Polemika. NEKAJ BESED V POJASNILO IN PRE= SOJO.' V uvodnem članku zadnjega »Učitelj = skega Tovariša« z dne 5. nov. t. 1. je napisana v komentarju, ki ga podajata predsed* nik in tajnik JUU — sekcija za Dravsko banovino — k notici »Paralelna društva in sta= novska organizacija«, tudi tale ugotovitev: »Pod oknljem ,Društva učiteljic' se je vršilo vzgajanje našega stanovskega naraščaja, kjer so se v srca mladih bodočih ko= leginj vlagala sledeča zrna: »»So res upravi^ telji, katerim je zelo težko ustreči in ki sc samim sebi zde mnogo .vzvišeni nad ostal.m učiteljstvom ...«« »»kljub njegovemu (upra« viteljevemu) despotstvu ...«« »»tudi najbolj sekanten upravitelj ..«« »»občevanje z upraviteljevo soprogo, zlasti če ta ni inteligent* na ...«« Kcr sem to predavanje imela jaz, ne da bi me bilo »Društvo učiteljic« za to prosilo. temveč sem se sama ponudila, da želim mla; dim bodočim tovarišicam izpregovoriti nek-ij besed in jim dati primernih nasvetov za bodoče življenje, ne nosi društvo kot tako no= bene odgovornosti, ker rcferata nisem pred predavanjem izročila nikomur v cenzuro. Jaz pa si upam svoj referat zagovarjati pred vsakomur in vsak čas. Stavki, ki so v zadnjem »Učit. Tovarišu« samo iztrgani iz celote, se slišijo vse drugače. in dobe čisto drug pomen, če jih beremo v celotnem referatu. Zato prosim priobčitc, čc že nočete vsega, vsaj točko moj-ga referata: »Kakšna naj bo učiteljica v občevanju z upraviteljem in nje* gQvo družino in kakšna v občevanju s kolegi in koleginjami.« (Referat vam je na razpolago v »Slov. Učitelju« štev. 7—8, kjer je v celoti priobčen.) 2e to dokazuje, da nisem imela nikakih zahrbtnih namenov, ker sem ga dala na razpolago takega, kakršneg-a ;sem govorila. Tudi sem sigurna, da bo našel umc^ vanje vsaj pri 95% upraviteljev, v 100% pa pri njihovih soprogah. Vsak mora uvideti, da sem govorila resnico in da nisem imela namena razdirati in sejati sovraštvo — kdor mje pozna, ve, da tega sploh ni v moji naravi — temveč le družiti in v mlada srca vcepiti ljubezen, čut tovarištva in harmonije — Nihče pa ne more trditi. da ni sekantnih upraviteljev kakor tudi nihče, da ni sitnih učiteljic. Rcferat sem napravtta večinoma po svo* jih lastnih doživljajih in sem hotela prav zato dati našinn bodočim tovarišicam nekaj nasvetov, da bodo skušale biti z-adovoljnc tudi v oddaljeni vasi in ne bodo klonilc ob najmanjši nezgodi. To je bil moj namenin našla scm tudi umevanje pri vseh tistih, ki so rcferat slišali ali čitali iri med temi je bilo tudi.nekaj upraviteljev. Torej sodite nepristransko in vze« mite besede tako, kot. so bile izrečene. Ivanka Cegnarjeva. V OBRAMBO UPRAVITELJEV. Ker jc ,zadeva prišla v polemiko, odgo^ varjam osebno: Vzgoja stanovskega naraščaja in briga za to je bila od skupščine odrejena sreskima učiteljskima društvoma za Ljubljano - mesto in Maribor = mesto. Clanice teh društev so tiv-di tovarišice, ki jim je dana polna možnost, da v skupni organizaciji vzgajajo tudi ženski učiteljski naraščaj. Ni vseeno ali se vzgaja naraščaj pod okriljem skupne organizacije ali izven njc. Na ta način se ga že v prvih početkih odvaja od skupne organizacije. Vzgoja stanovskcga naraščaja ni zadeva poedinca, ne sme biti zadeva kake skupine, tudi ne more biti zadeva kakega separatnega društva, temveč je edina