120. številka.
Ljubljana, v petek Jfe. maja 1897.
XXX. leto.
! 1 i
I
I
Ishaja vsak dan svetov« isimli nedelje in pracnike ter velja po pofit i prejeman ca tvitro-ogerske debele aa vse leto lfi gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gtd., ca jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t u j o d e ft e1 e toliko vec. kolikor poštnina znafta. Z* oin»ni Is plač nje ee od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če m dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Uprave istva naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Vremena se jasne!
„N«ue Freie Piease" je po doleih letih duševne suše postala zopet zanimiva. Odkar so njeni somišljeniki v državnem zbora začeli obitrakcijo, zagovarja njih početje dan na dan z novimi raz logi, in zdaj že zastopa načela in nazere, katerih se smemo celo mi veseliti.
Kdo bi bil mislil, da boda kdaj v.N.Pt Pr.a čitati načelno priznanje, da vprašanja, k a tera s s tičejo eksistenčne podlage kacega naroda, ne smejo biti odvisna od s v ojev o 1 jnos t i večito, ker nasprotuje to vsem pojmom o svobodi!
Kdo bi bil mislil, da poreče „N. Fc Pr.■ kdaj, da je princip večine pač ost parlamentarnih razprav, a da izgnbi vsako pravo, ako se zlora bi , da izgubi svojo nravno opravičenost in primora prizadete k silobrann?
In vender piše to ona is^a „ N. Fr. Pr., katera jn več desetletij zagovarjala z vso nnemo naj* odločnejše izkoriščanje večine, sosebno de v narod nostnib vprašanjih! ^pokorjenega grelnika se vesele je v nebes b, bolj nego devetindevetdeset pravičnikov, in zato jemljemo z zadoščenjem na znanje to izjavo vodilnega glasila tistih strank, katere vladaio Koroško in Štajersko
V teh kronovinah so vsa vprašanja, katera se tičejo eksistenčne podlaga slovenskega naroda, odvisna od »voje volji o <fi večine, in v teb krono-v nah izkorišča večina S7ojo moč na najbrntalnejši način, prezirajo načela svobode, pravice in pravičnosti. Te večine zlorabljajo svojo moč z nečaveoo brezobzirnostjo, tako, da je tam pravo večine že davno izgubilo svojo nravno opravičenost. Prav tako je tadi v Istri, v Gorici in v Trstu. Ker ob noja celo „N. Fr. Pr." tako počenjanje, ker je oži gosa kot nepošteno in nemoralao, smemo upati, da se razmere premene na bolje.
A če bi vladajoče večine ne hotele odreči se svojevoljnemu zatiranja slovenskega življa ? No, potem bodo morale slovenske manjšine v dotičnih deželnih sborih oprijeti se obstrnkcije, kakor so se je zdaj oprijeli somišljeniki „N Fr. Pr." v državnem zbora, da se obranijo domnevane krivice in domnevanega nasilstva večine.
LISTEK.
S o u ve ni r.
(Spisal Leon Wal ter.)
Zrečer, mej pola in tričetrt na devet. — Velika, eltgantna, ekoro prelukenrijozoo vrejena kavarna je malone prazna . . . Raznn nekaj osivelih in plešastih gospodov, zaverovanih v politične novine, ni skoro nobenega v prostornem lokala. Par dijakov igra biljard. M irkurji postopajo dolgočasno sem in tje, in prestavljajo brez namena košarice s pekarijami raz jedno mizo na drngo . . . Celo njihov nikdar brezdelni poglavar miruje in se pogovarja mirno, z nepopisno grandeco, kakor se spodobi nje govemu dostojanstvu, s kaeirko. Ubogi pikolo, čegar fizjognomija me spominja na kalina, katerega 8em itael pred leti, sloni brez opravka in žalostno ob '■oeedni mizi ter sanja . . .
Ali kalini in pikoliji tndi morejo sanjati ? Toda kalin je bil takrat bolan, ko je bil podoben pikoliju ...  O, kadar je bil sdrav l. ..
Iz ulice se sliSi drdranje voz, topot konjskih *opit, svonenje in žvižganje tramvaje i. .
Po zatrdila aN. Fr. P." ima obetrukcija v drž. zboru namen, zagotoviti izvršitev še nepisanega osnovnega zakona, kateri mora določiti, da se na rodnostni prepiri ne 8 m e j o n i k da r j ed-nostraneki dognati, da jih ne smejo večine svojevoljno reševati. Ako je to res namen nemške obstrnkcije, jej želimo kar največ uspeha, zakaj ves naš narodnostni boj, kc.teri neizmerno škodaje celi državi in zlasti zatiranim na rodom, je naperjen proti jadnostranskemu, svojevoljnemu reševanju narodnostnih vprašanj, kakor so je praktikovale in je praktikujejo na BN. Fr. Pr." prisezaječe stranke.
Veseli smo, da se je „N. Fr. P.-.tt spreobrnila in hvaležni smo jej, da je to pojasnila. Zagotavljamo jo, da se bodemo ravnali po njemb naukih in navodilib. Slovenski poslanci bodo morali uvaževati nasvete „N. Fr. Pr.M, in v deželnih zborih, koder bo jih dezdaj večine neusmiljeno zatirale, nastopiti s konkretnimi predlogi, katerih namen Lode, zagotoviti, da vprašanja, katera se tičejo eksistenčne podlage slovenskega naroda, ne bodo več odvisna od svojevoljncsti nemških in laških večin, a če bi ne imeli uspeha, če bi jih večine odbile in hotele še nadalje posluževati se svoje moči, se bodo morali oprijeti silobrana, obstrnkcije, in z vsemi dopustnimi sredstvi ovirati vsako delovanje dotičnih deželnih zborov toliko časa, da dosežejo svoje pravo. V opravičenje svojega pestopanja pa se bodo lahko sklicevali na „N. Fr. Pr.", in na vse druge zagovornike sedanje državnozborake opozicije, katerim dotične večine ne bodo mogle ničesar ugovarjati. In tako nas prešinja veselo upanje, da se vremena končno vender izjasne, če ne iz l°pa, pa —iz grda J
Državni zbor.
£b Na Dunaju. 26. maja.
Današnja seja je tekla mirno, ker se je opozicija omejila na obstrnkcijo in ni sknšala 8 snrovo silo preprečiti seje. Za izvrševanje obstrakcije je izumil* novo eredsto, s katerim je popolnoma na-domestila'premor desetih minut, kateri je v prejšnjih sejah predlagala.
Komaj je podpredsednik Abrahame \vicz otvoril sejo, oglasil se je dr. G ross in »slovesno protestoval"   proti  tistemu odstavka  v zapisniku
zadnji seji, v katerem je rečeno, da je večina vzpre-jela predlog dr. Kaizla, po katerem je § 62. opra-vilnika tolmačiti ti k \ da je premor desetih minnt pred glaKovanjnm po imenih dopmten Is teda<, kadar gra za meritorne, iz več sestavkov obstoječe n!vari. A Gross je imel Se dregih žel' slede zapisnika o zadnji s°ji in zategadelj zahteval, naj ee v zapisniku premeni \h» to, kar njemu ni všeč, in predlagal, naj sa najprej glasuje imenoma o tem, je Ii o njegovih predlogih tajno glasovati, a še bi ta predlog propadel, naj se glasu e imenoma o meri-tumn njegovih zahtev.
