11. številka. Ljubljana, v petek 15. janavarja. XIX. leto, 1886, K interpelaciji in odgovoru. —o.— Na misel nam je prišla basen o volku in jagnjetu, ko smo čuli, da dr. Neckermann inter-peluje štajerskega namestnika zastran stvari, ki so se novembra meseca zgodile na Celjski gimnaziji. Tekla je vodica navzdol, na gorenjem konci je stal volk, na spodnjem pa je stalo jagnje, — in volk je tožil, je renčal, zakaj mu jagnje vodo kali! Basen ta je iz življenja posneta za življenje. Le mislimo si interpelanta dr. Neckermanna v volčji dlaki in ves prizor iz znane basni imamo pred svojimi očmi! Kdo trpi na Celjski gimnaziji, kdo je odnesel iz Celjske afere smrtne rane, ali so to bili slovenski, mari nemški sinovi ? Komu je ustregel ravnatelj gimnazijski, ker je prepovedal cesarsko himno v slovenskem petji ? Nemcem! Ne jedenkrat, nego dvakrat. Prvič dobila je slovenščina uradno zaušnico; četudi je v Avstriji jednakopravna, četudi je baš za cerkveno slavnost 19. novembra bila ona na vrsti, odrinil jo je ravnatelj, ukazal je nemško petje, ker ni imel v sebi poguma pravice in redii, ker se je bal, da bi ga sicer nemški Celjani na steno pritiskali, ako ne rfče slovenskim dijakom: „Venite, adoremus-Germaniam!" Žalibog, mladina naša slovenska s svojimi nedolžnimi nazori je stopila v nastavljeno past. Navzlic prepovedi (ki pred pojmovno pravico nikdar ne bo osnovana!) uveljavili so slovenski dijaki pravico in čast svojega materinega in avstrijskega jezika, peli so slovenski. S tem pa so zakrivili disciplinarne zločine, za k;-tore se imajo nekateri izmej njih pokoriti vse svoje žive dni. Ta slavna sodba se je izrekla v Celji za dobe Heinricherjeve. Po čegavi želji in v čegavem duhu? Po želji in v duhu štajerskega nemštva! Ako je kazen kako zadostilo, štajersko nemštvo uživa se daj veliko zadostilo za to, ker se je cesarska himna slovenski pela. Prvič bilo je to prepovedano, ker pa se je vender-le zgodilo, je — drugič — prišla kazen, ki utegne uničiti nekoliko slovenskih eksistenc. Nemštvo tedaj „in excelsisM! A iz te afere, ki je nemštvo poveličala, ki ni nobenemu Nemcu dlake upognila, izvili so Celjski Nemci Knotzijado in spregovoril jo je dr. Neckermann. Volk nad jagnjetom! Ako je kedaj bila katera interpelacija živo neosnovana, prava poguba I za interpelanta, to je bila dr. Neckermanova inter- i pelaeija v štajerskem deželnem zboru. Vse previsoko je ta nestvor čislal namestnik baron Ktibeck, ker mu je naklonil tako resen odgovor. Celjski Nemci so čakali povoda za kričanje, za tisto kričanja, s katerim ta Čas krošnjarita Knotz in Pickert od sela do sela, od zbora do zbora. Za tako kroš-njarjenje imajo spodnještajerski Nemci posebne talente in ker nemajo upanja, da bi jim baron Ktibeck kedaj vsaj toliko ..krivice" storil, kakor se je severno-českemu nemštvu godi od strani ekscelence Krausa, prinesli so Celjsko kfžro v štajerski zbor. Kako pa bi iz te afere bilo mbgoče prikrojiti Knotzijado, skovati nemške pritožbe in napasti vlado v Gradei, to je že iz prvega začetka bilo neverjetno in dr. Neckermann je le brez potrebe jasno dokazal, da za to ne raste genijalnost na Celjskem zelniku. Jedin', katerega sploh in v istini boli dogodek v Celji, to je slovenski unrod, a to jagnje nema volčje krvi, nema sposobnosti. za kričanje in natolcevanje. Mi imamo vero v pravico in kdor ima pravico na svoji strani, tisti upa, da zavoljo nje ne bo na. križ pribit! Kaj je nam laže, kakor tragiko naše narodnosti v Celjski povesti porabiti in razširiti v donečo Knotzijado? Tega slovenski poslanci ne store, ker neso še izgubili upanja, da se v Avstriji da naši pravici zadostiti še po drugem, mir-nišem potu. Znamenje političke nabuhlosti, pojav srdite krivicoljubivosti je to, ako krivico stranka razupiva za pravico, ako nasprotniku hoče obrambo pravice s tem izmakniti, da samo sebe v isti stvari kaže napadeno, in to še predno se je napadeni bil potegnil za svojo pravico. Slovensko jagnje molči in trpi, nemško-štajerski volk pa že tuli! To razmerje je bilo pač jasno zastopniku vlade, baronu Kubecku, ko je odgovarjal na neslano interpelacijo dr. Neckermannovo Ni imel sicer prijazne, hranilne ali tolažilne besede za zatiranega. Tudi take besede pričakovali nesmo. Dovolj nam je za sedaj to, da so vladna usta izrekla sodba, kdo je volk da so to tisti v Celji, ki javno mnenje delajo, širijo in zastopajo. To pa neso Slovenci, katere žala usoda še sedaj drži v pasivni manjšini, nego so to Nemci, ki gospodujejo v uradu in izven urada. Strup Celjskega nemštva je prouzročil afero na gimnaziji, njemu, njegovemu terorizmu se je udal gimnazijski ravnatelj, da je prepovedal, kar bi se prepovedati ne smelo. „Das ist der Fluch der bo sen Thatu . . .! Namestnik je omenjal, da je bila z vso strogostjo kažnjena „nep oko r š či n aM. Ne zagovarjamo slovenskih dijakov, res so bili „ne pokorni", in čo so imenuje ravnateljeva prepoved „lex". zaslužili so tudi „de lege lata" neko disciplinarno kazen. Toda zakaj so bili „nepokorni?" Zato, ker so čutili, da jim je vzeta pravica jednakopravnoga jezika! Ali je bilo prav, da se jim je vzela? Ravnatelj naj bi se bil držal svoje poti, dosedanjega običaja, spoštoval naj bi pravico deželnega jezika in naj bi se ne zbal nemško-Celjskega terorizma zavoljo pravice. Ni tega storil in prišle so žalostne posledice. „Das ist der Fluch der bo sen T h a t" . . ! To bi imel priznati tudi baron Kiibeck. Mestu tega nam je priporočal Goetheja, kako on misli o narodnosti, — Herodota o Ameriki, sv. Avguština o mohamedanstvu, protestanstvu itd.! Deželni zbor kranjski. (X I. s e j a dne 7. januarja 1886.) (Konec.) Poslanec G ras seli i poroča v prošnji občine Železniki, da bi se odpomoglo pomanjkanju zdravnikov na kmetih. Govornik pravi, da se je upravni odsek s to prošnjo, bolj na drobno pečal ker peticija, o kateri se obravnava, se ne peča samo s krajnimi razmerami, ampak zavzema občno stališče za vso deželo v tej zadevi. Prav rad bi bil upravni odsek nasvetoval v tej zadevi hitro pomoč, a reči si je moral, da niti zdaj, niti tako kmalu ne bode mogoče. Ako se ozira na to, kar se o zdravstvenih zadevah zahteva od občin, bodi si v svojem ali v prenesenem delokrogu; ako se uvidi množina zahtev, bode pač vsak prepričan, da vsaka posamezna občina potrebuje svojega zdravnika. L, 1874 je vlada predložila deželnemu zboru postavni načrt, po katerem bi morala vsaka občina katera šteje vsaj 6000 duš, imeti svojega lastnega zdravnika. Določilo se je posebej, da se ne sme združiti za vzdrževanja jednega zdravnika več občin, razven če ne štejejo več kakor 7000 duš, in da okraj, v katerem ima zdravnik poslovati, ne smo biti razširjen nad dve štirjaški milji, Plača se je določila nad 400 gold. na leto, poleg tega pa potni troški. Preko tega postavnega načrta prestopil je deželni zbor 1. 