SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de mayo - 3. maja 2007 ce papež napiSe knjigo o kristusu Stranke še skrivajo kandidate ALOJZ REBULA. Če rimski papež danes napise knjigo o Kristusu, lahko vidimo v tem dvojno senzacijo. Prva je v tem, da napise knjigo o pojavu, ki ga moderno poganstvo skuša ignorirati: o Kristusu se ne govori, o Kristusu se molči. Govori se o Nietzscheju, Heideggerju, Wittgensteinu, Derridi, Vattimu, namesto besede Kristus se pri datiranju reče ,,po našem štetju", v Strasbourgu pa lahko zagovarjaš misel, da je evropska civilizacija dva tisoč let visela brez temeljev v zraku. Druga senzacija je, da je knjigo o Kristusu napisal papež. Kako mu more še biti zanimiv neki pojav, s katerim je imel opraviti vse svoje dolgo življenje od prvega obhajila naprej? Ali ni dovolj slišal o Kristusu v domači krščanski hiši, še posebej pa na teologiji, za katero se je odločil? In ali ni o njem prebral nešteto knjig in člankov? Kaj je torej mogel v Kristusu uvideti novega, da je šel napisat o njem več kot 300 strani obsegajočo knjigo? Benediktu XVI. na oba ugovora ne bi bilo težko odgovoriti. Ne glede na to, da moderna civilizacija skuša Kristusa ignorirati, je on kot poglavar največje krščanske Cerkve poklican, da priča za svojega Učitelja, ki ga ima za edinega odrešenika. Zanj je Kristus večno aktualen, kakor je večno živ v svoji Cerkvi. Tudi drugi ugovor — ali mu more biti Kristus še zanimiv — ga ne bi spravil v zadrego. Če je Kristus, kakor se je sam označil, ,,Resnica in Življenje"," nič ne more biti zanimivejšega od njega, še posebej v dobi, ki se je predala kulturi videza (laži) in smrti. Da bi bili zanimivejši od Kristusa nacistoidni Heidegger, puščobni Wittgenstein, ležerni Vattimo? Toda Benedikt XVI. je k tema dvema senzacijama dodal še tretjo, ko je izjavil, da njegova knjiga noče imeti učiteljskega značaja in da jo bralci lahko tudi kritizirajo. Tu je iz njega spregovorila lastnost, ki je med intelektualci redkejša in dragocenejša od inteligence — ponižnost, se pravi resnica o sebi. Tistega, ki si še upa primerjati Cerkev in partijo, bi človek vprašal: Boš primerjal tudi poglavarja katoliške Cerkve s poglavarji raznih komunizmov? Se spominjaš, s kakšnim obožujočim trepetom je komunistični svet sprejemal Stalinove članke, tudi če so se tikali stvari, v katerih mož ni bil doma, kakor na primer lingvistike? Da ne govorim o režimski sakralnosti, ki je na Slovenskem ozarjala knjige osnovnošolskega učitelja Edvarda Kardelja, vsako njegovo izjavo, tudi na primer izposojen pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Slovenski časnikar ga je pobožno navajal kot zlato. S to knjigo je Benedikt XVI. napisal delo Učitelju, za katerega je v svojem življenju izgorel, zraven pa nehote tudi knjigo o sebi, o žlahtnosti svojega duha. Pol leta pred predsedniškimi volitvami večina političnih strank še skriva svoje kandidate. Predvolilna kampanja se je sicer neuradno začela že lani novembra z napovedjo Alojza Peterleta, da bo kandidiral za naslednika sedanjega predsednika Janeza Drnovška. Temu se bo petletni mandat iztekel 22. decembra, pred dnevi pa so iz njegovega urada sporočili, da se za drugi predsedniški mandat ne bo potegoval. Glede na zakonske roke je sicer prvi možni datum volitev nedelja, 14. oktobra, zadnji pa 4. novembra. Po ustavi morajo biti volitve opravljene in nov predsednik izvoljen, uradno poročilo o volitvah pa predsedniku državnega zbora, ki volitve razpiše, izročeno 15 dni pred iztekom mandata, torej najpozneje 8. decembra, je za STA povedal tajnik Državne volilne komisije (DVK) Marko Golobič. Dejansko so glede na zakonske roke za izvedbo volitev na razpolago le štiri jesenske nedelje, ki so v pravnih okvirih, je dejal Golobič. Poleg 14. oktobra še 21. in 28. oktober ter prva novembrska nedelja, 4. novembra. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko na to funkcijo zaporedoma izvoljen največ dvakrat. Predlog kandidature se vloži neposredno pri DVK najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Kandidat pa lahko umakne soglasje dvajseti dan pred dnevom glasovanja. Zakon o volitvah predsednika republike določa, da lahko posameznega kandidata predlagajo skupina desetih poslancev, politične stranke ali skupina^ najmanj 5000 volivcev. Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov (en glas več kot 50 odstotkov), bodo volivci predsednika izvolili v drugem krogu. Kot je še povedal Golobič, je lahko med prvim in drugim krogom volitev največ 21 dni, ob tem je treba upoštevati še osemdnevni rok za prispetje glasovnic slovenskih državljanov, oddanih v tujini. Kljub temu, da se bo uradna volilna kampanja začela šele čez nekaj mesecev, pa je neuradna kampanja že v polnem teku. Poleg Peterleta s podporo koalicijske NSi so svojo morebitno kandidaturo doslej napovedali še predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl in predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Med možnimi kandidati je tudi predsednik SD in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor, ki odločitev o tem, ali bo kandidiral, še ni sporočil. Kot je že večkrat poudaril, je pripravljen kandidirati za predsednika republike, če bo užival zaupanje in podporo stranke za tako odločitev. Tej ,,osebni želji" se je pripravljen odreči, če takšne podpore ne bo. Med možnimi kandidati se omenjata še nekdanji rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger. Formalno bi se lahko za kandidaturo odločil prvi predsednik republike Milan Kučan, ki pa je že večkrat javno napovedal, da ne želi več kandidirati za predsednika. V največji vladni stranki SDS se še niso odločili oziroma sporočili odločitve, ali bodo šli na volitve s svojim kandidatom ali pa bodo podprli katerega od že znanih kandidatov. Odločili se še niso niti v LDS, SD, SLS, DeSUS in društvu Zares. Letos bodo slovenski državljani predsednika volili četrtič po osamosvojitvi Slovenije. Na zadnjih volitvah leta 2002 je bil Drnovšek kot kandidat takrat najmočnejše LDS izvoljen v drugem krogu, ko je premagal Barbaro Brezigar. Brezigarjeva, ki sta jo podprli SDS in NSi, je podobno kot tokrat Peterle že dobro leto pred volitvami napove- dala kandidaturo s podpisi volivk in volivcev. V volilni boj sta se na zadnjih volitvah podala tudi Jelinčič ter neuspešni kandidat za ljubljanskega župana na lanskih lokalnih volitvah s podporo SDS, NSi in SLS France Arhar. Sicer pa so volivci na predsedniških volitvah leta 1992 ter 1997 izbirali med osmimi kandidati, obakrat pa je bil že v prvem krogu izvoljen Kučan. Leta 1992 se je med drugimi za predsednika države potegoval sedanji predsednik LDS Jelko Kacin, leta 1997 pa sedanji predsednik SLS Janez Podobnik. Na letošnjih predsedniških volitvah se obetajo nekatere tehnične novosti. Tako bodo prvič preizkusili nove volilne prosojne skrinjice, ki ne bodo le za enkratno uporabo kot dosedanje kartonaste. DVK bo v začetku maja 4000 skrinjic iz plastičnega materiala poiskala z javnim naročilom. Spremembe zakona o volilni kampanji prinašajo nekatere novosti glede predsedniških volitev, poleg tega pa je pričakovati tudi povečano število volivcev s stalnim prebivališčem v tujini, ker jih zdaj ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti vpisuje v volilni imenik. V posebni volilni imenik izseljencev in zdomcev je trenutno (po podatkih iz začetka aprila) vpisanih 44.048 slovenskih državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Hipotetično bodo lahko ti ,,novi" volivci predstavljali „jeziček na tehtnici". Pomembna novost pri glasovanju na volitvah predsednika republike zadeva glasovanje po pošti iz tujine. Uvaja se namreč uradna prazna glasovnica, ki bo volivcem v tujini