Pred glasovr.njem so sa oglasili neki S y I-v e s t e r, dalje F u n k o in S c h <> n e r e r z brez-n is li in-i Dapadi, na to pa se je začelo glasovanje po imenih. Predlaganih je bilo vsega skupaj petnajst glasovanj po imenih. Pri dragem glasovanji je pre-tisemit Gre gori g zaklical ,vzemite jim (opoz cijo-nalcetn) dijete, ker tako IUs tratijo!** kar je seveda mej obstrukcijonisti obud lo veliko ogorčenje.
Pri petem glasovanju, ko je bilo jako malo desnici pripadajočih poslancev v zbornici, Loteli so opozdjonalci večioo presenetiti. Hoteli so j-redaed-nikfk prisiliti, naj sejo zaključi, a predsednik se ni u lal, in nadaljevalo »e je z glasovanjem.
Ob 1 a4. uri bs je celo vročekrvni Glockner naveličal glasovanja. Mikalo ga je, da bi Sel v Prater na c\etl;čni korso kolesarjev in zategadelj je pred!.- gai, naj se seja pretrga na — 10 ur Predsedstvo na t* „dovtip" niti reagovalo ni. Glasovalo ee je potem šn petkrat. Koncem ti komedije so bili le vsi slovanski zapisnikarji bripavi, a nemški so jo bili v Bvoji navadni noblesi lepo odkurili, d* se umaknejo močnemu delu, čitati imena.
Ko so bili srečno odklonjeni vsi obstrakcijski predlegi glede zapisnika, prišle so na vrsto peticije. In zopet se je moralo glasovati d.akrat po imenih.
Seja je trajala do 7. ure zvečer. Mračilo ee je že, ko so se poslanci razšli. Predsednik pa ni seje zaključil, nego jo samo pretrgal, nadaljevanje seje pa cdlečil za petek. Vsled tega v petek ne bo treba boja z i zapisnik, kakor v današnji seji, ker se za to polovico eeje ne sestavi poseben zapisnik, a ni dvoma, da Nemci izum jo kako novo sredstvo ea nadaljevanje obstrnkcije.
Od nekdaj sem ljubil kavarniško Življenje in ta čas najbolj . . . Mala četverooglata miaica v kodi . . . mehke blazine . . . svitie loči . . . počasno valujoči, vonjavi dim cigarete . . . spomini .... Spomini! Kdo jih nima? Več ali manj dragih, več ali manj lepih, nepopisnih, več ali manj — neumnih ! Včasih se emejemo, kadar nas objamejo . . . „Neumno, kako neumno!" In želimo, da bi onega ne bili doživeli, trenutkov, okoli katerih eta poželjenje in sladki trepet srca takrat vila sveži venec piezije.. . VčaBih — oh, včasih nas potegnejo z bajno silo svojo nazaj v — izgubljeni raj, kjer je cvetje lepše dehtelo, solne i milejši sijalo . . . Ura življenja se ustavi z« hipec. Opojni sežemo po nji in jo nastavimo na huha, Žejna u-tna — po nji, po Čaši, ka tero nam nndi spomin ... Z rni mrak, ki sakriva minule čase, se razdeli in solnčni blesk nas obda — — Ali kopa je prazna . . . Tiha solza se hoče izdrsniti našim očem, hoče, toda — —
In drugikrat zopet ee nam nanizavajo dogodki bivših daij v malo, ljubko verižico . . . Vzamemo jo v roke in s tiho, mirno 6rečo gledamo nanjo. —
Ne strast, ne hrepenenje, ne žalost in tuga... In ta spomin — — poslovimo se od »jaga, kot od
milega prijatelja, s katerim se bomo p-ej ali pozneje spet sešli. Saj bova zopBt preživela mirno, veselo urico — in badila spomirje . . .
Ia danes? Čajte miloetljiva —!
Pred nekaj meseci — o Bog, kako dolg se mi zdi ta čas, in zopet, kako kratek, kakor bi bilo včeraj, ne, danes, ob tem trenutku! Operni bariton Gavrilov je slonel ob oknu in živahno — takrat eem si dejal: impertinento vsiljivo! — ali se smejete milostljiva? — dvoril moji mali, ljubi miljenki, ko me je gospa Evelina pripeljala v salon in me predstavila njemu, temu ^živahnemu, impertinentno vsiljivemu" človeka . . . Podala sva si roke, a v oči si niflva pogledala, in odkritosrčno cnoram priznati, da bi ga bil najrajše. .. Pat! V salona gospe Eve« line smo !
Moja mala je prejela jezen, razljučen pogled, vsled česar ee je prav poredno nasmejala in — ne-zaslišano! — nidaljevala konverzaejo Ž njim . . . Gavrilov pa je triumfiral-
Gospa Evelina je razumela situvacijo . . . Prijazno, z nežno delikateso me je skušala potolažiti. J,-,-, sem pa sklenil grozno maščevanje . , . LOko z\ oko!" eem si dejal. R k'o se mi je včasih — tuli
T ljubljeni, 28. maja.
Proti jezikovnim naredbam hočejo baje e vso silo nadaljevati boj češki ia moravski Nemci. V juniju sa snide v Hebu velik ljudski shcd, na katerem se bjdo poststovali o daljših korakih. Občine baje mislijo vladi odpovedati opravljanje prenesenega delokroga. Ta misel ni nota. Tudi Mladočehi so, dokler so bili v najhti hi opoziciji, večkrat to priporočali, a izvršilo se pa ni nikdar* Rivno tako tudi mi dvomimo, da bi se nemški šopani odločili za tak skrajni korak. Vlada bi pač našla sredstev, da si pocnaga, a na škodi bi bilo la prebivalstvo, ki bi moralo iti v marsikateri stvari k okrajnemu glavarstvu, ki jo sedaj lahko opravi pri župann. Zato pa dvomimo, da bi češki Nemci zaris kaj taceg* uprizoriti.
Poljaki in federalizem Zadnji čas se v Avstriji ^ nogo govori in piše o upeljavi federalizma. Posebno so za federalizem tudi uneti Poljaki. Njim je pr 1 vnem na tem, da se deželnim zborom zopet tuvn.e pravica voliti poslaace za državni zbor. V ikn galiflke volitve so tako omadeževane, da je naposled celo Poljakom neprijetno če se o n«ih govori v diža*nein zlu ru. Pri zadajih vol.tvah je pa iz Galicije v državni zbor prišlo vsč poslancev, ki a« L,e vjaraajo e politiko poijs*ega kluba. Ti Ijadje neusmiljeno raikrivajo pred a vatam ulabe utcfcui g.Fuiik lajaaor. Da bi pa vor.i državna pce.ji.ice d.ži-lni zbor. bi vseh tub nepnjatoostij ne bilo. V L/ovu bi se že poskrbelo, da njbea socijalist ali Stojalu\v ikega pristaš ne pride na D .maj. N. k. j Rasinov bi pač volili v državni zbor, a le t ike, o katerih Poljaki vsda, d» jim vode n? skala.
Razmere v Atenah in sploh na Grškem bo jako al. t.)«. Ne le ljudstvo, temveč tudi častniki s j jako razdraž-.ni proti kr-lj&viuu, pa tu Ji proti k;. !; .. V \:* n . . .se pretresa že vprašanje, da bi sa proglasilo nekako Ljemuo stanje in bi hi imenoval pomb u vojatiki Koueralai guvernar, ki naj bi skrbel z . red. Tuli se že govori o odstopu sedanje vlaie. Ha! is js pokazal dos daj premalo odločnosti ia na negovo mesto pride mož, ki bode d.ugiCe --.:;al kr titi revolucionarne življe. I Laski poslanik jo bil te dci\ giiko vtodo opozuril na neugodna no-tia kje raz:n».-rj iu j*j zlasti pojasnil, kako neugodne posledici bi ntegoila imeti za Grško nvolucija. Rahlo je i :rekel t,tvoljo, da se odločneje ne po-i to a pioti r<»dik »Iu*m življom.
