ugaja njihovo glasilo, pri-dejano .„Narodnemu Listu,.“ Pred par dnevi sem govoril s takim nezadovoljnim gospodom. Pravi: mi smo Vsi razočarani; to bi se moralo pisati bolj priprosto, na taki način, kakor na. primer vSlov. Gosp.“ Saj tega ne bode hotelo čitati kmečko ljudstvo itd. No, ta je res zadel pravo. Kmečko ljudstvo Je liberalne časopise obsodilo že zdavnaj tje, kamor spadajo. Da pa bi liberalci vedeli pisati pošteno in; dobro, zato pa jim pač manjka dobre volje in pa —-> tudi pameti. Ptuj. (Prijet goljuf.) Agenta Jožefa Tement iz Pobrežja pri Ptuju je zaradi sleparstva prijelo orož-ništvo in izročilo soidišču. Izvršil je baje že več sleparstev. Ljutomer. (Pristni Nemci.) Da si vsaj nekoliko preženejo svojega pustnega mačka, so priredili tukajšnji veliki Nemei svoj običajni .„Heringschmaus.“ Za zabavni del so skrbeli sami pristni Nemci, kot: Derniatsch (Dernjač), Anoschegg (Anošek), Arnusch (Arnuš), Komposcht (Kompošt), Paick (Pajk), Side-ritsch (Zidarič) ter Wicher (Vihar). Naj sedaj še kdo poreče, da ti možje niso ‘sami pristni Nemci, potomci tistih Germanov, ki so v tevtoburškem gozdu jedli želod, Pivola pri Hočah. ’(Sjijajna slovenska zmaga.) Kakor je «„Straža“ že kratko poročala, smo pristaši Kmečke zveze pri občinski volitvi dne 26. februarja zmagali na celi erti.. Samo eden nasprotnikov je vsled milosti naših zlezel v odbor. Boj je bil izredno hud. V III. razredu smo prodrli z 6 glasovi vječine, v II. z enim glasom in vi. tudi z enim glasom večine. Nemškutarji so silno poparjeni, ker so izgubili našo občino popolnoma. Sv. Križ pri Slatini. V nedeljo, dne 1. marca, smo imeli volitev župana in svetovalcev. Za župana je zopet izvoljen dosedanji župan gospod Smole, vrl naš pristajš. Sv. Andraž v Slov. gor. 'Živahno društveno delovanje pri naših sosedih je vzbudilo tudi pri (nas željo, da; nekaj delamo. Tej želji je ustreglo naše novo ' ustanovljeno, katoliško slovensko izobraževalno društvo, kateremu je naš vrli (organizator, preč. gospod dr. Hohnjec dne 28. decembra minulega leta s svojim znamenitim govorom; mojstrsko zaprta! pota. Bodrilne besede slavnega govornika [ so pripomogle, da se ‘razvija v našem društvu živahna gibanje. Ob nedeljah se zbiramo v društvenih prostorih, kjer že nastopa,! našai mladina 1 z deklamacijami in govori. Društvo je dosedaj priredilo dve igri, namreč: dne 28. decembra minulega Ipta „Marijin otrok“ in dne 15. februarja ,„jDva gluha.“ Pri obeh igrah so pokazali naši mladeniči in mladenke veliko spretnost. Začetek je tak, da zasluži nadaljevanje* Razgled po svetu. Množenje prebivalstva v Evropi. Od leta 1900 do leta 1912 se je prebivalstvo Francoske pomnožilo samo za 2%, Italije za 9%, Angleške za 10%, 'Av-stro-Dgrsike za 15%, Nemčije za 15% in Rusije za 26%. Rusija šteje danes 175,000.000 prebivalcev. Ako se bodo ‘prebivalci v Rusiji še najdalje tako množili, kakor se sedaj, 1 bo štela Rusija leta 1948 že okrog 344,000.000 prebivalcev, Francoska pa tačas le — 42 milijonov. Slon na železniškem tiru. Iz cirkusa Barnum v Berolinu je utekel velikainsk slon’ ter se postavil na železniški tir, odkoder ga niso mogli zlepa spraviti. Več vlakov se je moralo ustaviti. Nekega moža, ki je hotel slona, s silo spraviti iz tira, je slon s svojim rilcem dvignil kvišku in ga zopet spustil na tla. Končno se je uslužbencem cirkusa vendar le posrečilo, ‘spraviti trmoglavega slona s tira in ga odpeljati nazaj v cirkus, nakar je bil promet zopet neoviran. Prva Južnoštajerska vinarska sadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Č sto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. mm 30.000 parov {evi je V 'MMÉSk razprodam vsled preobile zaloge Jo za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu ÜÜ? JsmP naročniku, da si nabavi pc ceni dobre g&ggfa. čevlje. Razpošiljam visoke Sevi o na ližičik f&gfPfc, zadrgo za moško in ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60-—, za par K 5'50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65’—, par za K 6'—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95’—, par za K 9"—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev, J. Vaš&tko, mesto Ždar, Morava N. Kdor je s svojim felodcem vino. razpošilja na vse strani trgovina s pohištvi m Pohištvo KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega iesa od K 200. Popolna oprava za neveste od S 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bc ko voga lesa iz me česna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo nizkih cenah. Ratni posamezni deli pcsebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup. Slébedns na ogled. Ilnstrovani eeniki brezplačno! Absolutno zajamčeno Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Knietiisko društvo tf Vipaifi« Loterijske Številke. 