zelo olajšala glasovanje, saj volilnim organom ne bo več treba čakati na objavo imen kandidatov, temveč bodo volilno karto lahko volivcu poslali takoj, ko bodo dobili zahtevek za glasovanja po pošti iz tujine. Zakon o volilni kampanji Državni zbor je s 50 glasovi za in brez glasu proti sprejel zakon o volilni in referendumski kampanji, ki sistemsko ureja volilno in prvič tudi referendumsko kampanjo. Zakon dopolnjuje definicijo volilne kampanje, ki se nanaša tudi na vse postopke v zvezi z referendumom. Veljavni zakon namreč ni vseboval izrecnih določb o referendumu. Zakon tako uvaja širšo definicijo stroškov volilne kampanje, novost je tudi obvezna identifikacija organizatorja volilne kampanje. Povečujejo se sankcije za kršitve, saj so globe povečane za dva do trikrat. Zakon pa prinaša tudi višje zneske povračila za financiranje volilne kampanje iz proračuna. Organizator predvolilne kampanje mora zapreti račun v štirih mesecih po volitvah. Morebitna posojila in odložena plačila je potrebno poplačati pred zaprtjem računa zato, ker se le tako lahko odda popolna poročila računskemu sodišču. Politični stranki pa po zaključku transakcij ostane 30 dni časa za pripravo poročila. Volilne kampanje pa ne bo mogoče financirati s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež, pa tudi hčerinskih družb. Glede zbiranja podpisov za razpis referenduma pa zakon izrecno določa, da se lahko organizira posebno obveščanje javnosti o zbiranju podpisov in da mora predsednik DZ na ustrezen način zagotoviti, da se javnost obvesti o začetku roka za zbiranje podpisov. Poročilo o Hrvaški Poslanci Evropskega parlamenta so na zasedanju v Strasbourgu z veliko večino sprejeli poročilo o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo v letu 2006. Poročilo državo tako hvali kot graja, med drugim pa se dotika tudi odprtih dvostranskih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško. Poročilo med drugim poziva slovensko in hrvaško vlado, naj za rešitev vprašanja meje izkoristita vse razpoložljive možnosti in upoštevata doslej dosežene dogovore. V kolikor pa Hrvaška s sosednjimi državami pri mejnih vprašanjih ne uspe najti dvostranskih dogovorov, pa naj se uporabi posredovanje tretje strani, je zapisano v poročilu. Poročilo Evropskega parlamenta sicer nima zakonodajne teže, ampak je le zbir stališč in mnenj parlamenta glede vstopanja Hrvaške v EU. Pripravljavec poročila Swoboda (PES) je po glasovanju izrazil zadovoljstvo nad sprejetim poročilom in ga označil za uravnoteženega. Kaj pomeni uporaba tretje strani, ki jo je v poročilo z dopolnilom vključil prav Swoboda, pa je po njegovih besedah odvisno od strank, ki rešujeta odprta vprašanja. V primeru Slovenije in Hrvaške naj bi šlo v prvi vrsti za neke vrste posrednika oziroma mediatorja, v končni fazi pa naj bi to bila mednarodna institucija, na primer mednarodno sodišče. V poročilu je ostal tudi zapis, da naj Slovenija in Hrvaška v reševanju vprašanj meje upoštevata doslej dosežene dogovore in sklepe Evropskega sveta iz junija 2004. Omemba „doseženih dogovorov" v poročilu je za Slovenijo pomembna, ker se nanaša tudi na sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga Slovenija in Hrvaška parafirali julija 2001. Sporazum, s katerim sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda, je bil sicer potrjen v slovenskem državnem zboru, v hrvaškem saboru pa ne. Poslanci iz Slovenije so pozdravili sprejem poročila. ,,Vesel sem, da so skupna prizadevanja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu prispevala k uravnoteženemu poročilu," je dejal poslanec Alojz Peterle (EPP/NSi), saj je po njegovih besedah pomembno, da poročilo ni preveč usmerjeno v dvostranska vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Po Peterletovih besedah je pomembno tudi, da je v delu poročila, ki govori o reševanju nerešenih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško, omenjeno upoštevanje dosedanjih sporazumov in da se ne omenja samo Slovenija, ampak vse sosednje države. Zadovoljstvo nad poročilom pa so izrazil tudi v Zagrebu. POGOVOR Z MINISTROM DIMITRIJEM RUPLOM Ohranjanje kulture in jezika ni majhna stvar" IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Med svojim obiskom v Argentini si je minister za zunanje zadeve Republike Slovenije odmeril čas tudi za razgovor z našim tednikom. Prijateljsko spontano in podrobno je odgovarjal na stavljena vprašanja, za kar mu izrekamo zahvalo. Sledi celoten prepis razgovora. Najprej to, kar je danes gotovo prva točka slovenske zunanje politike: predsedovanje Evropske unije v letu 2008. Kako je Slovenija pripravljena na to? Slovenija se na to še pripravlja. Naše predsedovanje, tehnično gledano, se začne 1. januarja 2008, medtem ko bomo 1. julija letos začeli delo v trojki, skupaj s Portugalci in s komisijo. Torej druga polovica letošnjega leta bo tista vroča vaja za predsedovanje. Kolikor vem — sam sodelujem pri teh pripravah ves čas — smo dobro pripravljeni. Treba pa je vedeti, da nas lahko še marsikaj preseneti. Pripravljeni smo dobro za tiste stvari, ki jih je mogoče predvideti. Če se zgodi kakšna velikanska kriza na svetu, če pride tsunami, če se ne vem kaj vname, potem bo treba iskat nove rešitve. Sicer pa, kot veste, Slovenija prevzema predsedovanje od Portugalske, in prenaša predsedovanje na Francijo. Dnevni redi predsedovanja se kombinirajo. Ne bo mogoče, da bi Slovenija diktirala agendo, ampak bo en del agende prevzela od naših predhodnikov, medtem ko sami računamo, da bi podali predvsem štiri ali pet glavnih točk. Prvič, prihodnost Evropske unije; s tem je povezana usoda ustave. Kot veste je evropska ustava bila sprejeta v sedemnajstih državah, medtem ko se je zataknila v Franciji in na Nizozemskem. To bo en velik izziv. Nemci bodo ob koncu predsedovanja, nekako junija letos prišli z načrtom, kako to ustavno krizo razrešit, potem bo naloga Portugalske, da se s tem ukvarja najprej, za Portugalsko pride pa Slovenija. Mi bi si seveda želeli, da bi bil ta problem rešen preden mi nastopimo s predsedovanjem, vendar se bojimo, da temu ne bo tako. Tako da na našem dnevnem redu bo tudi ostala ta velika tema. Poleg tega bo Slovenija zagovornica širitve Evropske unije. Mislimo, da je bila zadnja širitev z desetimi novimi članicami velik uspeh, da je to bila pridobitev za Evropsko unijo, in želimo, da bi države zahodnega Balkana čim prej postale članice Evropske unije, da se zapolni ta praznina, oziroma ta nedefinirani prostor med Slovenijo in Grčijo. Tu bo najprej na vrsti Hrvaška, prav gotovo, nato pa Makedonija in tako naprej, pri čemer je treba vedet da nobena širitev ni mogoča brez tega, da se dogovorimo o ustavi, oziroma o pravilih, ki bodo urejala življenje Evropske unije. Za tem imam o še dve prioriteti. Ena je medkulturni dialog in druga je energetska varnost. Energetika, oziroma energetska varnost je tisto vprašanje, o katerem sem največ govoril s svojimi sogovorniki tukaj v Argentini. Vi ste na predavanju v CARI poudarili, da bo Slovenija v to predsedovanje morala vložiti mnogo moči in mnogo sredstev. Za državo, kot je Slovenija, ki ima še vedno svoje težave, je to težko. Je vredno, se splača, je investicija bolj kot strošek to predsedovanje Evropski uniji? Pri ureditvi kakršna je sedaj, je predsedovanje Evropski uniji neizbežno. Vsaka članica enkrat pride na vrsto. Tako da temu strošku se niti ne moremo izogniti. Po drugi strani pa je predsedovanje Evropski uniji za Slovenijo vendarle nek pozitiven izziv. Ne bi rekel, da je to neka obremenitev, ampak nekaj pozitivnega, kar nam prinaša boljšo vidljivost, nas bolj opazijo, imamo od tega tudi nekaj koristi, ki so povezane z našo ne prav dolgo državnostjo. Mi se moramo