Posredovanje velevlastij mej Grško in Turško je pričeio To:iko žu danea lahko reiamo, da prej pote.'.e prem.rje, nego se velevlasti sporazumejo. P«ka2ala ae je tista nejodinost maj viastmi, ki aa je vedno kazala pri pogajanjih o krečanikam vpra tiauiu. Poseliuo Anglija pcdp.ra Grke, Francija pa nič. V Franciji pa omahujejo. Radi bi podpirali vse predlog' Rusije, a Rjaija in Nemčija sta glede on-jen Sae polit.ke tako jedini, da ee Francozi boja, da b. e podpiraniem ruske politika le Njtnčiji pripomogli do kacih d;pIomatičnih usp.-hov. S.cer pa v Fra-ciji že iz prejšnjih časjv goje simpatije do Grkov. Grška 8e zanaša na nejedinoBt velevlastij in m.81?, da a« jej z dipl jmatijnimi zvijačami posreči dc8;či jako ug )den mir.
Izgredi proti Židom.   V orauskem depurte-mi utu v Ai. .. iu bili so v več krajih  veliki proti-
židovski izgredi. V Birlabana in Fortaesi je so-hamedansko prebivalstvo oropalo vse židovske pro-dajalnice. Povod tem izgredom je to, ds židje ljadi grozno sleparijo in izsesavajo. Židje so povsod jednaki, naj že bivajo v Algiern ali ps v Galiciji, povsod jih pa tudi Ijadje jedaako sovražijo. Proti-8emitizem ni umetno vzgojen, temveč je le naravna posledica židovskega postopanja. V Algieru navadni ljudje niti ne vedo o delovanju dr. Lnegerjevem na Dunaju, a so vendar protisemitje, kakor poslednji dogodki kažejo.
Poziv* članom „Zaveza"!
V državnem zbora predlagali so gg. Eoeahocb-Dipauli in 13 variš:, člani .katnliekoljudiKe stranka", preme m bo šalskega zakona. Ta predlog nun na to, da bi se ljudsko šolstvo podeželdo iu bi imeli de-žlni zbori •> l.o ilao besedo pri vsiii zadrvari, tičo-lin se l|uiskega ao.stva. Ako bi obveljal ta pre Ilu zadal bi se zlasti slovenskemu aarodu snrtsn ul»-rec, imel bi nedogledaoslabe posledica za naše šolstvo in učit' I,h.vo.
Slovensso ndttlljatVO 'zreklo se je še pred nedavnim ras joj iz teh nih razlogov za podržavanje liudske šola. Djkler nimamo idlBiane Slovenije, dokler »e v A/atriji na iz veda fedriralizson na naroduoitai pjdiagi, h i i bi niseuau uarodu pa-deželenje ijulsce sila v obje velika nesreča. Kajti v tem siačaju izrodila bi se, razen na Kranjskem, po vseh Urngili slovnnskib krajinah slovenska šaia, in po njej Bloveasko ljuistvo na milost in nemilost tujčevi peti.
Gg. Eaenboch Oipanliin tovariši p i bo š*i celo tako daleč, da bo v večini avstrijskih kronovin izročili no m t 'd nurodao, tenauč tuii versko vzgojo poljnbni usodi, da le v nekaterih fcronovniab z.tgi-tove svoji stranki oblast nad bolo in u.;;telj ilvom— nad ljudstvom! —
Slovensko ućitelutvo, slovensko r^cina-iistva se mara odločno upreti taki preosaovi sadaajeg« šolskaca zakoua ! —
Obračamo se torej d j \ i »g i, v „Zi?esi slo venskih uatteijskih društev" zdraAđnag* iiipr*>dne^a učitaljstva. da zisravi vse  h • v j  mo!< v obrambu svojih  pravic, v obrambo ljudskoga m ;! <i v,* m na-rodae izobrazbe.
Namen uovigi šolskega predloga ie znan. Tovariši, tovarišice! tScopim) maj n irod, pojasnimo mu ptetečo novarnosć, adražimo uez vsemi izebražanimi, zavednimi rojaki po .i -!i iuk»h krajinah na odločen odpor napram nakanam gg. Kbeabnch-Dipauli »-t comp.!
Dilujmo na to, da se vsa razumatštvo, vsi .doji slovenakeg i nareda obrnejo na marodajna mesto s peticijami, resolucijami ali protesti, da prapre'imj uresničenje tega proJloga! O Jbijajrao bras straha sicer in odlično, pa stvarno in mirno sovražii na pad! Sij branimo s tem suhe, svoje družine, svoj narod 1
In osamljeni ne bomo v tem boju.
Vsak pošten rodoljiih, vsakdo, komur še ni do cela zamrla ljubav do bvojega teptanega naroda, kateremu ni narodnost in vera le fraza in sred Bt vo, bode gotovo z nami, na naši strani, v naših vrstah!
Tovariši, tovarišice! Čaai so resni. Na delo torej za stanovsko našo čas: in pravico, na delo v prospeb našega šolutva, v prospeh naroda slovenskega !
Direktorij „Zaveže slovenskih učiteljskih dru štev" po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem.
Tajnik: l'ieilsednik:
Drag. Česnik. L. J el en c.
moja mala je bila mej tistimi — da sem duhovit, | da imam  Itipe .a-e in /ie lepše oči — da, da oči! Kako jin je nekdo včasih poljubljal! . . .   Čakaj, ti hudobec mali moj  Vse baterije, nad katurimi razpolaga moj duh ju moje telo, vse bodo šle v ogenj... Gospa Evelina bode — no, saj  si lahko mislita, milostna, moj vojni načrt! — in moj hudobec se mi bj b krvavečim Brcam zopet približal . . . Bate-r:je so dedovale i z vratno, a jaz eem povedal par no-umnih fraz in umolknil. — Baterijam sam zopet komand ral: „Ogenj!8 in spet greši na dober okus g. epe     . l.n-   ..   Ali sem se ji začel srn liti — bržkone se je pa bala mojih bat.rij — kratko: zd*j je začela F.elina manevrirati.   A prišel je na vrsto Gavrilov.
„Gospod Gavrilov! čujte, čujte, ali danes nič no bomo uživali vašega glasu?"
„,Ne morem, miloetljiva, ne morem . . . moje gr!j . .      je prosil Gavrilov.
„Ali je to Vaša pokornost, brezpogojna, katere nt • mi zadnjič zagotavljali —?*
„„Toda, moje grlo, milostljiva —!"■
r \ ...•'('• grlo mora ozdraveti, če stori meni uslugo ' — Anica, prosim, umakni se . . . spremljevala bom sama. Jaz sem — bolj vajena —H
Zibal sem ee v gugalnem naslonjaču in pošil | cigareto. Moja mala pa se je vsedla v fotelj poleg mene . . . Ša pred no sem mogel kaj ukreniti — pametnega na vsaki način ne — puneto maščevanja, šepnila mi je Aaica z nežno koketerijo na uho: „0, kako sem ni želela, biti poleg Tebe, ali ta sitnaž —!" in Bkasalaje naslanjač potegniti bližje k sebi. .. Pri tem sta se dotoknili najini roki.
