TOVARNIŠKO GLASILO
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
METLIKA
SLAVCU UB ing c MILOŠEVIČ " BETI "METLIKA
PRIDOBIVANJE HSLANKE ( kodranke )
Za pr i J ob.-.vanje havanko ste dva različna postopka ; lokonvoncjonalni ( običajni ) postopek in
2.neprekinjeni postopek po principu " slepi zavoj."
Kodranka izdelana pc konvencionalnem postopku ima sicer nekaj dobrin lastnosti ima pa tudi nekatere slabo strani* To so :
1.mnogo ročnega dela,
2.nevarnost, da se pomešajo nsvitki,
3-.veliko transportnega dela,
4»nizka produkcija,
5*dolg proces, ki zahteva mnogo strojev in prostora.
Nasprotno od konvencionalne metode je metoda 1 slopi zavej S
To je nepretrgana metoda, ki združuje vitje segrevanje in odvitjo v neprekinjeno operacijo0
Visoko Število vrtljajev stroja včasih tudi dr 35o„ooo obracov, omogoča produkcijo visoke kvalitete.
KONVENCIONALNI POSTOPEK
To je prva metoda za pridobivanje kcdrarke« Začetki segajo
v .Leto 195Co Metoda temelji na šestih fazah :
1. Previjanje iz kopsov> ki jih dobimo v tovarno, na ko-lutne cevke; te cevke damo na sukalni stroj,
‘ sukanje
3. presukane niti damo v parne avtoklave, kjer jih pusti-
o
mo eno uro pri 45 C toplote,
4. naknadno previjanje na kolutne cevke,
5« sukanje v obratno smer,
6. previjanje.
Poznamo dva tipa konvencionalnega postopka :
1.	postopek imenovan Hl-test. Poudarek pri tem postopku je na raztezalnosti,
2c kodranka SP in SP 3oo, ki se uporablja za športne obleke
Kodranka izdelana po konvencionalnem postopku ima razmeroma dobre lastnosti. Toda postopek je predrag in so zato iskali cenejšo proizvodnjo ter odkrili tri postopke :
1* Agilon postopek : močne napeto nit vodijo preko segre-
1 tega ostrega rebra. Mit se po spro -stitvi zelo močno kodra, vendar kodri niso enakomerni.
2;Banlon postopek : Nit se vodi med dvema brušenima koleščkoma in se tlači v ogrevalno komoro. V takem stanju se fiksira ( ustalijo se dimenzije in oblika niti ). Tudi po tem postopku pridobljena kodranka ni preveč enakomerna ter tvori ostrokotne robove.
3. Fluflon postopek : Ta postopek bazira na principu zavoja ( začasnega zasuka).
Fluflon postopek je osnova za vse tipe strojev, ki delujejo na principu"slepi zavoj
NEPREKINJ-iNI FOSTO EK
Metoda"slepi zavoj"za pridobivanje kodranke Cenclji na istočasnem vitju, segrevanju in odvitju, kar da neprekinjeno operacijo. Osnovno pri postopku je, da ,.o ravitbk natakne na poseben nastavek, nakar se čisti na čistilcih, gre preko segrete komore vretena in se navija na cevko. Med vretenom in dovajalnim valčkom se preja vije. Med ten je ped vplivom toplote, kasneje pa se onladi«, vcs čas tečejo vlakna skozi vreteno.
Za trikotažno industrijo so zelo važne sledeče stvari :
l.čimboljša je sintetična preja, tem boljša'bo kodranka.
2,Od ničina kodranja jo odvisna oblika ir. stalnost (staoi-lnost ) kodrov.
3.Za predelavo kodranke ( snovanje,pletenje in nazadnje kon-fekcionirnnje) je zelo važno na kakšnih cevkah je kodranka navita za prodajo trikotažni industriji.
Lahko je sicer sintetična preja za kodranke odlične, lahko je proces kodranja najboljši ( oblika keorov je stalna)vendarle če jo kodranka v zadnji fazi kodranja navita na cevke slabe kvalitete bo trikotaža pri predelavi imela velikanske izgube in težave.
Pri predelavi ( snovanju in pletenju ) cintetike in helanke s ki je tudi aintetika je važno naslednje :
1, vlaga(količina vodne pare in kaplje vode v zraku )
2. temperatura zraka in
3o ravnanje z materialom.