še vedno uveljavljat v svetu. Po drugi strani pa je Slovenija majhna, Slovenija ima dva milijona prebivalcev. Evropska unije šteje skoraj pol milijarde ljudi. Tako da bo ena majhna Slovenija, ki ima dva milijona, vodila evropske zadeve za pol milijarde ljudi. To je velika odgovornost in en preizkus vitalnosti slovenske države, slovenske politike in sploh vseh sistemov v Sloveniji. Mislim, da je to za nas ena dobra preizkušnja in pozitiven izziv. Gospod minister, nahajate se v Latinski Ameriki, ki je daleč od Slovenije in tudi daleč od Evrope. Vidite Vi stvarne možnosti za povečanje odnosov in zlasti trgovskega sodelovanja med Slovenijo in Argentino in med Slovenijo in Latinsko Ameriko? Latinska Amerika za Slovenijo pomeni več kot Slovenija za Latinsko Ameriko, ker je pač Latinska Amerika mnogo večji faktor. Jaz vidim možnosti. Predvsem pa naj še enkrat ponovim, da sem tu v Argentini in Latinski Ameriki v bistvu v svoji evropski obleki, s svojim evropskim klobukom. Slovenija se pripravlja na predsedovanje in je dolžna v zvezi s tem predsedovanje poskrbeti za nekatere dosjeje, ki bodo na mizi v času našega predsedovanja. Eden od njih je tudi sodelovanje med Evropsko Unijo in Latinsko Ameriko. Kot veste se bom sedaj udeležil sestanka EU-Rio v Dominikanski republiki, prihodnje leto maja meseca pa bo Slovenija skupaj s Perujem organizirala v Limi v Peruju svetovni vrh na temo Evropska unija — Latinska Amerika. To so neke čisto operativne dolžnosti. Jaz mislim, da pa je med Slovenijo in Argentino veliko neizkoriščenih možnosti. Mi smo se pogovarjali o sodelovanju na področju energetike, na področju transporta; naši argentinski sogovorniki so pokazali veliko zanimanje za Luko Koper; tako da jaz mislim, da je veliko možnosti. Tudi mi je minister obljubil, da pride na obisk v Slovenijo, kar bo prvič v zgodovini. Prosim, če nam kaj poveste o tem socialnem dogovoru, ki ste ga podpisali z Argentino. Jaz bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem našim prijateljem v Argentini, tudi naši ambasadi v Buenos Airesu, ki so prvič vršili pritisk, drugič pa pomagali, da je prišlo do tega sporazuma in do tega podpisa. Ta sporazum je važen za oba naroda: za Slovence in za Argentince, kajti ta sporazum omogoča, da se seštevajo leta, ki so jih ljudje prebili v eni ali drugi državi in na podlagi tega seveda so socialne ugodnosti, predvsem pokojnine, dosti lažje rešljive. Jaz si predstavljam, da bo s tem sporazumom olajšan položaj tistim, ki želijo na stara leta živet v Sloveniji ali se preselit iz Argentine v Slovenijo. Dotaknimo se vsaj kratko še problema Slovenije s Hrvaško. Kakšna je vaša diagnoza in kako vidite prihodnje korake na tem področju? O tem se zelo veliko govori in veliko piše. Vendar v nasprotju s tem kar se piše in kar se govori dejansko odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso tako zelo zelo slabi. Mi imamo skoraj dve milijardi evrov gospodarske menjave, mislim da več sto tisoč Slovencev preživlja svoje dopuste na Hrvaškem, naši ljudje imajo veliko nepremičnin, hiš, parcel in tako naprej na Hrvaškem. Tudi Hrvati so zainteresirani za to, da potujejo v Slovenijo ali skozi Slovenijo zelo pogosto. Tako da, ne glede na občasne napetosti, smo povezani in bomo povezani ostali. Med Slovenci in Hrvati je seveda nekaj živčnosti, predvsem politiki si gredo malo na živce. Naroda pa nista skregana, če tako rečem. Vsi naši problemi izvirajo iz skupnega življenja v nekdanji Jugoslaviji. Če ne bi Jugoslavija razpadla, ne bi bilo teh problemov, problemov meja, problemov delitvene bilance, sukcesije, ne problemov z deviznimi varčevalci in tako naprej. Vendar, ne glede na to kar se govori in piše, kot sem prej rekel, počasi nekatere probleme rešujemo. Rešujemo problem nepremičnin: sedaj smo naredili kar velik korak s tem, da bodo Slovenci lahko legalno kupovali nepremičnine na hrvaškem. Seveda pa ostane nekaj vprašanj odprtih. Zato, da bi se ta vprašanja rešila, je potrebna potrpežljivost. Problem, ki ga v Sloveniji večkrat opažamo, je neko nezaupanje, medsebojna nezaupljivost in tudi problem verodostojnosti. S Hrvati smo, kot veste, leta 2001, končali pogajanja z mejo, obe vladi sta to sprejeli, nakar je Hrvaška od tega sporazuma odstopila, kar je pokvarilo precej razpoloženja. Če bomo naredili korak naprej, bo to v tem tednih, tja do maja, junija, ker potem se bodo stvari začele že malo preveč zaostrovat, ker prihajajo volitve na Hrvaškem in bo težko prepričat Hrvate da se neovirano pogovarjajo o teh vprašanjih. Gospod minister. Potem, ko ste položili venec pred spomenik osvoboditelja San Martina, je godba grenadirjev odhajala ob zvokih koračnice, ki je nastala v dobi malvinske vojne. Vemo, da Anglija želi in skuša, da bi to otočje, ki ga oni imenujejo Falkland, spadalo v sklop Evropske unije kot izvenkontinentalno ali prekooceansko ozemlje. Ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, kakšno bo njeno zadržanje do tega vprašanja, ki je sicer minimalno, a ki Argentino zelo zanima? Tu morava bit zelo previdna. Prvič, vi veste, da (Nadaljevanje na 3. strani) Bolj se bližajo volitve, bolj raste napetost na vseh področjih družbenega življenja. V takem stanju je ka nevarno, da se zgubi smise za bistveni cilj vsakega političnega delovanja: narodov blagor. Kolikokrat še? Pretekli teden je imela svoje prvo letno zasedanje argentinska škofovska konferenca. Javnost je pričakovala ob zaključku zasedanja običajno izjavo, in ni se zmotila. Le da to pot škofje niso sklicali tiskovne konference, temveč pastirsko pismo enostavno objavili na internetu. Besedilo je razmeroma kratko, a globoko. Nanaša se na sedanje stanje v državi, ko se bližajo splošne volitve. Pismo opozarja na številne napake in nepravilnosti družbe in kaže smer, po kateri naj se ti problemi rešijo. Dejansko ni veliko novosti in prevladujejo teme, ki so jih škofje že neštetokrat nakazali. Ob tem se umestno porodi vprašanje, kolikokrat bo Cerkev še morala opozarjati na stvari, ki so jasne in že tolikokrat osvetljene, pa jih politično občestvo presliši in nikdar ne reši. Se še spomnite, kolikokrat je škofovska konferenca poudarjala, da kriza ni toliko ekonomske kot etične narave? Danes, ko se makroekonomski problemi rešujejo, je to še bolj jasno. Kaj menijo škofje. V glavnem pastirsko pismo s prstom pokaže na štiri temeljna a boleča področja. Na prvem mestu zahtevajo prozornost v volilni kampanji. Svarijo pred ,,dema-gogijo, pritiski in klienteliz-mom", ki so stare bolezni argentinske politike. Opozarjajo, da prava demokracija sloni na neodvisnosti treh republikanskih oblasti. Svarijo pred revščino in izključitvijo nižjih družbenih slojev, in končno ugotavljajo: ,,Družba ne raste izključno, kadar raste gospodarstvo, temveč predvsem kadar zorita njena sposobnost za dialog in spretnost za dosego soglasja". S tem pa tudi opozarjajo na štiri šibke točke sedanje vlade, ki so obenem njeni ,,glavni grehi". Zato ni čudno, da vsaj v prvem trenutku ni bilo odziva s strani vlade na to pismo, medtem ko se je opozicija o besedilu izrekala zelo pohvalno. Spopad namesto dialoga. V današnji Argentini ni nobena skrivnost, da je razmerje med Cerkvijo in vlado v kritičnem stanju. S strani Cerkve se nenehno izraža pripravljenost za dialog, s strani predsednika pa ni odgovora, temveč nenehno postavlja kamenje na pot zbližanja. Lahko bi rekli, da je nasprotje prišlo do viška ob aferi škofa Ba-seotta, ki je bil zadolžen za vojaško pastoralo, pa je prišel v konflikt z ministrom za zdravje v zadevi splava. Sam predsednik je majski Te Deum preselil v Santiago del Estero in s tem prelomil tradicijo, ki se je vlekla od leta 1810, ker ni hotel slišati opozorilnih besed buenosaireškega