1871 na dnevni red in naročil deželnemu odboru, naj se pita o zdravstve- LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovina k roman. (Spisal C bar los Nodier, poslovenil J o a. Kržišnik.) I. (Dalje.) Gospa Albertova je imela dva in trideset let. Bila je občutljiva žena, ali nje občutljivost je bila rahla in bolj resna, neburljiva in nestrastna. Trpela je mnogo in nijeden mučen utis nje živenja jej ni povse zamrl v duši; toda ona ni gojila svojih spominov nalašč. Ni se silila v svojo bolest, a tudi ni morila čuvstev, vezočih jo na rajne sorodnike. Nikakor se ni ponašala s pogumom resignacije; vdih-nola jo jej je bila že priroda. Sicer se je nje zelo živahna domišljija lahko bavila z mnogimi razno-ličnimi stvarmi, ter jo nagibala, da je bila razvedrilom jako dovzetna ter jih tudi iskala. Ker je obitelj dolgo časa kakor za jedinico le zanjo skrbela, bila je izborno naobražena, toda ker je malokedaj razsojevala o dogodkih nego jim je običajno sledila brez upiranja, navadila se je ocenjavati stvari bolj po domišljiji nego po razlogih. Nikdo ni bil menj prenapet, vendar ni bil nikdo bolj fantastičen, a le radi tega, ker ni dovolj poznala sveta. In tudi preteklost jej je bila tako stroga, da se že ni mogla nadejati prevelike sreče; a nje organizacija branila jo je isto tako sovršene nesreče. Izgubivši roditelja imela je Tonico za svojo hčer. Sama ni imela otrok in nje sestra je dopolnila baš sedemnajsto leto. Gospa Albertova je sklenila, da bode skrbela • za nje srečo, to je bila nje prva misel in ona je ■ sladila grenkobo drugih mislij. Omrzleti njej živenje ni moglo, dokler je videla, da more biti še komu ; v korist in pridobiti si njega ljubezen. Toničina mati je umrla od prsne bolezni; a hčeri se, kakor je kazalo, ni bilo bati ove, često dedovahe nadloge, toda zdelo se je, da se je navzela v materinem telesi, v katerem se je bila na-stairla že smrt, le krhkega in nepopolnega bitja. • vender je bila velika in svojim letom primerno razvita: samo v nje šibkej in vitkej rasti javljalo se je nekako zanemarjenje, slabotnot; nje glava polna miline in čarote, bila je nekoliko nagnena na rame, nje svetlo-plavi lasje bili so neskrhno navezani, nje bleščeče belo polt odihal je rahlo nežen živ rozov puh; nje nekoliko zakrit pogled, vsled naravnega nedostatka nje vida boječ in nepokojen, oziral se je nemirno v daljo; vsa nje podoba je kazala na neprestano medlobo in trpenjc. Trpela ni; živela je nepopolno ter kakor bi se nekako hapirala. Oe prav se jej je bila duša privadila že v mladih letih najživahnejšim vznemirjenjem, vender to ni nikakor oslabilo nje rahločutja ter jo niso nič menj vzruja-vala menj globoka genotja; nasprotno z isto silo so vsa na njo vplivala. Zdelo se je, da nje srce čuti samo na jeden način, ker je imela dosle stoprav jedno čuvstvo, in da jej je vse, kar je doživela, budilo iste boli: da je izgubila otca in mater; tudi jej je dramila najmanjša prilika ono zlonosno na-gnenje, da je zelo sočuvstvovala z mukami drugih ljudij. Kadar koli je obrnola kaka stvar nje domišljijo na to 'stran, zasolzela je, ali se hipoma P'otresla. To trepeta nje je bilo toliko često, da so jo zdravniki imeli za bolezen. Tonica je bila o tem bolje poučena ter ni bila njih mnenja; toda uverila nih zadevah na deželi in stavi potem potrebne predloge. Ta nasvet je spal dolgo časa spanje pravičnega v arhivih deželnega odbora. Zakaj ni dobiti potrebnega števila zdravnikov na Kranjskem, na to je lahko odgovarjati, in to je, da občine troškov za zdravnike pač zmagati ne morejo. Na Kranjskem bilo bi po omenjenem postavnem načrtu potrebnih vsaj sedemdeset zdravnikov in bi istih plača brez petnih stroškov se proračunila na 5.T.OOO jrl. Deželni odbor, da bi izvršil nasvetovani postavni načrt o tej zadevi, upitai je zaradi nastanjenja zdravnikov pri občinah kranjske dežele, a 59 velikih občin se je temu protivilo in izjavljale so, da so troški preogromni, neznosni za občine na Kranjskem. Mej tem časom pa, kar se je predlagal rečeni postavni načrt o uredbi zdravniškeg i službovanja in denašnjem odnošajem obrnila se je stvar še dosti na slabše. Mej tem ko je bilo takrat v Kranjskoj, izvzemši stolno mesto Ljubljano in ako se prištevajo e. kr. zdravniki na Kranjskem, vendar le še dvajset doktorjev zdravilstva In S4L rano-celnikov, je danes po isti štetvi le še doktorjev zdravilstva in iiil kirurgov. Jako hitro se manjša število zdravnikov in v nekoliko desetletjih bode popolnem nedodatno za zdravniške potrebe dežele. Ako se primerjajo druge, Kranjski po velikosti in po prebivalstvu jednake dežele, potem se pač mora Ematrati sedanje stanje zdravniškega osobja na Kranjskem, jako neugodnim. Na Kranjskem je jeden zdravnik na 7844 osob, Goriškem na 7314 osob, v Istri na 5300 osob, Koro š k e m na 3859 osob. S dnograSkem oa 184t> osob in v Trstu, izvzemši okolico, na 1329 osob. Doktorji vsega zdravilstva pač ne hote na deželo, vsi silijo le v stolno mesto. Nastati mora vprašanje, kako rešiti tO v zdravstvenem ozira tako v.ižuo vprašanje? Ali naj se oživi zopet inštitut