GEOGRAFSKI OBZORNIK tudi v slovenščini. Poleg tega ¡e uredništvo pomemb- no tudi zaradi izdaj in slovenskih prevodov otroških in drugih knjig. Petkov večer je bil namenjen pomoči Kulturnemu društvu Stol - sekciji Robidišče, ki je organizirala dobro- delno prireditev s Sašo Pavček. Zbrana sredstva so bila namenjena ureditvi hiše za izseljene Robidiščane, kamor bi se lahko vračali. Preko Fojde in Barda smo predzadnji dan obiska- li geografsko še bolj odmaknjene Terske doline, kar je bilo predvsem v oddaljenih in težje dostopnih vaseh mogoče opaziti že na prvi pogled (prazne hiše). V Bardu smo obiskali zasebni slovenski etnografski muzej v lasti profesorja Viljema Cernija. Zanimivi pred- meti in fotografije so nema priča črne usode slovens- tva, ki nam jo je gospod Cerni tudi ubesedil. Naj ob tej priliki povabim v njegovem imenu še bralce tega prispevka, da zanimivo zbirko obiščejo. Kot sem uvodoma dejala, smo poskušali udeležen- ci tudi sami zapustiti svoj delček Kotarjem in Beneča- nom, ki so nas prijazno gostili. Z analizo prednosti, slabosti, nevarnosti in možnosti, ki smo jo predstavili na javni okrogli mizi na Mostu na Nadiži, smo doda- li svoj oddaljen, morda neobremenjen pogled na pri- hodnost zanimivega, a gotovo premalo prepoznavnega dela slovenstva. Vabim vas, da zaključke preberete v zborniku, ki je nastal na podlagi prispevkov, ki so jih udeleženci pripravili pred udeležbo na taboru, ter prispevkov v obli- ki dnevnika, kakor sem jih v skrajšani obliki omenila v tekstu. Zbornik je moč dobiti v knjižnici na Oddel- ku za geografijo na Filozofski fakulteti in v NUK-u. Brez- plačna publikacija obsega 72 strani, urednika sta Simon Škvor in Staša Mesec, pisci vsebinskih prispev- kov pa so vsi udeleženci tabora. Tisk so omogočili spon- zorji in donatorji, ki so omenjeni v knjigi. Uredniki in pisci prispevkov verjamemo, da smo pris- pevali pomemben del k promoviranju zahodnega slovens- tva, pa tudi osnovo sedanjim in bodočim raziskovalcem, ki se bodo ukvarjali z obravnavanim območjem. Z B O R N I K VELENJE, 2 0 0 1 Natal i ja Speh Knjiga, ki jo predstavljamo, je sad dveletnega počit- niškega ustvarjanja mladih raziskovalcev in mentorjev, kot jo v uvodu predstavi njen urednik Matjaž Salej. Nastajala je na dveh že tradicionalnih raziskovalnih taborih Zoisovih štipendistov v Šaleški dolini - na 10. po vrsti I. 1999 in na 11. v lanskem letu. Običajno je bilo za prizorišče tabora izbrano ruralno obrobje Šaleš- ke doline (Paški Kozjak, Bele vode, Vinska gora), pre- tekla dva tabora pa sta prvič potekala v največjem urbanem središču doline. Zbornik z vsemi izsledki in ugotovitvami taborov zadnjih dveh let je izšel na 414 straneh kot četrti zvezek formata 22 x 15 cm v zbir- ki Okolje, izdal pa ga je inštitut za ekološke raziska- ve ERICo iz Velenja, ki je raziskovalni tabor v sodelovanju z območno službo zavoda RS za zapo- slovanje Velenje, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport RS, MO Velenje ter gostujočo OŠ Gustava Šili- ha Velenje tudi organiziral. Po urednikovem mnenju predstavljeni zbornik ni samo zbornik številnih člankov z dveh taborov. Je knji- ga svojega časa, monografski prispevek o življenju in delovanju najmlajšega slovenskega mesta ter njego- ve okolice, kamor nas popeljejo avtorji uvodnih