nadškofa. Kirchner je najbolj trpel, ko je kardinal Bergoglio „blagoslovil" nastop škofa Pine, ki je v provinci Misiones prekrižal vladne (in Kirch-nerjeve) načrte provincijske ustavne reforme. Predsednik pa vidi (le kako?) kardinalo-ve prste tudi v povezavi med vodjem avtonomnega mesta Buenos Aires (Teler-man) in Eliso Carrio, ki poriva ob rob vladnega kandidata, ministra za vzgojo Filmusa. Pred kratkim je kardinal izjavil, da Cerkev ,,je bila, je in bo preganjana", na kar je Kirchner odgovoril z evangeljskim izrazom o nastavljanju drugega lica. V takem stanju je dialog res nemogoč. Boj se nadaljuje. S Pesnikom bi lahko trdili, da to ni boj, temveč „mesarsko klanje". Dober mesec manjka do volitev v prestolnem mestu, pa volivce ne obmetavajo s predlogi, temveč z medsebojnimi največkrat neresnimi obtožbami korupcije in drugih grehov. Vedno bolj jasno pa je, da najhujša napetost obstoja med obema levičarskima izrazoma: vladni Filmus proti sedanjemu vodji Teler-manu. Kirchner temu zadnjemu ne more odpustiti, da se je povezal z njegovo najhujšo sovražnico Eliso Carrio, ki je do vlade najbolj kritična. Ta zamera gre tako daleč, da se že govori, da bi Kirchner na vodstvu mesta raje videl desničarskega Macrija kot pa Telermana. To pa lahko postane usodno v drugem krogu volitev, ki se kaže kot neizbežen. Kdo za predsednika? Medtem, ko je v opoziciji jasno, da bo glavni kandidat bivši gospodarski minister Lavagna, v vladnih vrstah še vedno ni odločeno, ali bo predsednik ponovno kandidiral, ali bo poslal na prvo mesto svojo ženo Cristino. Gospa uživa v zadnjih tednih izredno medijsko izpostavljenost. Potuje po svetu (Evropa, Latinska Amerika, ZDA), se udeležuje najvišjih srečanj (te dni z brazilskim predsednikom Lulo) in jo na mnogih mestih predstavljajo kot „prihodnjo argentinsko predsednico". A uradno še ni nobene besede, niti jasnega namiga, kakšna bo končna odločitev. Strokovnjaki menijo, da hoče biti predsednik popolnoma gotov, da žena ne bo imela težav. Če bi se pokazal kakršenkoli dvom o njeni zmagi, bi mesto kandidata prevzel sam, ker mu razne ankete kažejo večjo priljubljenost. Vendar, dolgo te odločitve ne morejo odlašati in kažejo na obisk v Mendo-zi (sedanji radikalni guverner Cobos zveni kot kandidat za podpredsednika) kot priložnost za proglasitev. SLOVENCI V ARGENTINI Franci Markež 70-letnik 60. občni zbor društva Zedinjena Slovenija V nedeljo, 22. aprila je naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija imelo svoj redni letni občni zbor. Srečanje se je pričelo ob 9.30 s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je za vse rajne odbornike in člane društva daroval g. Dane Vrečar. Po maši in zajtrku se je ob 11. uri, pričel 60. občni zbor. Predsednik Lojze Rezelj je pozdravil navzoče in ugotovil, da je zbor po društvenih pravilih sklepčen. Po začetni molitvi sledil izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila France Jerovšek in Stane Hrovat, ki sta bila soglasno potrjena. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Sledilo je poročilo tajnika Toneta Mizerita in blagajničarke gospe Alenke Jenko Godec. Nato so podali svoja poročila še odborniki-vodje posameznih referatov: za odsotnega kulturnega referenta je poročilo prebral tajnik, za mladinski referat Stanko Jelen, šolski referat Ani Klemen, za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Nede Vesel Dolenc, za tiskovni referat Metka Mizerit v odsotnosti ge. Pavline Dobovšek. Vsa ta poročila bodo objavljena v prihodnjih številkah našega lista. Končno je svoje poročilo podal še predsednik Lojze Rezelj. Med drugim je dejal: „Poteklo je že osem let, odkar predsedujem društvu (od 1985 do 1989 in od 2003 do 2007, op. ur.). S tem tudi zaključujem predsedstvo in moja dolžnost je, da se iskreno zahvalim vsem odbornikom, ki ste mi stali ob strani in zvesto izpolnjevali vsak v svojem resorju, da je vse delo lepo potekalo. Odkrito povedano sem z opravljenim delom zadovoljen, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi. Vse kar je bilo storjeno je zasluga delavnih odbornikov^ Želim, da bi bilo delo novega odbora še bolj uspešno kajti delo za slovenstvo mora biti najprijetnejše breme vsakega rojaka, posebno še tistim, ki imajo vse sposobnosti zato. Združeni bomo kazali pot mladim zavedajoč se našega poslanstva, da smo vredni nosilci naših slovenskih izročil in ponosni potomci naših junakov, kateri so darovali življenje na oltar domo- vine^ Sledila so vprašanja in pojasnila o predloženih poročilih. Končno je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico odbora, kar so prisotni s ploskanjem potrdili. Sledile so volitve novega odbora. Predložena je bila samo odborova lista, ki je bila soglasno potrjena. Prvič v zgodovini društva mu načeluje dama. Predsednica je namreč gospa Alenka Jenko Godec. Podpredsednika sta arh. Jure Vombergar in prof Neda Vesel Dolenc; tajnik Tone Mizerit; blagajničarka, Antonija Vesel Re. Ostali odborniki so še Andrej Golob, Stanko Jelen, Ani Klemen, France Vitrih, Marjana Batagelj, lic. Franci Markež, Pavlina Dobovšek, in Metka Mizerit. Nadzorni odbor sestavljajo dr. Katica Cukjati, Jože Lenarčič in Božidar Fink; razsodišče pa Arh. Marijan Eiletz, dr. Marko Kremžar in Lojze Rezelj. Duhovni vodja pa je prelat dr. Jure Rode. Novoizvoljena predsednica je prevzela vodstvo zbora in se v toplih in čustvenih besedah zavalila za zaupanje. Spomnila se e svojega pokojnega moža, Frida Beznika, ki je bil vzor požrtvovalnosti in idealizma. V tem duhu je sprejela to težko in odgovorno mesto. Sledila je obravnava članarine, ki bo v novem obdobju ostala nespremenjena. Zadnja redna točka zbora je bilo imenovanje dveh delegatov v Federacijo slovenskih društev v Argentini, za kar sta bila izvoljena dr. Vital Ašič in prof. Neda Vesel Dolenc. Pri slučajnostih se je govorilo tudi o vlogi društva, zlasti sedaj, ko bo ob ustanovitve Federacije izgubilo svoj krovni značaj. Poudarjalo se je, da je v naši skupnosti toliko nepokritih polj, da Zedin-jeni Sloveniji ne bo zmanjkalo dela in odgovornosti tudi v prihodnje. S tem je bila snov izčrpana in predsednica Alenka Jenko Godec je z zahvalo prisotnim članom zaključila jubilejni redni občni zbor, s katerim društvo stopa v novo obdobje. „Ohranjanje kulture^ (Nadaljevanje z 2. strani) Slovenija ne bo predsedovala Evropski uniji na tak način, da bi uveljavljala svoje interese ali svoje poglede. Velika večina odločitev v Evropski uniji, je dosežena s soglasjem. To se pravi, kakršnakoli odločitev ne bo odvisna od Slovenije. Tudi od Slovenije a predvsem tudi od drugih. Drugo: vsi poznamo zgodovino. Dogodki iz preteklosti so bili seveda zelo boleči, vendar jaz mislim, da moramo gledat v prihodnost. Vam je znano, kakšno je stališče Evropske unije, in Slovenija, kot članica Evropske unije, je zavezana določenim stališčem, oziroma določenim pravilom. Vendar jaz mislim, in v Sloveniji večinoma mislimo, da gre za nekatera vprašanja, ki še niso rešena, in ki jih bo treba rešit. Mi si želimo, da bi bila rešena v skladu z mednarodnim pravom, v skladu z filozofijo Združenih narodov in v skladu z neko moderno miselnostjo in modernimi mednarodnimi odnosi, kot se danes to spodobi. Za konec še vašo misel o razmerju med državo Slovenijo in Slovenci po svetu, in vašo besedo naši slovenski skupnosti v Argentini. Jaz sem malo prej otrokom rekel da imam najrajši takšne predstavnike, kot so oni. To, da ima Slovenija zunaj svojih meja toliko ljudi dobre volje, toliko navdušenih in prisrčnih Slovencev, pomeni velikansko bogastvo in nekaj nad čimer moramo biti zelo veseli, nad čimer moramo biti ponosni, s čimer se moramo pohvalit. Jaz mislim, da je slovenska skupnost v Argentini pokazala