kirurgov? Zdaj se vsaj ne more reči, da. A gotovo ni dvoma, da v prospeh zdravstvenih odnošnjev bode na vsak način treba kaj storiti. Drugi deželni zastopi se pečajo z jako važnim vprašanjem, bi li bil deželni zaklad isti, ki ima prevzeti nekatere plače za zdravnike To se je pred kratkim godilo v nižjeavstrijskem deželnem zboru in tudi kranjski deželni zbor, bode kmalu moral razmotravati to važno vprašanje. Praeccdens V tej zadevi ustvaril se je že isti trenutek, ko je deželni zbor izjavil, da je pripravljen, da se zdravniku, ki se ima najeti za Bled, da doplata iz deželnega zaklada. Konečno nasvetuje govornik, naj se deželnemu odboru naroči, da poroča v prihodnjem z .sedanji deželnemu zboru, kako bi bilo mogoče temu položaju v zmislu zdravstvene koristi odpomoči. Deželni predsednik baron W in kler uvaža veliko važnost te zadeve. Vlada kranjska sama je to nujno potrebo uvidela, se ž njo natančno bavila in sprožila dokaj nasvetov pri ministerstvu netrajnih zadev, v katerega področje spada ta zadeva. Vpraševala se je cesarska vlada mej drugim tudi, kdo naj bi plačeval troške ali dajal plače zdravnikom? Ako naj občine prevzame troške, so le tudi zmožne je prenašati? Ne bi li, je bilo drugo vprašanje, dežela prevzela troške za zdravnike ? Ali naj bi se plačilo delilo mej občinami in deželo? Odgovarjati pa se je moralo na vsa ta različna vprašanja, da sedanje malo občine na Kranjskem pač ne morejo prevzeti tega novega denarnega bremena, morale bi se male občine le združiti v večje in velike Vprašanje pa, ali bodo na Kranjskem v prihodnje velike občine ali pa ostanejo male občine, pač še ni rešeno, in tedaj je tud i dt želna vlada sklenila, da se o tej zadevi ničesar ne odredi, dokler ni rešeno vprašanje, kako bodo po novi občinski postavi občine na Kranjskem urejene. Tudi doslej ni zaznala deželna vlada, ali bode hotela dežela prevzeti kaj stroškov za plačevanje zdravnikov po deželi. Istina je, da je na deželi pomankanjo zdravnikov. A temu ni čuda, kajti kateri doktor zdravilstva bo Šel na deželo, ako mu ni zatrjeno da bode tudi lahko izhajal. Ta slučaj pa bode le omogočen, ako bodo občine in deželni zaklad skupno skrbeli za plačo zdravnikov. Pač nujno bi bilo želeti, da bi preiskave deželnega odbora to jako važno zadevo do zaželjenega smotra dovele. Cesarska vlada bode z velikim veseljem pospeševala tako postavo, naj si bode predložena kot posamezna postava ali pa v zvezi z novo občinsko postavo. Poslanec dr. vitez B1 e i w e i s - Trs t e n i š ki pravi, da na Tirolskem, Solnograškem, Gorenjo- in Dolenjoavstrijskem deželni zbori v jedno mer tožijo o pomanjkanji zdravnikov. Te dežele so velike prijateljice kirurgov in vedno prosijo, da bi se zopet uvela kirurgična učilišča. A v vseh teh deželnih zborih je vladni zastopnik pri sklepu opomnil, da na to ni misliti. Govornik misli, da je tri leta za pouk zdravilstva premalo. Bolje plačevati bode treba doktorje zdravilstva na deželi. V tej zadevi se je na Moravskem veliko storilo. Tam ima vsaka občini«, svojega zdravnika po oskrbi deželnega zbora in tudi na Češkem namerava deželni zbor ustvariti jednak zakon. Na Kranjskem naj se zlože občine, kakor hočejo, za manjšo plačo nego 700 gld. ne bodo dobile doktorja. V nižjeavstrijskem deželnem zboru dovolilo se je letos 3000 gld., iz katere vsote se bodo dajale podpore po 200 gld. občinam, ki bodo nastavljale zdravnike, Tudi na Kranjskem bode treba jednako postopati. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog. Poslanec prof. Šukljc poroča o poročilu deželnega odbora glede ljudskega šolstva. Deželni odbor izrazil je Nj. Veličastvu zahvalo deželnega zbora za toliko podporo šolstva na Kranjskem, kar je presvitli cesar na znanje vzeti blagovolil. Tudi kranjski hranilnici izrazila se je tudi zahvala. Poročevalec nadalje pove, da je bilo 18 šol novo ustanovljenih, 15 razširjenih, na 10 šolah pa so se pomaknili učitelji v višji plačilni razred. Na vprašanje, koliko ljudskih šol bode na Kranjskem jffte treba, je c. kr. deželni šolski svet odgovoril, da vsega skupaj je treba še 4J» novih ljudskih šol, a 14 mej istimi se nadomesti lahko s šolami za silo, tako da bo treba pravo za pravo le še 31 novih šol. Konečno nasvetuje poročevalec sledečo resolucijo: „ Deželnemu odboru se naroča, da uvaže-vajoč potrebe kranjskega šolstva vendar pri razširjanji obstoječih in pri ustanovitvi novih [šol strogo na to pazi, da se normalno-šolski zaklad preveč ne obremeni po šolskih troških. Glede na to, naj torej deželni odbor le takrat privoli ustanovitev oziroma razširjenje že obstoječe šole, ako razmere ne dopuščajo, da se pouk uredi s poludnevnim ali excurrendo poukom, bodisi s šolo za siio. Kes oluci j a se vsprejme. Poslanec K 1 u n predlaga, naj se občini Dolenjo-vaški za razširjenje šole, ki se je lani izvršilo, vrne znesek 415 gld. 36'/3 kr., ki ga je morala občina plačati kot odkupnino za orglarsko biro. Predlog se vsprejme. Poslanec Pfeifer poroča v imenu peticijskega odseka in nasvetuje, da se diurnistoma Franu Zala r j u in Mirosiavu D r e n i k u pregleda prekoračenje normalne starosti za tri leta. Baron Apfal-trern temu ugovarja, češ, da se s tem obremeni di'/elni ponzijski zaklad. A predlog se vsprejme in potem so seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 15 januvarja. 