Zoper take stvari sem pa bil od nekdaj brez orožja. Pozabil sem na impertinentno vs Jjivega pevoa, na Kielino, na maščevanje, na vsa . . .
0, Anica, ta čisti, dobri, srčni otrok moj! Kako ljuba je b la takrat! Kmalu sva zidda svitie, zračne stavbe, in zorni svit trdnega, sladkega upaja je lesketal na njih, kmalu zopet sva trgala nežno du bteče cvetje v malem, samo nama namenjenem, nama znanem raju . . . Poslanec neba naju je vodil po njem in čuval nad nama, in ta nesmrtnik je bila najina ljubezen. In to v besadab, neznatn.h, zaupnih, katerih bi nikdo ne bil razumel, — le ona in jaz, midva. —
Bčnj, Čaj, kako jezno poje Gavrilov", je dejala Anica in ee nasmehnila. Zdaj sem jaz triumfiral — Kaj? triumfiral? Ne — bil sem srečen — —.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. maja
— (Slovenski poslanci pri dela.) V držav, nest zboru se je ustanovila svobodna združitev z*, stopnikov agrarnih interesov, kateri pa so pristopili menda samo klabom desnice pripadajoči kmetski poslanci. Ta zdmž.tev je imela dne 25. t. m. sejo, na katero je poslala tudi vlada svojega zastopnika. Razpravljalo se je o zakonskem načrta glede kmetijskih zadrug. V razoravo sta posegla tadi poslanca P o v š e ia vitez B e r k s. Slednji je stavit jako umeaten predlog, kateri je zlasti z ozirom na naše razmere na Štajerskem, Koroškem in Primorskem velike važnosti. Nasvetoval je namreč, naj se kmetijsko zadruge omeje po narodnosti. Ako se to doseže, bode s tem narodnostnim prepirom zaprta pot v kmetijske zadruge.
— (Trgovsko b Iniško in podporno društvo) je imelo včeraj dopoladus svoj 59. redai «>•).•• n i zbor. Dnevni red tega zrjorovaaia s no pra jeli šele včerai zjutraj ia to je nzrok, da ga leto* MiHiiio priobčili, kakor draga leta vsolej pred zborovanjem. Sicer pa moramo novic izreki svoje obžalovanje, da je bilo vabilo tadi letos izdtno samo v nemškem jasiku. V odbor hi bdi za dabo treh let izvoljeni gg.: E. M y*r M. Treaa, A. Kajielj, A. Lilleg, I. Mejač, E. R indbartiager, F. So&antel in A. Skabroe.
— (Po mestnem detektivu preprečena nezgoda.) V sr^do popoludan prišel je li aiuo v.- m, •!»' <k(iv K i i.nt' Apleac v A i>-•; ■ /.> serojal-n co, v Wolfovih m i h, h kurjača in strojevodji Josipa Mmrerju. Strojevodja popusti je » in vrtači hm stroj, in šel v spodnji prostore stroj mazat. N ijfldoukrat priletel ]e v strojalnico hlapec in začel upiti, naj se nstavi etroi, kar ie zgrabilo etrojevoijo za obleko, in je v nevarnosti. Dateitiv Apleac je bil toli zaveden in znajdan, da je stroj uitavd. Stroj je bil prijel Miuseria že tako za ohlelco, d i si ni mogel več sam pomagati in ko b' m bil stroj ša jedenkrat zavrtil, zlomil ali še celo odtrgal bi mu bil desao roko in Jevo nogo. MauserjU s-f je morata obleka odrezati, da sa je rešil s stroja. Poškodbe ni dobil nobene
— (Izgredi in pretepi.) V srelo pTpjIudae so pili delavci pri Varbov.tavi hiši na Poljanah „li-kof". Bili so večinoma Garičani. K njim pridružili so se poineje še fantje iz okolice, ki pa so zabav Ijali Goričanom in provzročih tako pretep, pri katerem je bd delavec Franc M jsetič v d! mo roko i nožem snnjen in težko telesno poškodovan. Policija je vse izgrednike prijela in dola v zaoir. — Včnnj popolu^ne pa so 8e stepli ftntje na Martinori cesti, in je Franceta Verbiča, hlauca „pri S; m 'V na I) i najski cesti, neki Valentin Traven udaril z neko trdo rečjo tako po gl*vi, da mn je glavo prani), in ga težko telesno poškodoval. Tudi Valentin Traven ee je prijel in dal v zapor
— (Samomor.) V sredo zvečer okolo '/a9. ure ustrelil ue je na poti, ki pelje nadi Kozlerjevim posestvom po gozdu proti Šiški, nek brezposelni k mi, ki je bil šele pred dvema dnevoma priSel v Ljubljano. Ustrelil se je v desno sence, in je krogla prodrla v možgane. Ko je prišel polic jski zdravnik dr. lllner na lice mesta, je samomorilec še živel, ia se je tudi Še živ prepeljal v deželno bolnico, kjor je dve uri potem umrl. V pismu, ki je je adresova! na ljubljansko pol cjo, prosil je, da se njegovo ime ne naznani po časnikih, in da se pofilje mrtvaški list njegovemu očetu. Povod samomora je bila naj brž revščina.
— (Na železniški progi rojen) je bil včeraj zvečer otrok nekemu   kurjaču   dižavne železnice.
Pevec je končal ... in na „odkritosrčno* željo svojega »očaranega* občinstva in na prošnjo Eveli-nino je moral ponavljati ... In ko oe je hotel potem nama vtikati v pogovor, bil je takoj odpoklican : „Gospod Gavrilov, o maBkeradi imava še govoriti",
je dejala gospa Evelina--.
Gavrilov se je poslovil. S čutom veledasnega zmagovalca — popolnoma tega čnta vender nisem mogel zatreti — sem se poslovil od njega . . .
Evelina pa je zopet sedla h klavirju in začela fantazirati . . . Mračilo se je. Včasih je pogledala sem k nama. in tožen sij je obdal njene temne, sanjave oti . . . Drobni prstki so ji šinili po klavi jatori. .Srečen, kdor pozabi . . ena znana melodija iz .Netopirja" . . . Mesto zadnjega akorda pa prehod v veseli, poskočni valček . . .
Kaj so dejale tedaj njene oči?  Nisem mogel
več razločiti--• In potem zopet ona melodija,
in zopet valček . . . Evelinin soprog je prišel domov ter nam začel razlagati prednost juristarije pred vsemi drugimi vedami . . .  Evelini se j a lepo za
njeno ročico zaidehalo — — —---—
la ta spomin dolgujem Vam, milostljiva! Pa ne povejte ga moji mali — — ona je ljubosumna i ia ga hoče aase imeti . . •
Korjačev« soproga j« bila od pri bi t« lih Ijadij prenesena v čuvajsko stražnico tik Imbljanskega drž. kolodvora, od ondi pa v Šiško. Da je nito našli ljudje pravočasno, dogodila bi se bila lahko velika nesreča.
— (Požar)   Dne  19. t. m. je začel goreti hlev poseetnice Ane Skrbne  v   ZaboČevem  v ljubljanski okolici. Ogenj je uničil streho hleva in hi '■■<> Sodi se, da je nastal ogeoj vsled Leprevidnosti dveh delavcev.