izjemno vitalnost. Ohranjanje kulture in jezika ni majhna stvar, posebno ne v tako kompliciranem okolju, tako da vsa čast! Slovenija je v zadnjem času storila nekatere pozitivne korake, ko gre za priznavanje pravic Slovencev, ki živijo zunaj matične domovine. Država Slovenija si želi urejat stvari v interes vseh Slovencev, tudi tistih, ki živijo kjerkoli po svetu. V tem smislu je država odprta za pobude in za nove rešitve. Kot veste, smo ustanovili tudi Svet za Slovence po svetu, kjer se boste pogovarjali o praktičnih problemih med državo Slovenijo in deli slovenskega naroda ki živijo zunaj Slovenije. Jaz bi se rad ob tej priložnosti zahvalil za pozornost, ki mi je bila izkazana, se priporočil, da bi bili Slovenci še naprej tako konstruktivni tu v Argentini, in da bi še naprej ohranjali zaupanje v slovensko stvar. Nazadnje je to zaupanje, oziroma podpora, ki jo uživa slovenska država v tujini, nek steber, na katerem ta naša država prav tako temelji. (Pogovarjal se je Tone Mizerit) V soboto 14. aprila je Franci praznoval svoj 70. rojstni dan. Za to priložnost je povabil sorodnike, prijatelje, znance in kolege na kosilo v znani gostilni v mestu Martinez - z razgledom na Reko srebra. Bilo nas je kar blizu sto. Kot staremu prijatelju -al viejo amigo- mu čestitam ob lepem življenjskem jubileju, pa mislim, da se vsa slovenska srenja pridružuje tem voščilom ter mu želi še mnogo zdravih in plodnih let. Ker imam skoraj tri ure vožnje do severnega predela mesta, sem spotoma obujal spomine na najino poznanstvo. Verjetno sva se srečala pri SKAD-u, torej v študentovskih letih; tudi kako brucovanje je bilo pri Markeževih. Sploh je bila ,,Markeževina" kraj lepih srečanj, praznovanj - pa tudi kakega celonočnega tarokiranja. Njihova gostoljubnost bo morda našla pot v pregovor. Tudi za njihovo družinsko mizo sem večkrat sedel. V spominu imam blage poteze Mar-keževe mame, bolj strogi očetov profil, vedno mladosten Mijin lik. Drugi so bili takrat že z doma. Franci kot najmlajši ni imel nič privilegijev; na ,,kinti" je bilo mnogo opravkov: valilnice, kokoši, zajci, psice (ob sobotah s kolesom do Pontevedre). In ob vsem tem - knjige in tudi diploma. Čebele je imel na skrbi oče. O, Markeževina bi zaslužila posebno kroniko kot oaza domačnosti, kamor smo se zatekali premnogi priseljenci za oddih. Mislim, da se Franci s Jubilant v krogu svoje družine ponosom ozira na tista leta zorenja in priprave na življenjske naloge. Potem so šle poti tedanjih skadovcev v različne smeri: ustanavljali smo družine, službene obveznosti so nas deloma razkropile. Vendar smo se občasno še dobivali, nekajkrat še v Merlo - potem pa že na njegovem domu na Belzu. Smem reči, da se nam je še kar obneslo vse tisto: Argentina je bila radodarna za bistre glave in za pridne roke. Zato se danes lahko veselimo opravljenega dela in uspehov. Franci, zavedamo se pomembnosti tvojega dela za skupnost; prej ali slej se ti bo ta, na kak način, oddolžila. Eden od tistih si, ki poleg uspehov v svoji stroki, s ponosom lahko pokaže legitimacijo delavca za našo diasporo. Vrsto let (menda enaindvajset) v srednješolskem tečaju - tudi kot ravnatelj, zdaj kot referent za tisk pri Zedinjeni, s svojo zanimivo rubriko v Svobodni Sloveniji, ko nas spremljaš po ,,zemlji naši". Kar se nas tiče - tvoje klape? - vedi, da si v naših očeh bil in ostaneš neomajen optimist, s finim čutom za humor, zvest vrednotam naše emigracije. Vita hominis super ter-ram septuaginta anni, kar je več je torej že nameček, morda plačilo za izredne zasluge, milost za podoživ-ljanje in kontemplacijo. Kdo bi vedel! Lahko je tudi za pokoro, bognedaj. Dragi prijatelj, želim, da bi še naprej posvečal svoje talente, najprej svoji družini, potem naši skupnost, kot tudi naši novi domovini. Hvala ti za vse - in še na mnogo let: ad multos an-nos. Prav kot smo ti zapeli: Kol'kor kapljic, tol'ko let, Bog ti daj na svet' živet... Vinko Rode NOGOMETNA EKIPA ZS Obisk v Mendozi Nogometna ekipa ZS se pripravlja na 3. nogometni turnir izseljencev, ki se bo vršil prvi teden avgusta v Sloveniji. Letos smo povabili k sodelovanju tudi slovenske fante iz notranjosti dežele. Največ zanimanja je bilo med mendoško mladino, nekaj se jih je pa tudi javilo iz Bariloch. Ker je bilo iz Mendoze kar enajst fantov javljenih, in je bilo težko, da bi vsi skupaj prišli v Buenos Aires, smo se z njimi zmenili, da gremo mi tja na obisk. Tako smo potovali, selektor nogometne ekipe Claudio Spinella in spremljevalca, kapetan ekipe Hermi Zupan in tajnik Marko Vombergar. Prišli smo v soboto zjutraj in smo se takoj zbrali z mendoškimi fanti v Slovenskem domu, kjer smo razložili letošnji projekt in pokazali kratek video o prejšnjih potovanjih ekipe ZS v Slovenijo ter razdelili brošure. Po tem pogovoru, smo se odpeljali na nogometno igrišče. Poleg enajstih fantov, ki so igrali z namenom, da jih naš selektor opazuje, je prišlo še drugih petnajst fantov, ki so igrali proti tem. Fantje so igrali pod močnim opoldanskim soncem kar dve uri. Po končani tekmi je naš selektor dal fantom svoje pripombe in navodila in tako smo se zmenili še za naslednji dan, kot je bilo dogovorjeno, da ogledamo še eno tekmo med njimi. Tako smo se nedeljo opoldne ponovno zbrali v domu. Naš selektor se je tam pogovoril posamezno z vsakim fantom, ki jih je prejšnji dan videl igrati in po tem smo se ponovno odpeljalil na igrišče, kjer so igrali novo tekmo. Po končani tekmi so še fantje brcali na gol in tako je naš selektor imel že bolj jasno kateri so, ki bi lahko igrali v naši ekipi. Tako smo kasneje sporočili fantom v Mendozo, da smo izbrali pet, ki naj bi prišli v Buenos Aires, da se primerijo s fanti, ki že igrajo v nogometni ekipi. Ti so: Šmon Agustin, Šmon Marijan, Martinez German, Štumberger Leandro in Emmanuel Lippi Hirschegger. Danes v nogometni ekipi trenira trideset fantov, izmed katerih jih bo potovalo samo osemnajst. Dokončna selekcija bo pa en mesec pred vožnjo. Zelo veseli bomo, če bodo fantje iz Mendoze ali Bariloch del naše ekipe, saj bi se z njimi skupina obogatila. Zahvaljujemo se v imenu nogometne ekipe ZS vsem mendoškim fantom in družinam za tako lep sprejem in upamo, da bo ta prvi stik rodil še nova srečanja in prijateljstva. Marko Vombergar tajnik nogometne ekipe ZS VTISI IZ SLOVENIJE Romanje v Medjugorje (2) — Ko prečkamo mejo pri Vinici, nekaj po šesti uri zjutraj, je že svetlo. Če izvzamem tistih nekaj kilometrov pri Savudriji (ki pa bi lahko rekli, da je še slovensko ozemlje) in pred tridesetimi leti prehod proti Zagrebu in Slavonskemu Brodu, nisem še bil na Hrvaškem, kaj šele tam doli v Bosni in Hercegovini. Kolikor mi spomin dopušča, se take pokrajine, kot jo doživljam sedaj, ne zavedam. Razsežne gozdne površine na valovitem terenu, malokaj naseljenem, mi ostane v spominu zaradi pomanjkanja cerkvic na vzpetinah. Navajen na slovenske razmere, ko čez dan skoraj težko najdeš hribček brez cerkvice ali cerkve, ponoči pa sijejo z njih osvetljeni zvoniki, - je prvi vtis, kot da nekaj manjka. Nekako tako, kot če iz široke neizmerne pampe prideš v Slovenijo, pa te od vsepovsod omejujejo hribčki ali gore in se ogled ne more sprostiti. Morda bi ne smel tega delati, a največkrat padem v to, da vse primerjam s tem, kar poznam. Tako tudi stavbe redkih razmetanih zaselkov (z avtoceste se kaj večjega težko opazi) niso iz sedanjega časa. Če se človek sprehodi po Sloveniji in zaide tudi v malo bolj odročne kraje, bo v večini primerov opazil, da so ali staro hišo prezidali ali pa dozidali novo, z vsemi modernimi pripomočki (izolacijo, kolektorji za sončno energijo, plinohramom-cisterno za plin, itd). Tega nisem opazil, kar je tudi prvi znak, da se peljemo po državi, ki je drugače doživljala