3?aii*nl eni ■■ i hI er Gautsch potuje koncem februvarja v Galicijo, da ogleda tamošnji vseučilišči in srednje šole. Pred nekolikimi dnevi je v MpocliijcavMiriJ* skciii deželnem zboru poslanec Dumba obsojeval protisemitična ščuvanja nekaterih učiteljev, iiekel je, da on ne misli, da bi se učitelji ne smeli baviti s politiko, a to ne gre, da bi krajnim strankam služili za agitatorje. K temu dobro omenja „Presse", da nikdo ne brani tako važnemu delu razurnništva, političnega mišljenja imeti in kazati. Kam pa pridemo s poukom, če tako dalje poj de, kakor je pri nas na Dunaji, da so na dveh srednjih učiliščih nič manj nego štirje profesorji državni poslanci in tedaj pol leta ne morejo poučevati? Spominjamo se še, da se je Dunajski mestni zbor jako resno bavil s to zadevo. S pravo liberalnostjo jim je dovolil, da jim mej zasedanjem državnega zbora ni treba poučevati, prav je pa imel, da ni hotel dovoliti, da bi se ostali čas samo po šest ur ali, bolje rečeno, nič ne poučevalo. Že to je pomisleka vredno, brez ozira na to, katerej stranki pripada dotični „politični učitelj." Kako škodljivo je delovanje taeih izobraževalcev mladine, če je njih jedini program sovraštvo prbti temu ali onemu narodu, temu ali onemu veroizpo vodanju. Kako more oče češke narodnosti zaupati otroka učitelju, katerega vsa politična modrost je uničenje vseh Slovanov, ali kako more žid dati svojega otroka izgojevati učitelju, ki vedno propoveduje državljansko masakro-vanje Židov. Davkoplačevalec, kateri plačuje učitelja iz svojega žepa ima tudi pravico zahtevati, da popolnem izpolnujo svoj poklic. — Dr. VVeitlof je pa v deželnem zboru tožil, da polovico stroškov za pripravljalne kurze obrtniških šol prouzroče češki rokodelski učenci, ki prihajajo na Dunaj, ne da bi znali nemški. Prejšnja leta je bilo vse drugače. Ker se je na Češkem bolj gledalo na izučenje nemškega jezika, bili so ti rokodelski učenci vešči tega jezika. Govornik misli, da naj bi dežela za vzdržavanje pripravljalnih obrtnih kurzov zahtevala kako podporo od države. „Deutsche Zeitung" porabila je VVeitlofov govor, da hujska proti Čehom. Dunajskim mojstrom svetuje, da naj si sami tako pomagajo, da ne bodo več jemali čeških rokodelskih učencev. V nanje države. Mirovna pogajanja mej Srbijo in lSolgsiriJo se še neso pričela. Srbija bi bila rada zavlekla je do spomladi, ali velevlasti so jej dale razumeti, da žele, da se kmalu sklene mir. Posebno Avstrija sili Srbijo, da naj hitro sklene mir. To so državnemu sovetniku Mijatoviču na Dunaji jasno dopovedali. Grof Kalnokv je pa še posebej naročil grom Khe-venhtillerju, da naj srbski vladi odločno izjavi, da da se bode zameiila vsej Evropi, ako bode zavlačevala mirovna pogajanja ali celo začela vojno. Srbska vojska zadela bode na drugo vojsko, nego se je zgodaj, radi tega in radi drugih razlogov, da je nekaj neobičnoga v nje organizaciji. Polagoma utrdila se jej je misel, da je nekako v nemilosti pri prirodi, To uverenje je toliko množilo nje bo-ječnost in osobito nje nagnenje do samote, da se je poprijcmala skrbljivost gospe Albertove, vznemir-jujoče se z lahka, kakor vse ljubeče duše. Sprehajali sta se navadno ob zalivovih obalah tja do prvih dvorcev, naznanjujočih, da se že pričenja Trst. Tain se ozira oko na bližnje in uda-Ijenejše kraje. Tonica bi jih bila prezrla, a gospa Albertova jo je upozorila ter jo za nje zanimala, mično jih opisujoč. Ni ininol dan. da je ne bi bila zabavala z znamenitimi spomini oživljajočimi to po-jetično deželo, o posetivših jo Argonavtib, o Japigi, po katerem so se nazivali *»je stanovnik!, o Diomedi in Antenorji, davšima jima zakone. — Če progledaš obzorje ter prohitiš z očesom ono udaljeno sinjo črto, razločujoče se od nebo-jasnega azurja, doziraš li, govorila jej je, stolp, čegar vrh ozarja rumeno solnce? To je stolp mogočnega Ogleja, kateri se je štel me. kralje starega sveta. Sedaj je jedva še ostalo nekaj ruševin. Blizu njega teče reka, katero mi je otec kazal za mladih let, Timav, katerega je opeval Virgilij. To gorovje, okrožujoče Trst, dviguje se malo da ne navpik nad mestnim zidovjem ter se razprostira nama na desnici, pričenjajoč pri seli Občini v neizmerno širino, bilo je v zavetje premnogim v zgodovini glasovitim ali po svojih običajih zanimivim narodom. Tain žive vrli Tirolci, katerih naravno proslodušje, hrabrost in iskrena zvestoba ti je vedno ugajala, a tu prebivajo prijazni kmetje furlanski, katerih pastirski plesi in radostne pesni so se razširile po vsej Evropi, Bliže proti nama vidiš malo više nego so poslednji jarboli v pristanišči, nad strehami bolnice del pogorja, povse temnejšega od drugih, katerim ponosno gospoduje; njega gorostasna in mrkla podoba vdiha respekt in grozo; to je rt Devinski. Na njega vrhunci dviguje se grad, čegar krov vidim od tukaj; o njem se pripoveduje, da so ga sezidali za časa starodavnega navala surovih plemen: narod ga zove še sedaj Atilin dvorec (palača). V mejusobojnih vojnah italijanskih držav pribežal je sem iz Florence prognani Dante. Govori se, da mu je ono žalostno bivališče obudilo Crtež njegove pesni in da je tam začel slikati pekel. Pozneje vladali so mu voditelji strank in raz- bojniki. V našem veki, ko se vse prominja, bojim se, da ne bi prišel v roke kakemu mirnemu gra-ščaku, kateri bi iztrebil iz njegovih grozobudnih stolpov demone ter udomačil vanje nežne golobe. Tako se je navadno zabavala gospa Albertova s svojo sestro, izkušajoč, vdihnoti jej polagoma željo, videti novih stvarij, ker se je nadejala, da bi ugodno preobrazile nje vsakdanje misli; toda Touičin nrav ni bil dovolj stanoviten, da bi ga zanimala in vzbujala dlje časa radovedna želja. Preslabotna je bila ter premalo je upala sama vase, da bi se bila uso-dila, oprijeti se kake neobične volje, in ker se jej je njo medlota zdela naravna, ni mislila na to, da bi se je izuebila. Bilo je treba druzega povoda nego preproste radovednosti, da bi jo bilo odločilo k temu. Grob roditeljev bilo je vse, kar je poznala na svetu in mislila ni, da bi se jej bilo brigati za kaj druzega. A Bretanja, govorila jej je gospa Albertova, Bretanja je tvoja očevina. Ali tain niso umrli, menila je Touica, objemajoč jo, ter njih spomin ne prebiva tam. (Dalje prih.) bode pa mislila Na to je odgovorila Srbija, da želi, da bi se mir sklepal na Dunaji. Dunajska vlada pa ni bila nič posebno vesela tega predloga, kajti neče, da bi kdo mislil, da je na mirovna podajanja kaj bolj u plivala, kakor kaka druga velevlast - Vsi srbski listi jako vojevito pišejo. Posebno ofieijozni „ Videlo" poudarja, da mora Srbija nadaljevati