— („Slovensko planinsko   društvo") je
razpoložiio v Razdrtem v goatilnici g. F.lip« Kavčiča spominsko knjigo za obiskovalce Na o-:.. — Ključe do koč ,Slov. planinskega društva" imajo v Bohinjn, in sicer v B strici: vodniki Janez Trojar, Gašpar Arh, Gašper L/gar. občinski tajnik Jože Ravhekar, gostilničarja Fr. Bevc in Janez Meucin ger; v Stari Fažioi: vodnik Anton Žeat; v Srednji vasi: Lovro Škantar ; v Rib>č*vern Lazu poleg tnn-stovekega hotela Lovro Seiar. Ob paij na VVU-ui Polju ima kijuč tndi olaušar tik Vodnikove koče France Srare, ki opravlja to kočo in pobira denar. V«:k lame j ključ«'', ki j»h iib'mo imenovane osebe, odpre vsa koće: Orožnovo na Črni Prsti, Vcdnjsovo na Velem Polju, Triglavsko na Kredarici in Aljaževo ni* Vrat'h. — Sekcija kranjska „ Nemške,** in a »atrijskega planiankegii društvo.u je izrek'a d« u. He> su sabva>lo in popolno priznanje, ker je v svojem spisa „W»ndertage in den Steiner Al pen — udrihal po nSlovenskem planinskem eruštvu". S tem je to popolnoma nepotrebno društvu 10pet ;u-kazaio svojo elepo strast in svoj srd, kateri izliva po našem H m št* u *ts pole BSvisti.
— (Talijo  za rešitev življenja) v znesku
15 '-hI j" dež. *l*da nakazala Francu F k kinu iz Roj, ker je 12. decembra pr. 1. rešil Jernej Savska il vo <«.
— (Medveda ustrelil.) V sredo 20 t. m. po-po'udne on 4. uri ustrelil jo zoani prgumni lovec g. Joško Strle, posestnik iz Koritnic na Notranjskem, na Mvt j.-uj h.vii, v bližnjem gozdu, unaškeg* medveda, k' 1 e telit ».I kljub svoju elabe epomladaouka reje vei.dor Še 305 klg. Veftčaki, ki ho m^dvnda "»i-deli, bo obtti trdili, da bi k'smatin. ustreljen v ja-senakpm <%asa, tehtal na'! 400 k!g. T« pogumni lovec ustrelil jo ped nekaterimi leti tuli še jednega medveda in jednepa vtlkn. G Stre čakal je medveda sko* 8 dni j veako pouoludae do temn« ga mraka V sredo sta se arečno sešla ; medved k'rv.kal je baš krog rastavljene mrhovine (konja), ko je g. Stric prišel, da bi        1h svoi" skrbno Čakal Š*a.
— (Podružnica  sv. Cirila in Mgtoda za Žužemberk   in  okolico)  imela  bede  svoj i-občni zbor dne 3. jumja t. 1. ob 2. uri popoludne v šelakem poslopju
— (Za jezikovno ravnopravnost.) „Slovenski Gospodar" pozivlje občinska zastope, naj po vzgledu občinskega eveta ljubljanskega zahtevajo s posebnimi resolucijami tnke jezikovne naredbe za slovenske pokrajine, kakršne je vlada izdala za češka in Moraveko.
— (Lepo gospodarstvo !) lU^nnaki zaključek ormoške tirinaka bra»olaice za I. 1 m 11 j. tzkasuje, da je ta Bavad v minolera letu ponudil na hipoteko 27.830 * l* 1 na menice pa razmeroma kolosalno svoto 251.772 gld. 15 kr. Ko bt katt-n elovenakih zavodov tako postopal, bi politična obUet takoj posegla vnae«, a za gospodarstvo pri tej nemški hranilnici se kar nič na briga. Sploh se postopa pri tej hranilnici kaj čudno, kar evedoči nastednji slačaj: Neki kmetic je prosil 100 gld poeojila, a posojilnica mu ga ni dala, ker m bilo po direktiviu dolo£eue sigurnosti. Čim je dr. Delpm otvoril uvojo odvetniško pisarao, oglasil se je ta zadolženi kmetic pri njem ; dr. I)elp»n mu je naredil prošnjo in mož je zdaj dobil posojdo, dasi je še prav teko zadolžen, kakor je bil peprvj.
— (Savinjska posojilnioa v Žalcu) ima dne 5. junija svoj občni , h i. Vzpored je razviden iz naznanilu mej inserati.
— (Na smrt obsojena) sta bila pri celjskem sodišči kmetska fanta Matija in Franc Forstner. 32letni Franc Forstner je bil pregovoril 28<etnega Matijo Foretaerja, da je zadavil Franca Porstaerja 51etnega nezakonekega eina Pavla Carovič-i, in potem truplo vrgel v v* do. Povod zločinu je bilo to, da je Franc Forstner moral za Pavla Ceroviča plačevati običajno alimentacijo
— (Morilec svoje matere ) Dne 19. maja prepiral se je v Ročici pri S«. Lenartu v Slovenskih goricah 30)etni France Ploj s svojo materjo. Snrovež je mater udaril najprej z vilami in ko se
16 bres zavesti zgrudila, prebodel jej je z vilami glavo, da je takoj umrla. Morilec je potem šel V Št. Lenari in h\xq pri sodišču naznanil nvoj zločin.
— (Tajen shod laških duhovnikov v Primorju.) Drž. poslanec Zanetti razpošilja v družbi s petorico drogih, radi svojega divjega sovraštva -Slovanom znanih laikih duhovnikov pozive na tajen sestanek laskih duhovnikov iz Primorja, kateri se bo vršil 2. janija t. 1. v Trsta. Pravi se sicer, da te bode na tem shodu razpravljalo .deli' azione cattolica nel Lit t orale", a kdor vš, kako malo se brigajo laški  duhovniki  za  cerkvene  reči, a kako
-.strastno se podajajo v narodnostni  boj  proti Slo-
vencem in Hratcm, tisti lahko ugane, da se bode na napovedanem shodu razpravljalo o vseh drngib kakor o katoliških rečeh. Ćemo bi bil sicer shod tajen? L«ški duboviki v Primorja so zdaj v službi Ž.dov in iredente, a shod se je sklical, da bi se politično organizovali za boj zoper katoliške Slovane !
— (Občinski svet tržaški) je imel v torek zvečer sejo, v kateri je naznanil župan, da je mi nisterstvo odbilo pritožbo ob^nskeg* sveta zoper namestniako odredbo, ra*veljavli>»j' čo sklep občinskega sveta, s katerim se je biia uničila izvolitev Ivana Nabrgoja, dasi se je višla pri priznanju maghtratovein povsem zakonito. Občinski svet je sklenil, prit žiti se zoper ministarsko odredbo na državno sodiftce.
— (Promocija ) V sredo, dne 26. t. m , je bil na dunajskem vseučilišči promoviran g. Valentin Kušar d^ktortem filozofi ie. Čantifamol
— (Razpisane službe) V področju financ nega ravni " liHtva v L;unljiin> mesto d»>včne^a nad-''oreika v IX , eventuvelno Haaurnega koaeipisN v \ čic. raz'edu. Prcšnje v 14 dneh predsedstvu fia. ravnafe!jst»a v L|ublj?ini. — N i trorazredii ljudski šoli v Serničn drugo učno meato z letno plačo 500 gld, Prt šoje du dne 10. junija okr. ^olHkemu aviitu v Črncmijo. — Pri davčni upravi v Litibljsni mesto kancelmt'* v XI. čin. razredu. Proinjs v 4 tednih predaedatvu fin. ravnat« Ijatva v Ljubljani.