zadnjih šestnajst let. Čez čas spet malo spremembe. To pot se priklopijo spomini na nekaj znanega. Gozdne višine padejo na višine grmičja, na dan pridejo kamni in skale, vidi se pomanjkanje dežja. Pa saj to je Cordoba, San Luis! Ja, nekaj takega se mi poraja v glavi. Na določenem predelu se avtocesta spusti k obali, a vidimo jo zviška, enega izmed notranjih rokavov Jadranskega morja, pri Novigradu. Le toliko, da se nam pokaže morska površina, seveda brez svetovno znanih dalmatinskih plaž, a pogled je vsekakor očarljiv. Vsega je enkrat konec in tako je tudi z avtocesto. Sicer na tablah kaže smer proti Dubrovniku, vendar je napis prekrižan, ker je avtocesta v gradnji. Začnemo se peljati kot navadni zemljani po deželnih cestah in mestnih oziroma vaških ulicah skozi naselja, ki niso nič posebnega. Skoraj da spominjajo na kako vasico v notranjosti Argentine, kjer ni opaziti kakega urbanega načrta ali skrbi za estetiko. Hiše nimajo določenega stila, tudi ni zaznati kakega arhitektonskega posega; so pač hiše, ki dajejo zavetje, pa nič več. Miriam je opazila, da kljub krepkemu vstopu v pomlad ni bilo zaznati gredic ali lončkov z rožami (kako se ne bi spomnil pesnikovih sedemdesetih balkonov, pa niti ene rože ...). Osebno mi je pa padlo v oči, da nisem našel tablic ne z imeni cest ne s hišnimi številkami. Popravljam: le v eni vasi, katere ime sem pa spregledal, so bile hiše oštevilčene, drugače pa ne. Niti v Medžugorju, ko sem si hotel zapomniti naslov penziona, kjer smo prenočili, ni bilo nobene tablice. Le kako dobivajo pošto?... Ali imajo sploh katastrske podatke? Bog ve ... Po hrvaškem ozemlju je bilo videti precej zastav. Tudi to je sprememba! V Sloveniji težko opaziš zastavo, ki bi vihrala skozi vse leto na privatni stavbi (spomnim se le ene v Ljubljani, blizu sestričninega stanovanja na Povšetovi). Tudi pri kaki cerkvi je vihrala, predvsem pa so v oči padli ogromni (,,jumbo") plakati z glavo vojaka. Pa ne, da je ,,mi General"?!.. Peron res ni bil, so pa ti plakati prisegali zvestobo drugemu generalu, ,,junaku in heroju" Anteju Gotovini, ki ga haaško sodišče obtožuje marsičesa. GB G. JOŽE RAZMIŠLJA Dobra beseda Vedno dobro mesto najde. To pomeni, da je vsakdo vreden in potreben dobre besede in da jo tudi zelo rad sliši. Dobra beseda človeku veliko dobrega napravi. Ga dvigne in mu vlije novega poguma. Po njej spozna, da ni odveč, da ni nesposoben, ampak, da je z vsem, kar je in kar ima, družbi potreben in koristen. Tako naj gleda vsak na sebe, pa naj mu družba to prizna ali ne. Za vsakogar imejmo dobro besedo in mu priznajmo njegove vrline. Mnogokrat jih moramo šele odkriti in temu delu je prav, da mu posvetimo potrebni čas in vso dobro voljo. Očitanja napak in govorice; teh ni nihče vesel in vsi jih težko prenašamo. Sami smo nesrečni zaradi njih in vsi jih trpimo. Nihče ni rad ne obtožen in ne obsojen. Zato se tega vedno izogibajmo, da nam ne bodo veljale besede Evangelija: ti pa, kdo si, da sodiš svojega bližnjega? Če poznamo slabosti in napake drugih, jih obdržimo zase, o njih molčimo, da bomo isto lahko pričakovali in zahtevali od drugih do nas. Vedno pa poiščimo, ker tudi to vsak ima, kaj dobrega in to lahko obesimo na veliki zvon. To bo zanje dobra beseda, ker mu bo dano priznanje in dokaz, da ni nobena garjava ovca, pa čeprav nismo brez napak. Pohvala je en način dajanja dobre besede. Dostikrat se te vsi zaslužimo, čeprav je vedno ne prejmemo. Pohvala je kot balzam za človeka in je vzpodbuda za nadaljnje prizadevanje. Tudi Jezus je Petra in ostale apostole pohvalil, potem, ko ga je ta priznal pred vsemi: ti si Kristus, Sin živega Boga. In pa: veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Boljše pohvale in dobre besede si niso mogli želeti. Dobra beseda nam bo vsem pomagala, da se bomo lažje rešili vsega, kar nam dela težave v življenju. Na Blejskem otoku se je začela obnova cerkve Potem ko je blejska župnija februarja na Blejskem otoku zaradi financiranja nujnih obnovitvenih del za ogled cerkve začela zaračunavati vstopnino, sedaj obnova že poteka. Blejska župnija namreč vsak dan z vstopninami zbere od 100 do 150 evrov. S tako zbranimi sredstvi pa naj bi po besedah blejskega župnika Janeza Ambrožiča do pričetka glavne turistične sezone opravili potrebna obnovitvena dela, ki naj bi sicer veljala med 100.000 in 125.000 evrov. Na Blejski otok so s helikopterjem že navozili material za oder, v prihodnjem tednu pričakujejo še opeko. Čeprav je prevoz gradbenega materiala s helikopterjem največji del stroška obnove, je zračni prevoz bolj ugoden od prevažanja s plovili, saj bi bilo v tem primeru material potrebno prenašati na vrh otoka, kar bi bilo po župnikovem mnenju preveč zamudno. Če bo vreme lepo, bo obnova zaključena v enem mesecu, sicer bi se utegnila zavleči. Vsekakor bo končana do glavne poletne sezone, je zagotovil župnik in dodal, da bosta tudi v času obnove možna obisk otoka in ogled cerkve. Obnova strehe je šele začetek, saj je potrebno urediti ne le cerkev, pač pa celotni otok. Potrebno je popraviti vodovod in odtočne cevi ter očistiti stolp. Prihodnje leto bo namreč Bled z Blejskim otokom na očeh celotne Evrope, je spomnil Ambrožič. Zaradi vstopnine se zaenkrat še noben gost ni pritožil, bilo pa je nekaj usklajevanja s turističnimi agencijami, ki so že imele aranžmaje. Podobno so povedali pletnarji, ki pravijo, da so domači turisti z vstopnino seznanjeni, tuje pa vstopnina tako ali tako ne preseneča. Geološka veda dobila terminološki slovar Strokovno izrazoslovje je pomemben del vsak stroke, saj njegova določenost tej daje večjo točnost izražanja in s tem nedvoumno sporazumevanje, je zapisano v uvodu v Geološki terminološki slovar, za katerega izid sta poskrbela oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založila pa Založba ZRC SAZU. Kot je na predstavitvi dejal glavni urednik založbe Vojislav Likar, terminološki slovarji običajno nastajajo več desetletij in tudi ta ni izjema. Geološki terminološki slovar (uredil ga je Jernej Pavšič, za leksikografsko in jezikovno redakcijo pa je poskrbela Zvonka Leder) je nastajal pet desetletij in je delo več generacij strokovnjakov s področja geologije. Kot je povedal Pavšič, so v njem zajeti geološki strokovni izrazi ali termini, ki so bili izpisani iz slovenske strokovne literature. Slovar zajema tudi novejše strokovno izrazje, ki izvira predvsem iz angleške literature in poleg že uveljavljenih predlaga tudi nekatere nove strokovne izraze, ki jih prinaša razvoj stroke. Slovar obsega 10.811 enobesednih ali večbesednih geoloških strokovnih izrazov in v večji ali manjši meri zajema vsa glavna področja geološke vede: mineralogijo, kristalografijo, petrologijo, sedimentologijo, paleontologijo, paleoekologijo, stratigrafijo, geologijo kvartarja, fizikalno geologijo, geofiziko, seizmologijo, inženirsko geologijo, hidrogeologijo, geokemijo, nahajališča mineralnih surovin in regionalno geologijo. Ob koncu je dodan seznam mineralov, v katerem je so vsi minerali, ki so zajeti v slovarju, zapisani tudi s kemijsko formulo, ter razpredelnica z razdelitvijo geološke zgodovine, je še povedal Pavšič. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI. Dolenjska - Cviček Ko smo že na Dolenjskem, ne smemo mimo emblematičnega vina te pokrajine, cvička. Poglejmo skrajšano, kaj o njem pove Mimi Urbanč v knjigi Slovenija -Pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998. () Med dolenjskimi vini, o katerih je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor (164-1693) in kasneje tudi Janez Trdina (1830-1905), ima cviček prav posebno mesto. Po sestavi je eden najbolj svojevrstnih vinskih tipov v Sloveniji. V njem se zrcali dolenjska narava. To je „utelešeno dolenjsko sonce" je o cvičku napisal Jože Likar (1895-1986), ki se je vse življenje trudil za njegov sloves. Cviček se ne more pohvaliti s prestižnim imenom in visokimi cenami. To je preprosto vino za vsak dan, ,,un petit vin" kot bi rekli Francozi, brez zlatih nagrad z vinskih olimpijad ter mednarodnega uspeha. Dolenjska ima dolgo tradicijo vinogradništva. V leto 1543 segajo Gorske bukve, zakonik Ferdinanda I. (1503-1664), ki je predpisoval postopke v vinogradništvu in kletarstvu. Kakovost dolenjskih vin je takrat narasla. Tako je Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske pisal, da Trška gora pri Novem mestu „osrečuje svoje posestnike z dobrim, odličnim, sladkim in močnim vinom". Omenja tudi druge znane vinogradniške lege in pravi, da so samo najslabši ,,dolenjci" pretirano kisli. Francoska nadvlada je prinesla nazadovanje in dolenjska vina so postala kisla in slabše kakovosti. Takšno pojmovanje je ostalo trdo zakoreninjeno med ljudmi vse do danes in dolenjska vina s cvičkom na čelu le počasi dobivajo tisto mesto v družbi vin, ki jim po pravici gre. Cviček so v preteklosti poznali in cenili na dunajskem dvoru in v nekaterih drugih mestih po Evropi. Ugled mu je zagotavljal stalne kupce in primerno ceno. Nazadovanje vinogradništva pa je močno okrnilo ugled cvička, katerega ime se pojavi prvič leta 1895 na degustaciji pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Ime, ki je izpeljanka nemške besede ,,zwicken", kar pomeni ščipati, zbadati, peči, je dobil zaradi velike kislosti. Anekdota pravi, da si mora Dolenjec pred spanjem naviti budilko, da se sredi noči obrne na drugi bok, saj bi mu sicer kislina preluknjala želodec. Pretirano kislo pa je samo vino slabše kakovosti. Najboljše vino daje trta, ki uspeva na prisojnih in zelo strmih lapornatih legah (lapor = kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita). Izrednega pomena pa je tudi nadmorska višina, ki je za našo trto idealna med 250 in 400 m, višje lege dajejo večjo kislost. V preteklosti so cviček pridobivali iz različnih vrst grozdja, v zadnjih desetletjih pa se je število sort skrčilo na žametovko, modro frankinjo in kraljevino v razmerju 70: 10.20. Od leta do leta pa se razmerje spreminja. Cvičkova dežela leži južno od Save in sega do doline Temenice, Straških hribov in Gorjancev. Cviček je svetlordečkaste barve z rubinastim in vijoličastim odtenkom, odlikuje ga svež in saden vonj, ki nas spominja na maline in ribez. Njegov okus, ki ga enologi ocenjujejo kot lahkoten, nežen in svež, se zaradi poudarjene kislosti na more razviti do polnosti in zaokroženosti. Louis Pasteur (1822-1895) je nekoč zapisal: ,,Vino je najbolj zdrava in higienična pijača." Še posebej veliko zdravilnih učinkov pripisujejo cvičku. Več kisline in nižja alkoholna stopnja, ki sta ga nekoč odrivala na obrobje slovenskih vin, sta se izkazala za njegovo prednost. Zaradi prve je priporočljiv za sladkorne bolnike, druga ga uvršča med dietetična vina. Cviček ugodno vpliva na prebavo, pospešuje apetit, preprečuje nespečnost in krepi krvni obtok. Cviček je vino sodobnega časa in človeka, ki si kljub življenjski naglici prizadeva za zmerno in zdravo prehrano. Je edinstveno in poleg kraškega terana naša vinska posebnost, vino, ki pooseblja slovenskega in še posebej dolenjskega človeka. Zato je čas, da ponovno pridobi izgubljeno ime. Cviček, brez katerega menda tudi Bajk in povesti o Gorjancih ne bi bilo, bi lahko postal zaščitni znak Dolenjske, te lepe dežele razgibanih vinskih gričev. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI BO KAJ RATALO IZ TEGA? Državni svet je podprl pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za spremembo zakona o državljanstvu. Predlog novele bo tako poslal državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. V skladu z Maučečevo pobudo bi v zakonu o državljanstvu potomcem slovenskih staršev, ki so bili leta 1991 starejši od 25 let, omogočili priglasitev slovenskega državljanstva še do dopolnjenega 45. leta starosti, medtem ko bi za ostale še naprej ostala sedanja starostna meja 36 let. PERUJSKI VELEPOSLANIK Predsednik Janez Drnovšek je sprejel poverilna pisma perujskega veleposlanika v Sloveniji Carlosa Higueras-Ramosa, ki je predsedniku ob sprejemu posredova povabilo za obisk v Peru. Veleposlanik pokriva Slovenijo s sedeža na Dunaju. SAMO IZ SLOVENIJE V Revozu so predstavili proizvodnjo novega modela renault twingo. Tovarna je edina, ki ta model proizvaja za svetovni trg, proizvodnja novega modela pa naj bi prispevala predvsem k dvigu prodaje avtomobilske znamke Renault na evropskem trgu. Novega twinga bodo začeli prodajati sredi junija v Sloveniji, Franciji in Italiji, od septembra dalje pa tudi v ostalih evropskih državah. Trenutno se v Revozu skoti vsak dan po 750 twingov. NA DELO TUDI NA NIZOZEMSKO Nizozemska je uradno sporočila, da bo s 1. majem odprla trg dela za delavce iz osmih držav Evropske zveze, tudi Slovenije, ki so v povezavo vstopile 1. maja leta 2004. Evropska komisija je korak Nizozemske nemudoma pozdravila in poudarila, da so države, ki omejitev že od začetka niso uvedle - to so Velika Britanija, Irska in Švedska, beležile visoko stopnjo gospodarske rasti ter znižanje brezposelnosti. ZGODNJA SMRT Silvo Plut, ki je bil pred kratkim obsojen na 30-letno zaporno kazen zaradi umora Ljubice Ulčar, poskusa umora Mirka Ulčarja ter grdega ravnanja z Ulčarjem, je v Ljubljani v priporu najverjetneje naredil samomor. Generalni direktor republiške uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole je na časnikarski konferenci povedal, da so Pluta ob delitvi zajtrka našli mrtvega v celici. Ugotovili so, da je umrl zaradi zastoja srca, pravi vzrok smrti pa bo znan po obdukciji. Obstaja možnost, da je umrl zaradi prevelike doze pomirjeval. PO SVETU EU V ponedeljek, 30. aprila je začela veljati nova zakonodaja Evropske unije, ki opredeljuje odgovornost podjetij za onesnaževanje okolja. Nova direktiva temelji na načelu, da onesnaževalec plača kazen, vključuje pa onesnaževanje vodnih virov in naravnih habitatov, škodovanje živalim in rastlinam ter onesnaževanje tal. V svoj pravni red so jo do roka prenesle le Italija, Latvija in Litva. TOVARNA RAKET Sirija je zgradila podzemno tovarno, kjer naj bi izdelovala in skladiščila balistične rakete, s katerimi bi lahko napadla Izrael. Kompleks naj bi sestavljalo 30 betonskih bunkerjev, proizvodnih obratov, razvojnih laboratorijev in poveljniških mest. Po poročanju izraelskega časnika hranijo večinoma balistične rakete tipa scud, ki bi lahko dosegle katerikoli del Izraela. Po ocenah časnika naj bi Damask v kompleksu zaradi omejene moči zračnih sil povečal predvsem zalogo raket zemlja-zemlja. KOSOVO Nekdanji odposlanec Združenih države Amerike za območje Balkana, Richard Holbrook je izjavil, da bi ZDA lahko priznale neodvisnost Kosova tudi v primeru ruskega veta v Varnostnem svetu glede končnega statusa te pokrajine. Holbrook je še opozoril, da bo Rusija nosila odgovornost za morebiten izbruh nasilja, če se bo odločila za vložitev veta. Hkrati je dodal, da bo ZDA pri priznanju neodvisnosti Kosova sledilo tudi več evropskih držav. Kot je znano, naj bi Varnostni svet o končnem statusu ozemlja, ki je v upravi OZN od leta 1999, glasoval v prihodnjih tednih. USPEH? Združene države Amerike bodo s prvo uradno oceno o tem, ali je povečanje števila ameriških vojakov v Iraku prineslo kaj uspeha pri zajezitvi nasilja, počakale do septembra. Mnogi visoki svetovalci ameriškega predsednika Georgea Busha sicer predvidevajo, da bodo tudi do takrat dosežki vojske na področju Iraka omejeni. Predstavniki ameriške administracije namreč niso več prepričani, da bo iraški vladi