član- kov. Predstavijo nam začetke in nastajanje ter razvoj Velenja v povojnem času, ko je mesto dobivalo današ- njo tako značilno podobo. Hkrati je zbornik spomin mla- dih na dva raziskovalno obarvana počitniška tedna. V nadaljevanju sledita prispevka avtorja znakov raziskovalnih taborov Šaleške doline, Roka Polesa. V prvem nas Rok popelje v podzemlje, kjer prebivajo bergmandeljci ali rudniški škratje (znak tabora 1999), v naslednjem pa spoznavamo podvodni svet jezerske- ga zmaja Pozoja (znak tabora 2000), ki kot izmišljen »genius loci« (zasebno božanstvo v rimskem verova- nju) bdi nad življenjem Šalečanov. Sledijo izčrpna poročila posameznih raziskoval- nih skupin, ki so jih mentorji pripravili v obliki strokov- nih člankov. Spremlja jih bogat izbor različnega grafičnega materiala. Tako izvemo, da so člani geo- loške skupine ugotavljali geološke značilnosti urbanega okolja ter popisovali nahajališča nekovinskih mineral- nih surovin na območju MO Velenje. Kemiki so zabe- ležili vse iztoke in pritoke v glavno odvodno žilo Šaleške doline na občinskem območju, opravili laboratorijske fizikalno-kemijske analize zajetih vzorcev ter pritoke uvrstili v kakovostne razrede. Že v uvodu prispevka izve- mo, da skoraj polovica (45,8 %) analiziranih iztokov ne ustreza normativom, ki veljajo za odvajanje odpad- nih voda v površinske. Zoologi so izsledili 5 vrst dvo- živk, vse z Rdečega seznama ogroženih dvoživk v Sloveniji, ter 6 vrst plazilcev, prav tako z Rdečega seznama ogroženih plazilcev v Sloveniji. Ornitologi so se ukvarjali s pomenom urbanih ekosistemov za biot- sko pestrost ptic in ugotovili, da je sestava združbe ptic v Velenju podobna sestavi ornitofavne v drugih evrop- skih mestih. Skupina za biologijo jezer je proučeva- la makrofite v šaleških jezerih (najbolj poraščeno jezero je Velenjsko), medtem ko so botaniki popisovali vse lesnate rastlinske vrste v že na prvi pogled povsem pozabljenem (beri zelo neurejenem) Sončnem parku. Člani skupine za krajinsko arhitekturo so s proučeva- njem vseh odprtih površin v mestu opozorili na njihov pomen in vrednotenje ter potrebo po preudarnem načr- tovanju. Skupina za ljudsko medicino je ugotovila, da prebivalci Velenja kar dobro poznajo in uporabljajo zdravilne rastline. Socialnogeografska skupina je z anketno raziskavo proučevala odziv Velenjčanov na problematiko potencialnega širjenja ugrezninskega 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK območja Premogovnika Velenje ter njihov odnos do okolja nasploh. Ugotovila je sorazmerno visoko stop- njo okoljske zavesti med prebivalci Velenja. Razisko- valci skupine Geografija turizma so ugotavljali prostočasne navade Vetenjčanov. Glede na obdela- ne podatke je skupina opredelila Velenje kot mesto, kjer je prevladujoč vzorec preživljanja prostega časa t. i. bližnja rekreacija. Geografi so v letu 2 0 0 0 opra- vili ponoven popis (po 10 letih) neurejenih odlagališč na območju MO Velenje in ugotovili porast njihove- ga števila za 3 0 % . Sociologi so leta 1999 razisko- vali značilnosti migracij delovne sile, arhitekti pa ugotavljali razvoj industrijske arhitekture v Šaleški doli- ni od industrijske stavbe do današnje podobe industrij- ske krajine. Naslednje leto so se lotili gradu Ekenštajn in graščine Gorica ter spreminjanja njune