Vlaga in temperatura sta v obratnem sorazmerju*, Čim višja je temperatura, tem nižja je vlaga. Vlaga odvede odvečno statično elektriko. Ge to elektriko ne ti odstranili; bi se sintetična preja razširila kot kakšna pahljača. Statična elektrika ima torej to moč, cia prejo, ki je sestavljena iz tankih niti ■ nekako razcepi in vsako nitko odriva čim bol,] vstran cd drugih niti.
Zaradi tega se preja pri pletenju trga ir dobimo blago slabe kvalitete, oziroma z večjim številom lukenj. Ravnanje z materialom ( prejo ) je prav tako zelo važno pri predelavi ( najbolj pa pri snovanju )<
Navitke preje moramo prijeti veuno za konec cevke. Če
ne delamo tako, lahko z nepravilnim prijemanjem materiala
naredimo /olike šbodo sebi in poajetjuo
Poleg lavnanja s prejo je zelo važno tudi ravnanje z
gotovim pletivom, Pr^ šivanju bal, pri transportu,
barvanju itd* grobe roke prav tako lahko poškodujejo
pletivo.
PRAHIč VILJEM Tehnični vodje " Beti " Metlika
VLOGA IN NALOGE TEHNIČNE S LHASE C-_ELE NA GOuPODA-iEAO REFORMO
I
Glavni namen gos odarske reforme je, da se tudi naša država vključi v mednarodno delitev dela.
Kaj tc pomeni ?
To pomeni, da moramo vskladiti in organizirati tehnološ i proces proizvodnje taao, da kar najboljše izkoristimo strojni park tako, da doseže delavec s svojo produktivnostjo evropski nivo.
Pri tem skušamo doseči najbolj racionalnejšo iskoriščanjo siirovin, pomožnega materiale in utonzilij, in kar je va -žno dvigniti kvariteto gotovih izdelkov.
Ker je to osnov rentabilnega poslovanja našega podjetja ni težko vedeti, do ima pri tem največj o vlogo tehnična služba.
Kakšna jo vloga tehnične službe ?
Predvsem je priprava dela dolžna, da sporazumno s prodajnim oddelkom pravočasno pripravi program, ki naj bi bil izdelan za čim daljše obdobje.
Vsporedno s tem moro nabavni oddelek preskrbeti potreben repro material.
Če bo vse to pravočasno in v celoti izvršeno, ootem operativna s .užba lahko začne z neposredno proizvodnjo«
Naloga modelarniec je zlasti, da s svojo študijsko in proizvodno grupo in s pomočjo vzorčnih kart o ,tiva in njenih podatkov, - i so ugotovljeni na podlagi študija tehnološke službe pletilnice, prilagodi vsa.; novi model po širini pletiva, to pa zato, da bo vse čimbolj racionalno izkoriščeno.
Modelamica mora tudi pri izdelavi modelov upoštevati kvaliteto materiala obenem pa skrbeti, da ne pride pri potrošnikih do reklamacij*
Hkrati se pred operativno osebje navijalnice, snovalnice in pletilnice posravljajo naloge, ki so vezane na ustalje ne predpise in normative.
Pri tem moramo paziti, da ne pride do nasprotij in da s stalno kontrolo in marljivim delom večje prihranke, večjo produktivnost in optimalno izkoriščanje strojev.
To nam na eni strani omogoči rentabilne poslovanje, na drugi strani pa povečanje osebnih dohodkov vseh delavevev Tudi pred konfekcijo se postavljajo slične naloge.
Kar 3e tiče kvalitete proizvodov tega oddelka moramo vedeti, da je odvisen od dveh faktorjev in sicer :
1. od kvalitete pletiva,
2. od kvalitetnega konfekcioniranja.
Ena od najvažnejših nalog konfekcije je racionalnejše izkoriščanje materiala, pri čemer mora odigrati glavno vlogo modelamica skupno s tehnoško službo.
Da bi dosegli čim boljše rezultate je nujno potrebno, da vse osebje tehnične službe od neposrednih proizvajalcev pa do vodij usmeri vse svoje sile, da izvrši postavljene
naloge.