premiera Nurija al Malikija uspelo doseči BUENOS AIRES Slovenski dan v nedeljo dne 28. aprila t. l. je obetal, da bo to zopet velika prireditev Slovencev na širnem področju Vel. Buenos Airesa. Vsa pričakovanja prireditve je pa pokvarilo nedeljsko jesensko deževje. Zaradi tega se prireditev ni mogla vršiti. RAZPIS KNJIŽNJIH NAGRAD Slovenske kulturne akcije v Bs. Airesu Kakor prejšnja leta, razpisuje Slovenska kulturna akcija tudi letos knjižne nagrade v znesku $ 10.000 (5.000, 3.000, 2.000). Ostali pogoji, sestava žirije, itd. so kakor lani. Novo je le to, da letošnje nagrade niso omejene samo na leposlovna dela (roman, povest, drama, zbirka pesmi, novel ali črtic), ampak so razširjena tudi na znanstvene razprave iz slovenskih domoznanskih področij, humanističnih ved, pa tudi na drugačne izsledke slovenskih znanstvenikov. Rokopise je treba poslati do 31. oktobra t. l. v dveh, na stroj pisnih izvodih na naslov „Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350 Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Argentina". MENDOZA 80. letnico rojstva je obhajala v zdravju v krogu svoje družine, prijateljev in znancev ga. Apolonija Grintalova - Grintalova mama. Bog jo živi še mnogo let v zdravju in veselju! G. Viktor Zarnik, podpredsednik tuk. Društva Slovencev je postal petdesetletnik. Vso srečo in še dolgo življenje so mu iz srca voščili vsi člani njegove družine, z njimi pa tudi številni prijatelji in znanci. OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto dne 27. aprila t. l. so bile na področju Vel. Bs. Airesa tri slovenske poroke. V mestu Ramos Mejia sta se poročila g. Anton Mikuž in gdč. Olga Bajželj. Poročne obrede je opravil g. Janez Kalan, za priči sta pa bila mlademu paru: nevesti njen brat g. Stanko Bajželj, ženinu pa g. Mirko Simenc. V mestu Florida sta sklenila zakonsko zvezo s poročno mašo, ki jo je imel g. direktor Anton Orehar, g. Marko Kremžar in gdč. Pavla Hribovšek. Za priči sta bila: nevesti g. Lojze Rozina, ženinu pa g. Milan Magister. V župni cerkvi v San Justo sta se pa poročila prav tako s poročno mašo g. Jože Mavrič in gdč. Poldka Krajnik. Poročno mašo je imel ženinov brat g. Marko Mavrič, ki je mladi par tudi poročil. Za priči sta bila: nevesti g. Janez Brelih, ženinu pa njegov oče g. Jože Mavrič. Novoporočencem želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini g. Pavleta Jeretina in njegove žene ge. Anice, roj. Puntar v mestu Florida se je rodil sinček. Družino g. Slavka Trudna in njegove žene ge. Tonke, roj. Langus v Munro je prav tako razveselil sinček, družino g. Milana Juvančiča in njegove žene Zofke, roj. Vombergar v Bs. Airesu je pa osrečila hčerka. Srečnim družinam naše iskrene čestitke. Svobodna Slovenija, 2. maja 1957 - št. 18 resumen de esta edicion narodno spravo. Zato potekajo razprave o predlogu, po katerem bi dodatne ameriške sile v Iraku ostale dlje, kot je bilo sprva predvideno. EKVADOR Ekvadorski predsednik Rafael Correa je predstavnika Svetovne banke v tej državi Eduarda Somensatta razglasil za nezaželeno osebo, kar pomeni, da mora ta čim prej zapustiti Ekvador. Correa je že večkrat napovedal, da bodo Somensatta izgnali. To je dejansko storil v petek, 27. aprila. S tem je odgovoril na zamrznitev 10 milijonov dolarjev vrednega posojila s strani Svetovne banke v času, ko je bil še gospodarski minister. Correa namreč trdi, da je banka posojilo zamrznila, da bi Ekvador kaznovala, ker je izvedel reformo naftne industrije. ELECCIONES PRESIDENCIALES Eslovenia no confirmo aun la fecha exacta de la eleccion a presidente de la Republica. Las fechas tentati-vas, para la cuarta eleccion desde su independencia en 1991, van desde el 14 de octubre hasta el 4 de noviembre de 2007. El mandato presidencial es por cinco anos y en la primera vuelta los candidatos deben obtener la mitad mas uno de los votos, para proclamarse ganadores. De lo contrario se recurre a la segunda vuelta, como ocurrio en las ultimas votaciones. El primero que lanzo su candidatu-ra en noviembre del ano pasado es Lojze Peterle, que va por el partido Nueva Eslovenia. En cambio, el partido gobernante SDS no dio a conocer si designara candidatos o apoyara a otros. En estas elecciones podran participar los ciudadanos eslovenos que viven en el extranjero. El padron electoral cuenta con mas de 44 mil inscriptos en estas condiciones. (Pag. 1) TRANSPARENCIA ELECTORAL El parlamento esloveno aprobo por unanimidad la ley que pondra claros lineamientos a las campanas preelecto-rales y las campanas para referendum. La norma define los tipos de gastos de una campana e impone la necesidad de identificar de modo claro al organizador de las campanas, que debera cerrar las cuentas dentro de los cuatro meses de concluida la tarea preelectoral. (Pag. 1) LA ENTREVISTA El ministro de relaciones exteriores, dr. Dimitrij Rupel, en su paso por la Argentina, converso con nuestro semanario. Sobre la presidencia de la UE, a cargo de Eslovenia a partir de enero de 2008, dijo que proyectan trabajar sobre la ampliacion de la Union, el dialogo entre las culturas y la seguridad energetica. Otro punto de la charla fue el acuerdo social firmado con el gobierno argentino, que posibilitara beneficios sociales a ciudadanos de ambos pa^ses. Sobre la relacion entre Eslovenia y Croacia, senalo que poco a poco los problemas se estan resolviendo. Al preguntarle sobre la posibilidad de incluir a las Malvinas en la UE, el ministro afirmo que las decisiones de la Union se logran de comun acuerdo, aunque expreso su deseo de que sea resuelto en concor-dancia con la pol^tica de Naciones Unidas. Por ultimo, sobre las relaciones entre Eslovenia y los eslovenos por el mundo felicito a la colectividad en la Argentina por su vitalidad y destaco el esfuerzo por mantener el idioma y la cultura eslovena. (Pag. 2) TORNEO DE FUTBOL EN ESLOVENIA El equipo de futbol de Eslovenia Unida se esta prepa-rando para el tercer torneo de futbol de emigrantes, que se realizara la primera semana de agosto en Eslovenia. A diferencia de anos anteriores, se invito a participar tambien a los jovenes del interior de la Argentina. La convocatoria tuvo gran exito en Mendoza donde convoco a 11 chicos y tambien se inscribieron algunos de Bariloche. El selecci-onador del equipo Claudio Spinella, junto con el capitan Hermi Zupan y el secretario Marko Vombergar, fueron a ver a los futbolistas para elegir a los que viajaran a Buenos Aires, para integrarse a quienes aqu^ entrenan. Despues de dos partidos y charlas individuales, cinco mendocinos fueron seleccionados: Agustin y Marijan Šmon, German Martinez, Leandro Štumberger y Emmanuel Lippi Hirscheg-ger. De los entrenamientos participan, actualmente, 30 jugadores, de los cuales viajaran solo 18. La seleccion final sera un mes antes del viaje. (Pag. 3) DESTAQUEMOS LO BUENO A cualquier persona le agrada recibir palabras de aliento, buenas palabras, para mejorar el animo y sumar fuerzas para seguir en el camino. Con esas palabras positivas redescubre sus cualidades y se siente provechoso para la sociedad. El padre Jose nos pide, que tengamos siempre una palabra de aliento para el semejante, una palabra que le de confianza. Las habladur^as nos llevan a sentirnos desdichados. Ya el evangelio dice: ^quien eres tu para juzgar a tu projimo? Si conocemos las deficiencias de los demas, no las publicitemos, busquemos en ellos la buena cualidad y destaquemosla. El elogio es el balsamo del hombre, que lo alienta a continuar con los desaf^os de la vida. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Marko Vomberger in Vinko Rode. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Ceke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O