25. februarja: Trst 17 60 89 3 75 28. februarja: Duoaj 63 16 88 15 70 in crevom nezadovoljen iemlienai rSdflO nekaj časa Drmed Traube želodčni p.rašek Qastricin __ Učinek preseneteljiv HjDobise v vseh apotekah. &H Velika sjsatlja stane 3 Kr. M GLAVNA ZALOGA: *t Sternapoteka.Dunaj.lV. Vft Favoritenstrasse25. Vhpro k Prospekti gratis in franco» . Zdravniki dobe za I poskušnjo Gastricinl brezplačni V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sìrak a, V, Savost-a in V. König-a. Mala biblioteka es bogoslovce se proda, dogmatični n m orahe n i a u fetori i, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902 1909 let., za ved kot polov čne cene. 10% čiste kupnine je določanih za Sloveosko Stražo. Cena 60 kron. Več v upravništvo tega lesta 226 Trafika in trgovina! Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najim. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Trafika št. 79“. Goliča in debeli vrat se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že vnefeter.h dneh. Pišite na : ,Pa?*cesus‘ kem. labor. Sternberg Moravsko. Pismu priložite dve znamki po 10 vin. 228 Kdor je zoper protin in revma- ^že vse poskusil brez uspeha, naj poskusi še nrš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje Pije se kakor ruski čaj. Zavitek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg. Moravska. ^ neposredno vsako ■¥! množino rumenega voska in voščin po najboljši ceni Avg. Giinther, belilnica voska na paro v Slovenjgradcu. 13 Kuri ga voska i: Ako As niste, pošljite naročnino! Manjše kmečko posestvo s hišo in l2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“ - 1 —... BSbM 1^1'iIIIIMÌI'iHMiHIiIimIIHIiIi UP llllllÉliMlilllll.. Milli Umilili M IH lil MIHU III mill ..Hilli..■■■»■Ul ..■mi... 1 — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Ofremljena m nejboljšimi stroji, m lastnim električnim obratom, najnovejilml črkami in čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar-oko stroko spadajoča dela kakor« častnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje. Za vlč. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilue napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejetima potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice. cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake b črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. 00000 Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. 00000 rugistm. zadruga 11 fpcfilf f|fŠl znesniBjenu zoobzo m illy lili Hilli {Ljudska hranilnica in posojilnica g kiji obrestuje hranilne #| / (Hotel „Pri belem nein“) v Celju, Graška cesta štev. 9 i—-----------------------------prvo nadstropje vloge po ud dne vloge do dno vzdiga počenši s 1. januarjem 1913. Rentni doneli plačuje posojilnica samu. 1 Snnrimptfmpmbsi Siiikfa nn^fiEiiif.n i n Mišini Uf rcjlstm. adagi I upilUIIJuuIUjuryliu IJiiilll {JUyš£jB!ilItJu 1 ir iitariiiiii II i neomejeni men V Hranilne VlOOB 86 sPrejemaj° °4 vsakega in se obrestujejo: nav*4*8 po 4->/,%, proti trimesečni odpovedi po 4%%. Obresti se mul lib Hiuys pripisujejo h kapitalu 1.januarja in 1 julija všaees* **r-' Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ae da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. point (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama. Posolila se dajejo 'e «Z" &SS&SESS9SBB3 in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5 % %, na vknjižbo in poroštvo po 5V«*/« i® o» osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica t svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Upadne II n D so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V uiuililB Ul G godnih nrah se sprejema in izplačuje denar. BSBBte«M>sa@a®e®»BsaB©es8BSHBe®8®s^Q©SB8gg5aesKB0BB®fflBaBBB« Pojasnila Sl dajejo mUMa tal tl« n «um« imm Min« nabinlnim. wss&m Stolna ulica Štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo}. KS»