vojno, ako se vlasti ne bodo dovolj ozirale pri sklepanji miru na njene interese. I/, Belega mada se potrjuje vest, da se Srbija pogaja z Grško, da skupno začneta vojno, pa tudi s Črno ;.:oro bi Srbija rada zvezo sklenila. Radii:alci zagovarjajo celo zvezo z Bulgari, da bi potem Srbija, Bolgarija, Črna gora in Grška skupno začele vojno proti Turčiji. To se pa ne bode dalo doseči. Bolgari ne bodo toliko zaupali Srbom, da bi se ž njimi zvezali. Sicer pa Bolgarija tudi ne želi, zlasti sedaj ne, ko se je preverila, da jej Srbi žele le škodovati, d& bi se Srbija preveč okrepčala. V Sofiji vedo, da bi Srbi radi dobili Makedonijo, četudi je ta pokrajina po večini prebivalstva bolgarska. Srbski listi vseli strank hudo napadajo Turčijo, češ, da je s svojo neodločnostjo nasproti vzhodnorumelijskemu prevratu škodovala Srbiji. Odgovor riiMkegii carja na pismo l»olfr,fir- i »keffa kneza glasi se nekda jako hladno. Iz njega se da posneti, da car prav ne zaupa, da bi bolgarski knez res bil Rusiji prijazen Sicer se pa zatrjuje, da Rusija ne bode ovirala Bolgariji ugodne rešitve vzbodnorumelijskegn vprašanja. Mnogo pa Škoduje dobrim razmeram mej Bolgarijo in Rusijo j Sofijski dopisnik „ Novega Vremena", ki pri vsaki j priložnosti ponavlja besede Cankova, da je knez sam I kriv vseh sedanjih zmešnjav na Balkanu, da je so- i vražnik Rusiji in velik intrigant. Posebno pa ta do- [ pisnik poudarja potrebo, da ruska vojska zasede Bolgarijo. VseliotfiiorumclijNko vprašanje bode re- j šila na podlagi sporazumljenja mej sultanom in bol-garskim knezom konferenca v Carigrad(l, ki se zopet ; snide. Italija bode prva predlagala, da se zopet snide konferenca. Kolektivi.e note velevlastij neso U»ulIcaii!Hk.c j države nič kaj z veseljem \sprejele. Srbija in Grška Se ne marata razorožiti. Turčija se boji, da bi vsled tega razna vprašanja ostala nerešena. Posebno se v Carigradu boje, da mej Srbijo in Bolgarijo ne bode | prišlo do nobenega formalnega mirovnega sklepa ter j bi Turčija ne imela priložnosti podpisati mirovne pogodbe v imenu Bolgarije in lako pokazati svojo vrhovno oblast. I*1 rasar* i niinisterski predsednik je pomi- : lostil vse obsojence, kateri so zaprti zaradi kakega političnega zločina ali pregreška, storjenega po 1870. j letu. H kratu je pa tudi dovolil zmanjšanje kazni nekaterim nepolitičnim zločincem. Včeraj je nemški cesar osobno otvoril i pruski deželni zbor. V preBtolnern govoru se na- ■ pov« duje davčna reforma, mouopol za fabrikaoijo j žganja, nadalje predloge o nekih javnih zgradbah. | Koncem pa napoveduje prestolni govor predloge s ! katerimi se bo skušal zagotoviti obstoj nemškemu i prebivalstvu v provincijali, kjer ga vedno bolj iz j podriva poljski živelj. Povod temu, da je nemška ladija BAlbatros" na NMiuojttkih otokih izkrcala svoje morščake, dal je spor mej tamošnjo vlado in nemškimi naseljenci v Apii. Domačini bi bili Nemce razmesa-rili, ko bi ne bila posredovala angleški in ameriški konzul. Pri prihod« nemške vojne ladije ubežal je kralj. Najbrž bode skušal na kakem večjem otoku organizovati upor proti Nemcem. Angleški in ameriški konzul sta protestu vala proti aneksiji, pa nemški kapitan se zato ni dosti zmenil. Nemški naseljenci so v velikem strahu, zatrjevanje kapitanovo, da bode varoval njih življenje in imenje z vsemi sredstvi, katere ima na razpolaganje, jih ne more pomiriti. Domačini se pripravljajo za maščevanje. Požgali so Nemcem že več hiš. V Londonu in Novem Jorku je postopanje Nemcev vzbudilo veliko nevoljo, kajti pred leti se je mej Nemčijo, Anglijo in Zjedinjenimi državami bila sklenila pogodba, da nobena ne bode prisvojila teh otokov. Samojsko kraljestvo sestoji iz štirih večjih (Savai, TJpolu, Tu-tuila in Manateu) in več manjšib otokov. Rastlinstvo na teh otocih je tropično in jako bujno. Ve likih živalij pa ni na Samojskih otocih. Dopisi. 25 Reke 12. januarja, [lzv. dop.] Pred nekaj dnevi ogledal sem si Grohovo, ali bolje razvaline, kjer je še pred malo časom stala vas Grohovo. Kraj ta je na vzhodnej strani Reke; po najkrajšem potu preko hriba, potrebuje se poldrugo uro z Reke. Vas Grohovo stala je v znožji visocega zelo strmega hriba; po priliki kakih 60 'metrov pod vasjo teče reka „Rečina" — katero pa na Reki za „Fiumero" prekrste — navaduo ta voda ni velika, ali za časa deževja zelo narase Na drugi (desnej) strani Reči ne dviguje se jednako visok in strm hrib. Vas je štela 23 hiš, 2 mlina, več tečajev stop in nekaj valjalnic za sukno. Ker ni bila vas na dnu, tikoma pri vodi, ampak, kakor omenjeno, višje gori na rebru, bila je voda, kolikor so jo za mline itd. potrebovali, iz reke po postranske j strugi napeljana. Ravno pod vasjo dela Rečina ovinek ali kot, tako da iz leve Btrani prifeka, se pod vasjo zavije in na desno odteka. Na ta način bila je s časom o ovinku pod vasjo tla zelo izpodkopala in prst odnesla. Vsled večdnevnega deževja bila je voda zadnjič zelo narastla in gotovo tla še bolj izpodkopala, in tako se je v noči od 1 do 2 pret. ni. jeden del hriba, precej pod vrhom in v širini kacega pol kilometra odklal, ter se na dno pogrcznil in sešel. Porušilo se je 19 hiš in zgubilo je streho nad 30 družin; na zapadnej strani vasi, ostalo je Še nekaj hiš, v nekih še celo ljudje stanujejo, ali bati se je, da jih pri prvem večem nalivu zadene jednaka usoda. Zanimivo je to opaziti od strani ; prišedši z Reke, po precej dobrem, po strani briba držečem potu, mi na jedenkrat zmanjka pota pred seboj, mesto tega pa vidim pred sabo raz po kano zemljo in nagroniadeno skalovje. Ozrši se okrog zapazim, da je pot kakih 50—60 metrov niže doli in sicer ravno v istem smeru, kakor bi n. pr. na rebru po čez hriba ležeče bruno, na polovico prežagal, ter bi jedna polovica na mestu ostala, druga bi se pa toliko niže prevalila. Šel sem tedaj navzdol, prišel na pot se ve da več ali manj poškodovan in po tem potu prišel sem ravno sredi vasi, to je razvalin. Tu se odpre očem strašen