* (Galantni turški sultan) jo poslal črno gorskemu kn<z'i lastaoroona pisano Oeatitko k poroki knr-ginin Ane z Batfeuibai gom, nevesti pa dragocene  7» i'PHtr 1CP.
* (Grška junakinja ubita) Helena Kon-eront«nides, 17letna gra*» deklica iz*auredne lepote, črnih, svetlikaj; čih se las in pogumuili oči j, ki je nosila na č*>lu prostovoljcev zastavo, je padla v Epira, od turške krogle zadeta, na sirani bratovi za domovin11.
* (Odhod italijanskih prostovoljcev.) Junaki italijanski, ki no Sit na grško turško bojišče borit se baje za os»obojenje krščanstva, se kažejo v vedno rlep$iM luči, čim več poročil dohaja o vedenu te sodrge. Sosebno ob odtiodu iz lv>ira je pokazala grška vlada, dn komaj čaka, ds ae Unebi teh svojih Br«-šiteljev". Oo odhodu italijan«ke legije je prišlo namreč do krvavih pretepov, tirsta vlada je hrepenela, da .'-'ni preja odpravi te laske junaka, in je odredila zato, da se morajo brez oiloga ukrcati. Toda „junaki", ki ho prišli na Grško po vse kaj drugega, ne pa borit se za krščanstvo, no zahta vali. naj jih poprej odpeljejo v Aten«« Grška vlada pa jo bila t'ga mnenja, da ima v Atenah itak že preveč sumljivih živl-ev, in je razorožila Italijane. V pristanišču je prišlo do poboja ni«j Itnl>jani in meščani. V pobrju nta hilu umorjena dva Italijana, 6 pa ja bilo rajnih. Lidijo, ki je odvela Italijane v Brindisi. sta spremljali dve vojni ladij)i. Varok, da so se Italijani tako branili vrniti se v domovino, je bil ' -h ta, da je bilo mej njimi navadnih be-guuov ! Lepa eodrga je moraU biti torej to, ako je bilo potrebno, da jo *ojna lad je eakortirajo z grflke zemlje! Prav kakor roparje! In na tako eodrgo je bil še ponosen »Fidipendente*, in ja takim subjektom omj*' * kol'i u\*-" ulorijolo ^junaštva"!
* (Zgorelo mesto ) Mesto L^vanger je dne 26 t. m. do tal pogorelo, ta"?o da niran nihče stanovanja. Vse prehi»alstvo kampira v šotorih, narejenih za silo, a kar je najhujše: dež lije curkema, a živil nimajo lindi".
* (Verska blaznost) V južni Rusiji živi sekta aBeguuova, o kateriL se ne more druzega reči, kakor da so vsi nje člani blazni. Bnguni verujejo, da pride najsipornejše v nebesa, kdor sa zaduši. Zategadtlj ini-jo posebne ženske, katere za duše vsac-ga bolnika, kdor to zahteva. Naznanjeno ljudsko švaviljenja je mej Beguni prouzročilo velik strah. Vsi mislijo, da se bliža konec eveta, in mnogi izmej njih so se že dali živi jazidati ali zakopati, da nmrjejo kot mučeniki, Zaeidaval in zakopaval je ta blazne ljudi neki Kovaljev, kateri je zdai v rr»k»h aodišča.
* (Evropska kultura v Afriki) V zadnjih letih se je ćulo o premnogih groaovitostib, katera so aakrivili razni nemški in druKi wkulturonosci* v Afriki, ali kar počenjajo Belgijci maj nesrečnimi zamorci, nadkrila daleč vhb doslej znane brutal nosti. Charles Dilke, veleogledni angleški državnik, dolži Congo-državo, katero upravlja prekatoliška Belgija, da hrani svoje vojake največ s prekajenim človeškim mesom! To je nečuvena bestijalnost, kateri ni najti primere.
Dunaj 2H, maja. V današnji seji se je večina odločile, da začne energično postopati proti obstrukciji. Opozicija je zopet zahtevala, naj se o vsaki predloženih peticij glasuje dvakrat imenoma. O jedni peticiji se je res dvakrat glasovalo, potem pa je podpredsednik Abrahamovvic/ ustavil naznanitev peticij ter izjavil, da se na/iiani njih vsebina konec seje. Opozicija je ostro napadala predsedstvo, na kar je Abrahamo\vicz ob živahnem pritrjevanju desnice izjavil, da je dolžnost prezidija, omogočiti redno delovanje drž. zbora, in prtprečiti vse, kar bi meglo to ovirati. Opozicija ima samo namen, preprečiti vsako delovanje, in zato bodo predsedstvo proti njej postopalo z vso dopustno brezobzirnostjo. Po tej izjavi ni hotelo predsedstvo nobenega nagajivega opoziciional« nega predloga več dati na glasovanje. Glasovalo se je samo dvakrat, in sicer o Kaiserjevern predlogu, naj se zaključi seja. Zbormea je predlog odklonila, a ko je hotela prestopiti na dnevni red, je opozicija uprizorila velik, celo uro trajajoč škandal.
Dunaj 28. maja. Ko je opozicija ponehala razgrajati; je predsedstvo dalo besedo dr. Schuckerju, a Nemci so koj zopet začeli divjati in razbijati, kličuć zlasti: Abzug Bideu i! Abzug Gleispachl
Dunaj 28. maja. Ob  1 B4. uri je predsednik ob živahnem   odobravanju  desnice vzel dr. Scbuckerju besedo, in jo dal dr. Pacaktl, katerega je desnica burno pozdravila.
Dunaj 28. maja. Desnica stavi najbrž še v današnji seji predlog, naj se premeni državnozimrski o pravilnik*.
Kaneja 28. maja. Kretski Mohamedanci nameravalo, kakor se govori, uprizoriti veliko klanje kristijanov, kakor hitro /apusli turska vojska otok. /spovedniki evropskih brodovij so opozorili na to guvernerja Isuiajila in mu naznanili, da je on odgovoren za vse, kar bi se utegnilo zgoditi, [amajil paša je obljubil, da bode skušal pomiriti Moli imedance, odgovornost pa je odklonil, češ, da je policijska oblast v rokah evropskih admiralov.
London 28. maja. Tukajšnji poučeni krogi dvomijo, da se zjedinijo velesile s Turčijo glede miru, še prodno poteče sklenjeno premirje, ter se boje, da hoče Turčija vojno z Grško nadaljevati.
Narodno-gospudarske stvari.
— Svetovna razstava v Parizu 1 1900. C. kr. n,' i kumianr /.a par ško razatavo, avorui
evetnik Kxier,  nam piše:    Pariški  listi prijavljajo določbe, katere je fraticeski trpovinaki minister odredil glede pobojev pridobitvi koncesije za priredbo razntav, za kut era Ba boda pobirala ponebaa vstopnina, dalje za napravo razstavnih reatavracij in po-dobn''i podjetij.    Prešnjiki  morajo  dokazati svojo kval ti tacjf, nadalje morajo izkazati, da imaio zadosti ared^tt-v ter morajo položiti  kavciio. Konoe-sijonar se mora zavezati, da bo  plačeval določene pristojbino in da bode sa Časa razstave stanoval v Parim.   Ztjedno s prošnjo za koncesijo predložiti je    tudi    konstrukcijske    projekte,    a francoski generalni    komisar   je   opravičen,    da   sme načrte   premoniti,   če   je   to   treba   iz umetni'kib, vurnostnih,   ali   policijskih   ozirov. Koncesijonar je dolžau, da izvrši  te preiuembe  na svoje trodke. Vsa stavbena dela, katera kontrolira stavbeno rav nateljstvo, morajo biti najknsaej-i do 1. marca 1900 iegotovljena.    Vsled  tega  na| se vsi, ki se miaiijo udeležiti razstave,   oglasa  čim prej, da zamore av-etriJ8ki generalni komisar zanje dobiti ugodna pro-etore in preskrbeti koncesijo. Doslej so se oglasili: Jedna dunajska pekarna, j*dna dnnajikt kooditJ-rija, jedna dunajska   restavracija in jedna plzenska pivovarna.