zadeva skupne organizacije — poleg šole, ter se mora gojiti z največjo odgovornostjo. V istini je predavanje čislane avtoricc vsega priznanja vredno, temu ne oporekam in je nad vsak dvom njen dober namcn. Preko citiranih stavkov pa nisem mogel iti iz razloga, ker je zadeva globljega značaja. Šel bi tudi mimo citiranega v referatu da ni to le drobec splošnega razpoloženja, ki izhaja iz vrst nekaterih tovarišic in ki se že skoro bolestno goji in paudarja ob vseh mogočih prilikaii proti -upraviteljem. Ne smemo pozabiti, da gre tu tudi za službcne odoose in službeno razmerje upravitelja; Ne morem si misliti upravitelja, ki bi bil v svojem službenem poslovanju »despot« in »sekanten«, če grem žc mimo slike, kakor se ga riše glede domišljavosti. Ne smemo poza- biti, da mladina prerada generalizira iz izjem na splošnost, da je danes že itak prenasičena z nekritičnim zabavljanjem, pri čemcr ne tehta in presoja danega slučaja in položaja. Edino dobro še, da se je upraviteljice izvzelo ter ne bo imel naraščaj predsodkov vsaj do njih, ako pride na šole k upravite* ljicam. ' Danes sem primoran povedati to, kar sem opustil prvič, da postaja nerapoloženje proti upraviteljem že kvarno za službene od= nose. Ne bojim se tega jasno in javno po= vedati. Mi bodo že oprostile tovarišice, četudi so v 2U večini. Zaradi mene jo lahko uporabijo, ako jim drago tudi danes, ker mi ni za »prestiž«, kakor ga ima v mislih odbor »Društva učiteljic«, v »pojasnilu« v zadnjem listu. Kakor sem se še vedno z vso vnemo zavzel za vsako vprašanje tovarišic, tako ne morem povsem deliti sedaj mišljenja z njimi, ker gre stvar predalcč in je kvarna, ako se tako nadaljuje Tako daleč nc sme iti. da se bo že vsaka službena zadeva smatrala kot »despotstvo« in »sekantnost« — kar se je bati, ako se bo razvijalo to vprašanje v taki smeri naprej. 2_ato pa taka vprašanja spadajo v skup« no organizacijo, da se slišite obe plati in se tovariško razčistijo — brez ovinkov in strasti. Tako vprašanje ne sme služiti kot razlog za potrebo separatnega združcvanja. Druge neslužbene poti za rešitev ni in če se še tako ne da rešiti, jc dovolj službenih potov, da se »despotstvo« in »sekature« upravite« ljev tudi službeno razčistijo. Takrat so pa tovarišice lahko prepričane, da tudi organizacija ne bo ščitila takih upra= viteljev, ki bi šli preko svojega službenega takta in dolžnosti in se ne bo vtikala v dolž* nost, ki jo mora v takih primerih storiti — oblast. Za take slučaje je pa edina prava pot službeno razčiščenje, ker je treba gledati tudi na to, da poleg stanovske morale ustvarjamo tudi službeno moralo v obojestransko korist, predvsem pa v korist stvari, šole in skupnega prosvetnega dela. Če je stvar tako daleč, potem je ne razčiščujmo privatno, temveč edino službeno! Tudi v skupni organizaciji sc da najti modus, da bodo tovarišice lahko jirav zaupno obrazložile svoje težnje in težkočc ter bodo našle polno zaščito. Tovarišice naj bodo prepričane, da se lahko še najbolj zanesejo na skupno organi« zacijo ter jih ,bo skupna stanovska organis zacija še najbolj zaščitila in bo skrbela tudi za njihove interese. Ako pa žele svojo lastno organfzacijo, ki se bo bavila tudi s stanovskimi vprašanji in zadevami, potem naj povedo to jasno, dabomo drug z drugim na čistem! Ivan Dimnik.