bivalne kul- ture in zunanje podobe v zadnjih 700 letih. Skupina za novejšo zgodovino je šla po sledeh izgradnje Vele- nja, ki je z udarniškim delom po letu 1945 doživlja- lo izjemen razmah, etnologi pa so preučevali skromne prehranjevalne navade rudarskih družin v prvi polo- vici 20. stoletja, ter le malo bolje preskrbljenih velenj- skih tržanov pred drugo svetovno vojno. Člani skupi- ne za ljudsko glasbo in ples so se, prav tako s terenskim delom, ukvarjali z oblikami ljudske glasbe, ki so v urbanem okolju podvržene vplivom iz vsakdanjega življenja, npr. pojav narodnozabavne glasbe kot množične kulture, ki spreminja izvirno ljudsko godčevs- tvo in njegov repertoar. Taborsko dogajanje so pope- strili tudi člani umetniških skupin (gledališčniki, likovniki, plesna skupina) s svojimi predstavitvami enotedenske- ga ustvarjanja. Vsa dogajanja na raziskovalnih taborih je budno spremljala in zapisovala novinarska skupina, ki je svo- je ugotovitve dnevno izdajala v jutranjiku Lovrek (ime je dobil po literarnem junaku romana Beli dvor avtorja Gustava Si! i ha). Kljub strokovno zasnovanim prispevkom ponuja zbornik številna nova spoznanja tako nepoznavalcem kot samim prebivalcem Šaleške doline. Vsekakor je za to zaslužen tudi tako raznovrsten nabor raziskovalnih skupin, ki ga pripravljajo organizatorji tabora. SODELAVCEM GEOGRAFSKEGA O B Z O R N I K A Geografski obzornik je revija, namenjena popularizaciji geografije. V njem so objavljeni prispevki s področja geografije in sorodnih ved, zato naj članki tematsko sodijo v ta okvir. Napi- sani naj bodo strokovno, vendar v dovolj poljudnem jeziku. Dobrodošli so prispevki, ki pov- zemajo rezultate raziskovalnega dela, prispevki s področja izobraževanja, regionalnogeografski prispevki ter poročila o dejavnostih društev, strokovnih srečanjih in strokovni literaturi. V želji po čim bolj uspešnem sodelovanju vsem dosedanjim in prihodnjim sodelavcem revije na kratko predstavljamo temeljna tehnična navodila. • Prispevki naj bodo oddani na papirju (natisnjeno besedilo v enem izvodu) in v digitalni obliki (disketa, pripeta datoteka v elektronski pošti ipd.). To velja tako za besedilo kot za grafične priloge (z izjemo fotografij). Priporočeni formati so DOC za besedila, CDR za karte in XLS za grafikone. • Dolžina prispevka naj ne presega 15.000 znakov. Prispevki za rubriko »Dogodki, ocene, društva« naj bodo ustrezno krajši (poročila o strokovnih dogodkih do 10.000 znakov, poročila o novi literaturi do 5 0 0 0 znakov). • Slikovne priloge (fotografije, grafikoni, karte) naj bodo opremljene z ustrezno dolgimi pod- napisi oziroma naslovi. • Pri oblikovanju preglednic, grafikonov in kart upoštevajte format revije. Izogibajte se pre- velikim slikovnim in tabelaričnim prilogam. • Obvezne sestavine daljših strokovnih prispevkov so izvleček, ključne besede ter uporab- ljena literatura oziroma viri. • Obseg izvlečka naj bo med 300 in 5 0 0 znakov skupaj s presledki. • Citiranje in seznam literature naj bosta skladna s standardi te revije. • Avtorji naj ne pozabijo dodati osnovnih podatkov o sebi (izobrazba in naziv, naslov, elek- tronski naslov, telefon ipd.). Za konec vas v imenu uredniškega odbora vabim k sodelovanju in upam, da se boste vabilu čim bolj množično odzvali. n . r - i 1 Dejan Liga le