Bratje Soltoli!^
HffBf    3"u-trl,   dne   23. t. 220..
Kili bode
r>?%        J o ur - i i x c
Književnost.
— „Planinski Vestnik" št. 5 ima naslednjo vsebino:   Dvakrat čez Ture. (Dalje.) Spisal J M.
— Tnristika in znanost. (Konec.) Spisal Alfonz P a n 1 i n. — Na planine ! Zožil Fr. Roječ. — Iz Borovnice v Cerknico. Spisal J. C. O b 1 m k. (Ta humoristično nsdnhnjeni spis je jeden najboljših, kar jih ja priohil doelej , Plan. Vestnik".) — Poziv glede nredbe potresnega opazovanja na Kranj.ikem.
— Društvene vesti. — Književnost.
na galeriji telovadne dvorane v ,,Narodnem domu'*.
Vspored obsega: 1.) Petje oddelka slavnega pevskega društva „Ljubljana", ki sodeluje iz prijaznosti ; 2.) Komičen prizor „Zrotovžaprišed š", spisal M. Zamik, izvaja br. Perdan; 3.) Tam-buranje društvenega tamburaškega zbora.
Začetek. ol» »/,!>. url. Da se prav mnogobrojno vdeležite, vabi vaa
odbor.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 304Va na.
I	(hm opa-aovaiijit	Stanje ta* .- 1 metra v mm.	limrj«-ntvn v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina ▼ mm. v 24 arah
26.	9, zvečer	IVffl	14 6	si. jvzh.	ohlapno	
27 ■	7. zjntraj 2. popol.	724 3 itn	13 H 18 1	si. jvzh. ar. ssvzhod	oblačno del. jasno	83
■	9. zvečer		13 7	sr. jvzh.	skoro jas.	
28. m	7. zjutraj 2. popo),	TIS 1	U 3 »Vfj	sr. jvzh. sr. jzah.	jasno pol obl.	ft-3
Srednja temperatura  srede in četrtka lf> .'5° in 15'0*t la 01' in i'     pod aorjjalom.
IIhjLria,jsls:sL borssa
dne 28. maja 1897.
	.   . 101	Rld	88	ki
Skopni drlavni dolg v srebra   . .	.   . 101	$	90	s
Avstrijska ilata renta.....	.   . 123	■	—	■
avstrijska kronska renta 4*/, .   . ,	.   . 100	a	85	
Ogerska alat-a renta 4°/a.....	.   . 122	•	75	
Ogeraka kronska renta 4"	.   . 99		80	■
Avatro-ogerake bančne delmoe	.   . 955	■	—	i
Kreditne delnice.......	.   . 361		—	
			fiO	
Ramikj dri. bankovci aa 100 mark	.   . M	*	60	
10 mark......... .	.   . U		.'2	
80 frankov.........	.   . 1		' 1'	' i *
Italijanski bankovci......	.   . -5	ii	35	■
fj. kr. "»kini			sfi	
i
Potrtoga srca naznanjave sorodnikom, prijateljem in ■nancetn Kalostno veBt, da je Kog v svoji neskončni previdnosti srfno ljubljenega moža, Ozirpma ocat*, gospoda
Josipa Jekler-ja
posestnika In goatllnioatja
po kratki bolezni, prt'videnega s sv. zakramenti, danes popoludni ob 8, nri v 30. letu njegovu dobe k Sebi poklical.
Pogreb hode v soboto, dne        maja, ob polu
10.   Ill'l ilo|niliiiliie
Svete mase za dušni blagor rajncega ae bodo brale v tukujSni farni cerkvi.
N> DOSabnaga rantcega priporočava v pobožen spomin.
Na filedu, dno v7. maja 1H97.
Ana Jekler Josipina Jekler
soproga. hei.
ne prfatar in še dobro obranj«-n, >.ell Me kupiti
za kavarno na (b-želi. — Natančneje pove uprav-niAtvo ^SIovHiinkMga Naroda". (7ft4_^)
Notarskega kandidata
tudi /m če I is I k »• ali i/,te/baii4'ga kssiielpf-1<■n<i§„ vzprejme takoj v svojo pisarno notar na Dolenjakem. Stenograf ima prednoat. — Ponudbe na npravnistvo »Slovenskega Naioda".        (7nn—2)
"Vsej>irejmo m L*t,«U*oj
odvetniškega pisarja
veščega slovenskemu in nemškemu jeziku in popolno izurjenega v pisarniški manipulaciji.
Dr. J. Jamsek
(763—4) odvetnik v Litiji.
Slovenci, Slovenke, naroČite se!
Za mamili 5 kron na leto dobite 11 ivojr:**
llrh <•!•'* vsaki «lf»M**fcl dan na dom. Prinaša Vam UniMii.- mIIIk« ter lirl|.- koHiisnllnee po vseh krajih naSe domovine.   Kamtr pride ..-ml jI v i Brivec", tam je
veselje skMM (7fr8—1)
Naslov: I pravuNOo .,ltf*lvc»'* v Trstu.
V najem se da I. avgusta 1.1. event. tudi preda
m j sta stepi hiša
v ltilnsirf. primerna za vsako trgovino. V omenjani bifti .e sedaj Ipkarna. Pogoji pe izvedo pri lastniku «1.  I <«>%«.! u o   v HflMiiei. (746—3)
Ces. kr. avstriiske agiž državne železnic«
Izvod iz voznega reda
"v«13a-v-n«gr» od 3.. mstja. 1697.
Odlao«! i»  i.| ubl|atse C jul. koL).
Proga 6ez Trhli, f1rV-t20 Ob IS. ari A ralu. |>o nool otobul  vlak ▼ Trhli, Baljaa, * ■■ ■.
fntnuntfttta, l.;n>.n.i, ■••■« H«Uthal t Amaea, Iaohl, Omunilan, HnlnoRTiul.
Klelii-ltiMilinu v Hi«yr, Lina, m Huna] rla A.m«t«lt«n. — Ob T. uri ft min. »jutraj oaohnl Tlak t TrMS, PoDtahel, Beljak, Calnvnn, Krariena* '•itn, I.intitiii, Ti<uiH.j) on Hnlathal t Nolnoirrail, ■•«» Klriii-Hnifilutr t StHjrpr, I.inc, Kiiditjnric«, Plieiij, Marijina »nrl, Ilnb, KraiicoTO Tarl, KurloTO Tiri, Prago, Mpiko. - Ufe11, urf nO min. du|ioiudiia oaohnl vlak ▼ l rbii. l'uiit»t..i, Halja* Ca "v«.-, Ljubno, Helillmt, I >un»' — Ob 4. nri 3 min. popoluilne oatihni rla>k »   l'n i/.   Haljah, Oaloveo, Krinienirnata,
liji'.ini, oaa Halalhal t 8olnoirrad, l......m leaoni, Inoinoat,
Hrnui'iii-, Curili, Oaiieru. firti; v*t KL'ii. Knitliriu » s ,.vr. Budeje-»loaj, >>; /.•!.• . Marijine »are, He>b, Pranoor* vara, Karifiro rurn, »'raaro, I.l|>akn. TinnaJ arii A.mitatten. — Ob 7. url 46 min. trećer oaolmi rlak t LescelUeil.