prizor! I tako jako pust in divji kraj, med strmimi skalnatimi gorami, od kadar ni videl (buzega nego nebo nad seboj, je zdaj res prava puščava. Srce človeku koprni videti te razvaline: tu stoji še del zida, ali je tako nag-nen na stran, da hi se ne upal blizu ; tu popolnem porušeno, tam stoji še cela, na stran nagnem in raz-pokana stavba, tu spet vidiš človeka žalostnega obraza, po razvalini brskati, kjer morda še kos lesa, ali kuj druzega male vrednosti izpod nagromadimega skalovja steza ; to vse na človeka tako melanholično upliva, da si želi najrajši stran bežati. Govoril sem z starcem, kazal mi je prostor kjer, je stala njegova kuća, malinica, stopici in valjalnica; pripovedoval mi je, da so se že popoludne 1 dec. začele skale iz hriba rušiti, bati se je bilo, da se utrgane skalo navale na nas, zato so čuli. O polunoči pa začne na jedenkrat mort od stropov odpadati, cela vas se drmati in tresti, hitro bilo je vse po konci in bežalo ven na plan, dva bolnika nesli so seboj, da bi kaj druzega rešili, ni bilo misliti. In tako so v temni noči mej gromom in treskom navzdoli vale-čih se skal čakali dneva in ko se je zdanilo, videli so, da njihovih domov ni več, zginili so bili s strašno nočjo ! Mej tem pripovedovanjem tekle so ubogemu starcu debele solze po uvelih licih, koinaj se je re vež zdržal, da ni glasno jokal. Tolažeč ga, da se je že nekaj miloščine v to svrho nabralo, Reka, h kateri pripadajo bo tudi kaj storila za to, odgovoril mi je: ća bu mala Rieka, a šperancu imamo na Ungariju, bili so ovde veliki gospođini iz Ungarije, ter obećali nam, da nam hoću pomoći, znate gospodin mi smo pod Ungariju. Kakor pa je videti se „veliki gospođini Ungereži" ubo/ih Grobočanov kaj malo „siečajo", „zaboravili" bodo brž ko ne na obljube. — Municipij nabral je v to svrho blizu 3000 gld. in „Bilancije" uredništvo okolu 2000 gld. Nekaj je že, ali s tema pomagano ne bode veliko, z ozirom na število poškodovancev. Iz Pulja dne 12. januvarja. (Dopis o vremenu.) Da veste gospod urednik: sobotno številko Vafitiga lista prejeli smo Puljski Slovenci še le danes, to je torek, popoludne. Vidimo Vas, kako z ramama migate, čitamo Vam odgovor na ustnicah Vaših: „Mi smo Vam list točno odposlali, povpra šajte na tamošnjej pošti"! No, potolažite se: nedolžni ste Vi, nedolžna je tudi c. kr. pošta Nedostatnosti tej kriv ni nikdo drugi, nego — vreme, Od sobote sem je beli sneg vsem vlakom pot zastavil. Pa ne da bi mislili, da se je to zgodilo, kje tam okolo Rakeka ali Postojine, kjer so ljudje vajeni takim in jednakim vremenskim muham — ne, ne, tu doli proti jugu, na progi Divaško- Puljskej začela je zima svoje kozolce preobračati Sobotni večerni vlak obtičal je v zametu in ostal tam blizu 24 ur, dokler niso ubogih potnikov od tu odposlani rojaki rešili iz neprijetne situvacije. Mej potu.ki je bilo tudi več dam, revice so prestale dovolj mraza in — gladu. Da, tu, kjer bi človek mislil, da zime niti ne poznamo in da je pravi Eldorado vseh sovražnikov mraza, tudi tu imamo zimo. In veudar, gospod urednik, ne z lepa nesmo s tako zadovoljuostjo pisali dopisa, nego danes. Zadovoljni smo sami s sabo, zadovoljni s celim svetom. Neki blaženi mir in pravo srčno zadovoljstvo polastilo se nas je. In vse zato, ker imamo zimo, resnično zimo. Čudno se Vam to zdi, in vendar je res. Bele strehe, grdo rujavo-urnazano blato po tleh megleno vreme in oster mraz, vse to nas spominja prelepe domovine naše in videvši to zimsko sliko, vzbujajo se nam prijetni spomini na v Ljubljani priživele presrečne čase. S kakim veseljem smo gazili po blatu v čitalnično restavracijo, od tam zopet v kavarno Humor je ustanovil mej nami svoje taborišče, bili smo vedno „zidane volje" — in to je karakteristiko^] nas Slovencev, če se nam le količkaj dobro godi — življenje naše bil je večen praznik ; melanholiji bila so pa vrata vedno zapahnjena. Bili smo vesela, poštena, prava slovenska družba. Zdaj pa, ko nas je osoda pometala v vse ko-tove sveta, ko se je mnogo, mnogo premenilo, zdaj ko nam življenje kaže resno svoje lije — spominjamo se z neko sladko otožnostjo minulih dni j. O zima, zima! Zima nam pa je res prišla, kakor nalašč; človek je dan danes v zadregi, kaj naj bi pisal, da bi se nepričakovano kje ne spodtaknil. Nekatera gospoda na Slovenskem ne pozna šale. Vsaka besedica mora pod drobnovid. Če pa je človeku prilika dana, da more govoriti o vremenu, potem se sme nadejati, da ga ne bodo dekretirali za — brezverca. In ta zavest nekaj velja. Na svetu nikjer ne pride člo-1 vek tako lahko do te titulature, nego pri nas. Za-i to^ej pa, zima le uganjaj svoje burke, nedolžnega [ časnikarskega gradiva nam potem ne bo manjkalo. — Ne moremo si vender kaj, do ne bi gospodi tej ; na vse usta povedali: Ako bi katoliškej veri nikdo j več ne škodoval, nego najstrastnejši slovenski li-| beralec — če jih je sploh kaj — smeli bi reči, da i je sedaj njena zlata doba. ■ z Št. Jiirju ob južni železnici 13. ja-[ nuarja. (Društvene zadeve.) Cesarjevič Rudol-fovo sadjerejsko društvo naznanja svojim p. n. po-| verjenikom in drugim udom, da bode imelo letošnjo I spomlad od 2 30O0 požlahtnjenih dreves na razpolaganje, ter jih bode svojim udom proti mali od-. škoduini po 25 do 30 kr., za neude pa od 30 kr. više po dotičnih poverjenikih oddajalo. Gg. poverjeniki naj blagovoljno pozvedajo pri dotičnih udih, koliko drevesec potrebujejo, ter skupuo svoto dru štvu naznanijo kmalu. Društveno poverjeništvo sta na novo prevzela g. Anton Porekar, učitelj za Ptuj; in g. Rafael Dolinšek, c. kr. davkarski pristav, za j Šmarje pri Jelšah (poslednji mesto g. Flisa, ki je I bil od ondot prestavljen). Razven onih v zadnjem poročilu navedenih ustanovnikov, sta kot ustanov-I nika društvu pristopila in uplačala po 10 gl., velČ. j g. Lovio Vodnjak, župnik in g. Fran Praunseis, veleposestnik in društveni denarničar, oba v St. Jurji ob juž. železnici. V. Jarc, tajnik. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je farni občini Spitalič na Štajerskem '200 gld., da poplača dolg, ki ga je naredila za popravilo cerkve. — (Odlikovanje.) Gosp. dr. Pran Rački, predsednik jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu imenovan je častnim članom vseučilišča v Moskvi. — (Imenovanje.) Dvornim svetnikom pri c. kr. namestniji v Gradci imenovan je prof. Fr. Merveldt vladni svetnik v Solnemgradu. — Vladni konetpist Oskar vitez K al ten eg ge r imenovan je začasnim vladnim komisarjem. — ( „Slo venec* ) skušal je včeraj ohladiti svojo jezico zaradi naše notice o poslanca Kluna „čudni doslednosti". A ne pomaga nič, kar smo pisali, smo pisali in vse je živa resnica. Zaradi tega pa še ni treba na steno slikati dogodkov izza 1873. in 1871. leta, saj je menda javna kritika g. Kluna javnega delovanja vendar še dovoljena. — (Deželni zborštajerski.) V 13. dan t. m. bila je debata o predlogu naučnega odseka : Deželni zbor izreka željo, da se po vseh šolah na Štajerskem pouk v nemščini toliko goji, kolikor to zahteva javni promet, celokupnost dežele, države in vojske. Izmej poslancev slovenskih govorili so proti temu predlogu baron Gbdel, dr. Domin-kuš, Jerman, Kukovec in M. Vošnjak, a vsi njih tehtni dokazi bili bo zaman, vsprejel se je pretilog naučnega odseka in zanj so glasovali tudi nemški konservativci. Več o tej znameniti razpravi prihodnjič. — Včeraj zaključil se je deželni zbor štajerski. — (V Poreči) zmagala je pri občinski vo-litvi v 13. dan t. m. v tretjem razredu slovanska stranka za 150 glasov večine. Volilna borba trajala ft dva dni in jedno celo noč. O izidu v drugem razredu 5e nemarno izvestja. Neustrašenim volilcem v Poreci kličemo iz vsega srca i Slava ! — (Iz Celja) se nam piše, da je državno pravdništvo predvčeraj „Deutsche Wachtu zopet zaplenilo zaradi članka „Die Antwort des Stattlial-tersw in zaradi dopisa iz Šmarija. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva bode jutri zvečer oh 8. uri. Predsedoval bode gosp. dr. Jenko, čital pa gosp. Janko Kersnik. — („Ilogača") izšla je druga prav lepo in bogato ilustrovana številka. Vsakdo mora priznavati, da šaljivega lista v tako elegantni obliki še nestno imeli. Novi naročniki dobe še obe prvi številki. — (Slovensko učiteljsko društvo.) Zabavni večeri slov. učiteljskega društva jeli so tako vrlo napredovati, kakor še nikoli poprej. Dasi je bilo že poprejšna večera jako živahno, vender se je pretečeno sredo društvo najbolj oživelo; bilo je toliko prijetne zabave in izbornega petja, da je gotovo vsak društveni k s posebno zadovoljnostjo zapustil društveno sobo. Zbralo se je namreč do 30 društvenikov, mej katerimi je bilo videti skoraj vse gospodične učiteljice Ljubljanskih mestnih šol. Nav-zočni so bili dalje skoro vsi mestni gospodje učitelji in lepo število naših narodnih gosp. profesorjev iz srednjih šol. Izmej posameznih točk večernega programa omeniti nam je posebno veliko spretnost na glasov i rji gospodične Kobilice, katera je tako izborno igrala, da se je vse čudilo njenej velikej izvežbanosti na glasovirji. Dalje naj še omenimo iz-bornega petja naših solistov (Razinger, Valenta), kakor tudi moških in mešanih kvartetov, ki so se izvršili z veliko pohvalo navzočnih društvenikov. Napredek je velik, in želeti je, da bi nas slov. učit. drnštvo kmalu zopet razveselilo s toli zanimivim in prijetnim programom. — x. — (Prememba v posesvi.) G. J. Baum-gartner kupil je od kranjske stavbene družbe hišo na Fran Josipovi cesti za 5G.O0O gld. — (Umor. ) Danes dopoludne našli so blizu železnice mej Ljubljano in Zalogom, pri cesti, ki pelje pod železnico proti Posavju, okolu 20 let staro žensko, umorjeno. Blizu umorjene ležal je v snegu železni drog, s katerim so jej bile prizadete smrtne rane. Komisija odšla je danes popoludne na lice mesta, a doslej nam še ni nič znanega o osobi umorjene. Le toliko smo čuli, da je nekdo včeraj zvečer ob 7. uri videl mlado žensko, idočo z nekim dečakom proti kraju, kjer so jo danes našli. — (Glasi iz občinstva) Zadnji čas bi že bil, da slavni magistrat poskrbi, naj bi mesarji mesnico po noči zapirali in svoje „štante" v mesnico spravljali, ne pa, kakor je bilo dosedaj v mv vadi, da so bila vrata mesnice po noči na stežaj odprta in so štanti zunaj vrat stali, tako da je bila včasi ulica čisto zaprta. To je lenoba mesarjev, oziroma njih pomočnikov, katera naj bi se prej ko prej odpravila. Tudi bi bilo dobro, da slavni magistrat naroči ljudem, stanujočim v Mahrovi hiši za vodo, kakor tudi v magistratovi hiši št. 4, Poljanski nasip, da naj smeti in drugo nesnago ne mečejo na ulice, kakor je to sedaj v navadi, nego jih spravljajo v zato namenjeni kraj. Ali ni to zoper sanitetne naredbe ? — (Metliška Čitalnica.) Iz Metlike se nam z dne 13. t. m. piše: Včeraj imela je naša Čitalnica občen zbor, pri katerem so se vršile tud' volitve novega odbora. Izvoljeni so bili gg. Anton Navratil predsednikom, Josip Smo dej tajnikom Fran \Vacha blagajnikom in v daljni odbor gospodje F. G u št in, M. B renče, E. Hayne, J. Kapel le in N. Premer. — Čitalnica naša priredi prvo letošnjo predpustno veselico v nedeljo, dne 17. t. m., na čast iz Metlike v Celje odhajajočemu, obče priljubljenemu g. okr. sodniku Trencu. Težko bode Metlika pogešala vrlega moža, pravic nega in veščega sodnika ter ljubeznivega družnika. V srci Metličanov ostane mu ohranjen blag spomin. — (A k ad. društvo ,„ T r i g I a v" ) ima svoje V. redno zborovanje v soboto dne IG. t. m. v gostilni rzur alten Bieripuclle" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika. II. Kritika o predavanji g. stud. med. B. III. Predavanje g. Gross-mana, stud. iur. IV. Razgovor o desetletnici. V. Slučajnosti. Gosti dobro došli! !— (Razpisana) je služba učitelja na jed-norazrednici v Žabnici. Plača 400 gld. in stanovanje. Dalje služba 2. učitelja na dvorazrednici v Polja-; nah. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 4. i februarja t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 16. januarja. Kakor listi pi-I šejo, je Guiewosz, ministerijalni sovetnik v na-: učnem ministerstvu umirovljen. Na njegovo ; mesto pride Bittner, namestniški sovetnik v Levovu. „"VViener-Zeitung" objavlja imenovanje Bittnerja in sekcijskega načelnika Spanna mi-j nisterijalnima sovetnikoma v naučnem ministerstvu. Beligrad 14. januvarja. Včeraj zame-j njalo se je pri Lukovem mostu 2541 ujetih bolgarskih vojakov in jeden bolgarsk častnik za 1073 ujetih srbskih vojakov. O zameni ; ujetnikov pri Bregovi še ni sporočil. Pariz 15. januarja. V zbornicah preči-j talo se je Grevvja sporočilo ter vzprejelo z ve-< likim priznanjem. V njem izreka se zahvala ' za zopetno izvolitev ter pravi, da je jedino le republikanska vlada francoski v blagor. Št 187. Razne vesti. * (Snega) je letos povsod veliko. Pri Du-naji in na Moravskom je po 5 — 6 črevljev na de belo. Mnogo železnic je bilo zametenih, na Oger-skem tiči več vlakov še sedaj v snegu. V Zagrebu je 48 ur neprestano snežilo in mnogo let že ni bilo v južnih krajih toliko snega, kakor letos. Tudi v Ameriki je huda zima. Iz Novega Yorka se piše: Izredno huda zima je v južni Am riki, železniški vlaki obtičali so v snegu. GO potovalcev in 30 drugi b ljudij je zmrznilo. Pri zadnjih viharjih v ameriškem morji razbilo se je 200 ladij, veliko mornarjev pa je zmrzilo. * (Razst rel ba.) V delavnici arzenala v Kijevu navstala je 9. t. m. strašna razstrelba (eksplozija), katera je do tal porušila vso delalnico, štiri vojake usmrtila in tri težko ranila. Povod grozni nezgodi še ni znan. ZdrnTljcuje |»om|»«*nu}c. Pri odprtih runah, oteklinah In ulesih M % Molov im „Francuskim žganjem" odpravi prisad in a totn vidno pospe!) zdravijenjr. V stekle-uicuh po 80 kr. Po postnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekur. o. kr. dvomi založnik, na burniji, Tuch-luuben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajulnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (20—1) Tufci i 13. januvarja Pri '■ -'■> dim Thiirr z Dunaja. — San ina iz Posto-jine. — Roieafeld i/. Hrvatskega. Pri •* IS- it Wendekiud z Dunaja. — Fuchs iz Gorice. — Moud, Menks B Dunaja. Tri vetn*v]i itvMtršjukeiu: SSuliguj iz Čepovana. — Sčhiawa iz Cerknice. Meteorolcgično poročilo. 3 i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ! i 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 725-27 mu. 728-94 im;-.. 788/88 aa. —3-21 0 —0-6° 0 —1-8'C; si. svz. si. szh. si. szh. obl. ja». obl. 000 in m. Srednja temperatura |— 1-9', za 0-65 nad normalom. XD"CL3^.^sls:a* "borza, dud 1 5. januvarja t. I (Izvirno telegrafiono poroči Papirna renta .... ..... Srebrna renta Zlata renta . ........ f> „ marčna renta , . .... Akcijo narodne banke .... Kreditne akcije..... London Srebro...... . Napo! C. kr. cekini Nemške marke 4°/n državne srečka iz I. 1864 250 gld. Državne srečke Iz 1. 1864 100 yld. Ogrska zlata renta •! , „ papirna renta 5 B% štajerske zemljišč, odvez. obli;,'. Dunava r. g. srećke 5 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'£' zlati zast. listi Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke 1O0 gld. Rudolfove srečko 10 _ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Tranun\vay-(irušt. velj. 170 gld. a. v. Io.) 84 gld. 1B kr 34 2" i iti 60 101 16 871 -J_ 298 n 20 126 85 n 10 04 w r> it 98 10 128 _ — n 170 25 101 20 92 104 — 117 IV nO 'i s 80 ;lr> los n 80 n 177 75 * M 40 t 106 9 7 ■ rt 197 9< 50 u ATALA & Cr i II vnu zaloga V Muhi janl pri Varstvena znamka 6- PK™ I*AKttKlli.ii. Razglas. (21-3 Pobiranje pasjega davka za leto 1886. se je pričelo v 1. dan januvarja 188G. 1. in sicer je davek plačati od vsacega psa v okrožji Ljubljanskega mesta, izimši samo tiste pse, ki so za vaistvo samotnih posestev neobhodno potrebno. Lastniki psov naj si najdalje do 10. februvarja t. 1. preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici . proti plačilu 4 gld. av. velj. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobi • ; ranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, , naj o pravem času uplarujejo takso, ker od 10. dne ' prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos ve-; ljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1. januvarja 1885. Na prodaj je majhen, mlad, 12 pesti visok ki so zove ,poniu in je izvrsten kolesar. Proda bo tudi po nizki ceni koleselj in komat. Kje? pove iz prijaznosti npravnistvo „Slovenskoga Naroda". (18—3) 1 V Vidma pri Velikih Lašlčah na tako zvane m Dobrem polji ((iutonfeld) proda ae pod dobrimi pogoji lepo posestvo, obstoječe lz hiše ■ krčmo In pokritim kegljiščem, itaoune, hlevov in klet'1, na novo lepo zidane opekarnioe ln njiv; to posestvo proda se za oko u 10.000 gld., tako. da se polovica plaća t.ikoj, đrngo pa v obrokih, ali se pa da tudi za BOO gld. let-nlne v n?jem. Kupci naj so oglasijo pisraero ali osobno pri gosp. Antonu 1>i*h1<>vUii, veleposestniku v Mirni pri Gorioi, ali pa pri pooblaščencu go-p. Fvtimi K.o«*-a)e via ii i-j i v Dornbergn pri Oorlol. (30—1) :KKK*K*SttX**ft*KKK* Priznano nepokvarjene, izvrstne .voščene sveče j£ izdelujejo (788—7) I P. & R. Seemann v Ljubljani. M/ S$ $S JCJC^C •7h>^ ^n.^^^^**r.*rjrjrjirjr li zifflsio zflrairljeiije! Nova. napolnitev s s J Pristno Ln'Jako zdravilno. 1 steklenic i GO kr., dvojne velikosti 1 £old. Prodaja '674 10) LEKARNA TRNKOCZY zraven, roto-viia, v Xji"O.Toljcisi.i. ^ t -;.-^'n.--------T-"--^-^--^ NAJBOLJŠI |? KP1B ZA CIGARETE LE HOUBU. Fraucosk fabrikat |CAWLE-jev & HENRV-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari ! Ta papir priporočajo dr. J. J. Toki, dr. E, Liuhvig, dr. E. Lippmann, profesorji kemije uit Dunajskem ▼loučlllftčl, in siw iara:li svoj« uVritne kvalin-if, nisebno čistosti in Lcr mu um prtdjaaa niialu zdravju .škodljive reči. anM?" l|M'J=S7.;fiAJj|a| —9Ti.«niw!«- Ijcdateli iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Luatniiiii in tisk »Niuodue Tiskarne". MVU U5