Prosra v Novo mesto ln v KoAevJa.
Ob t>. uri IA ralu. ijulraj  i.....»m vlak. — Ob 11. url AS min. po-
polnili« maStanl vlik. — Ol, a. nri Sn min. nv«.-nr meiaul vlak.
frllsoff v Ii|nblfano   jul. kol.). ProKa tz Trbiža.
Ob S ari 69 rnin. ljutrn.) uaobtil Tlak ■ Dnuaja Tla Amat<<tt«n, Rolnograuli, l.n>.-a, Hto/ra, Omuml«na, lec-hla, Aneaeea, Tjjnbna, OaloToa-llehak.i, Krauionifeate —Ob 7. uri .r>"> min. ijutnj (im>bnl Tlak ic Ij«a«o, Illpila. —Ob 11. tiri 20 min. dopolnili o □•utrni vlak • Dunaja rla Atnitottan, Karlorib umr, tlahi, Mirijinlb Tir. t, Plinja, KudajnTio, Houiofrrada, liiuoa, Stejrra, 1'arlr.a. Oonera, ('urili*, h'0{anua, Inomoata, /.olla na Jeaem, i o*.*teiT.a. I<)uhn*, OelciTna, IjIi ca, Pontabla — Ob 4. ari K7 min. piipolml ne oanbnl Tlak a Dunija, tjjuii. «, Snlitliala, Moljaka, (.slovnu, Vramenafeite, PontaMi. — Ob 9. uri * — i»»iei oeobnl Tlak a Dunaja Tia Amateltan in i. > i la Ijii-akega, Praua, FrnuuoTih riror KarloTih TirUT, Haba, Marijin ili mnu , Vlznja, HudoJario, T.in i, Sti- vr >, S, ,1 n-'jr » 1 :i Heljaka. OsaVTBak, PontuM«
rroKa. Iz Novega mosta ln la Ko6evJa.
Ob 8. uri Id min. ijtitraj maaaul Tlak. — Ob 3. url .19 min. po-poludua r)..* mi   Tlak. — Ob 8  nri Sf> min. ivnoer meeani vlak
'>«llaU4l  I«   S, j ul» 1 hi ■!«• (drž. kol.) V   KmiiiiiIK .
Ob 7. url IS min. ijulraj, ob t. url '■ min. popoluiius, ob A url SO min. KTOcer, ob 10, url 9f> min ernčer. (PoaleduJI Tlak la ob nedeljah In prainiktn.)
1'rlli »-.<»   V   l.|tll>l |ltuo   ■I:-.',   kol.) I r.  It iiiuulU»».
Ob fl. uri n"   nr.   i) . •- r v j,        II. uti 8 min    1 .....nulu«, ob S. nri
1U min. »Tooar, ob 9. url 6r> ruiu. ivoner (foaledn)l Tlak '.».!> nmlnljah In     ni. r ilklh i
Največji izbor.  ^ ^
^^^^ sušo afziufČN    C    t ■
Spretna
poštna in brzojavna upraviteljica
VBpreiuse        pri poštnem In lino|a* nem urmiu
v Cerknlrl. Čas nastopa slnžbe «ie jusal|sa. Ponudbe vzprejema JPv. /u^orjiiii, c. kr. poitar.      (780—1)
Verziranoga
koncipijenta
z legalno prakHo vzprfljmom takoj ali najkasneje do I. septembra t. I. Pogoji po dogovoru. Znanje italijanskega jezika ni potrebno.
Dr. Kari Triller
iTTti—2)      advokat v Tolminu na Goriškem.
7SZ • (770-8)
čtranovan/e
obuto ječe i* treh sob, kuhinje, shrambe, drrftruice hi Jetlneau delu vrttif ne oildft h 1. (irffUMtom t. I, v domobranskih uli-eali št. V, nasproti domobranski rojaštilet. Naslov v u/trfimtAti'u „Slor. Naroda**,
Iščem spretnega trgovca
veščaka v trgovini z mlevskimi  pridelki,  kateri bi |trcvxcl J77_2),
zastopništvo
mojega mlina za mesto Ljubljano.
Ponudbe  h  pogoji   pod  naulovom: Tinko Jlaffli«*, valJUiii mlin v I4rmi|I-
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša 0aV~ uMtiia vodts "T)*»si priznani
^ Anatherin
katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (437)    dr. J. O. Fopp na Dunaju. (20)
V steklenicah po gld. 1-10, gld. 1*— ln gld. —'50 v vseh lekarnah, droguenjah in parfucaerijah.
ISaviiokar <lošl«t
v Traber-jevem muzeju
y Lattermanovem drevoredu f
luiiifiliailflp
pri požarni katastrofi v Parizu ponesrečena sestra Nj. Vel. cesarice avstrijske.
Prodi se
radi preselitve
jako ceno
.Ljubljanski Zvon1
I. 18H'J, 1884. 11385 in ,Kres' I. 1881, 1882. 1884, vsi letniki vezani in dobro obranjeni. Kjn ? pove upravništ^o tfga lista, kamor naj ae poflil jajo tudi primeru« ponudbe.
VABILO
k
občnemu zboru
Savinjske posojilnice v Žalci
vknjiienegra đralfcva i neomejenim poroitvom
duć 5. junija 1897, 1. ob 8. uri dopoludne
v društveni pisarni.
--
IDnevni red.:
1. Poročilo načelstva. 4. Volitev ravnateljstva.
2. Odobrenje letnega računs.        5. Prenaemba društvenih pravil.-'\. Razdelitev čiBtega dobička.      6. Slučajnosti.
Ce k ob 8. nri določenemu obCnem zborn ne pride zadostno Število zadružnikov, sklifie se ob polu 9. uri ilopuludne IsileKt*. dne s taistim dnevnim redom tlrual obent sbor, kateri ttme Bklepati. l'*!*«')
Žalec, dnć 20. maja 1897. ^ .. .
Ravnatel.stvo.
Žt. 18817.
Razglas.
(775-2>.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dnć 18. t. m..
da je v svrho pokritja   izvanrednih stroškov mestne občine ljubljanske pobirati od 1. janu-varja 1897. 1. naprej od vseli štirih vrst direktnega davka 20 doklado.
To se v zmislu določila §. 43. obč reda za deželno stolno mesto Ljub-liano oznanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli da se mu s tem eklepnm podi krivica, vložiti svoje ugovore v 1J| d udi. i. j. lio lil l C-«>. junij.« t. I.. pri magistralnem vložnem zapismku
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. maja 1897.
Umij me vender z dobrim Doorlng-ovlm milom > »ovo. Potem pri umivanju tudi ne bodem jokal. Vsi otroci se ž njim umivajo in vrS, da je tudi Tebi zdravnik to priporočil. Torej prosim, liuba mama! Daj mi uiimo oO kr. in i;rera takoj ponj. Videla bodefi, da ti pristno prinesem, ono, ki je na njem (213) ,,S t3Q^rc"- 6 (3)
V Ljubljani pnulajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisper in Vašo Prtruić. <;■■ ur ral no zastopHtvo: A. Motnih & tu., Dunaj, 1., bugerk Nr. 8.
Iziajufelj in ud>a>vorni urednik: Josip N"'!?
Lastnin v m tisk „Narodne Tiskarne".