Vse to bomo eosegli le na ta način, da bomo čim bolj izboljšali tehnološki proces proizvodnje, da težimo za
izpopolnjevanjem, da prenašamo znanje na mlajše, da smo samostojni in odločni pri reševanju različni problemov, ki nastajajo ^ procesa proizvodnje.
Nujno potrebno je tudi, da nenehno proučujemo tehnološki proces in iščemo nave metode dele,
Obratovodje, inženirji in tehniki, mehaniki in preddelavci morajo biti dobro seznanjeni z neposrednimi nalogami, da jih zavestno in strokovno izvršujejo ter vsakodnevno proučujejo rezultate rezultate prejšnjega dne«,
Če ugotovijo morebitne premike od predpisanih norm in normativov ali odmike od proizvodnega programa naj najdene napake hitro odstranijo, s tem, da se nakratko posvetujejo že med delovnim časom, ne da bi čakali delovni sestanek.
Po mojem mišljenju je vse, kar sem prej navedel v članku naloga tehnične službe, a prepričan sem, da bo treba momente, ki sem jih navedel pazljivo proučiti, kar bo dalo dober začetni start za čimboljše izkoriščanje strojev, ljudi, surovin in utenzilij.
To je je hkrati pogoj za rentabilno poslovanje podjetja in njegove vključevanje v mednarodno delitev dela.
Pri vsem *'om pa je eden glavnih ciljev nove gospodatske reforme, da nadalje izboljšujemo življenski standard delovnega človeka in ustvarjamo nova sredstva za razširjeno reprodukcijo.
VARSTVENA VZGOJA OSEB NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH
Med nalogami organov in odgovornih oseb navaja 63» člen temeljnega zakona o varstvu pri delu, da so direktor in druge osebe - vodilne v organizaciji vsak na svojem delovnem mestu odgovorni zato, da se ljudje do nastopa dela in med delom pouče o navarnosti pri delu in o varnostnih ukrepih.
V 66. členu pa isti zakon predpisuje, da je organizacija dolžna skrbeti, da vsakdo, predno je razporejen na delo, spozna delovne pogoje in nevarnosti dela oziroma , da mora organizacija med zaposlitvijo skrbeti za vzgojo zapo -slenega in izpopolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu.
Končno navaja 81 člen omenjenega zakona med obveznostmi oseb na delu, da se mora oseba na delu pred razporeditvijo na delo seznaniti s predpisi in varnostnimi ukrepi v zvezi z dolom, ki naj ga opravlja, kot tudi z organiziranim izvajanjem varstva pri delu v organizaciji.
Isti člen še posebej pojasnjuje, da mora oseba nadelu, zlasti na vodilnem mestu, med zaposlitvijo nenehno izpopolnjevati svoje znanje iz varstva pri delu.
Temeljni zakon varstva o delu je tako natačno določil odgovornost direktorja in drugih vodilnih oseb v gospodarski organizaciji.
Določil je tudi, kaj je dolžna storiti organizacija sama pri poučevanju in vzgajanju glede varnosti pri delu.
Da bi mogli to nalogo uspešno opravljati, so uslužbenci na vodilnih delovnih mestih, do sami temeljito preštudirajo vso tvarino o varstvu pri delu in tako zares pre -prečijo nesreče v delovni organizaciji.
Nujno potrebno je, da se pouče predvsem tisti, ki ne -posredno nadzoruje delo, to je obratovodje, mojstri in preddelavci.
Ti so navadno zaceli delati kot delavci in so tako v obratu niso izpopolnjevali samo strokovno, temveč so si pridobili tudi potrebne izkušnje, kako lahko uspešno preprečijo nesreče.
Kljub temu pa je zanje nujno, da so res jdovolj poučeni če hočemo, da bodo kot neposredni nadzorniki pri delu razgledani v vsem, kar se tiče varstv- pri delu. Obratovodje, mojstri, preddelavci in tehniki se morajo zavedati , da delavcem v začetku niso znan-e nevarnosti v obratu in teh nevarnosti tudi ni vedno lahko spoznati. Pri človeku je čut samoobrambe pred nevarnostjo zakrnelf zato mu je treba vzbuditi potrebo po varnosti. Zato pa so najbolj poklicani prav obratovodje, mojstri in preddelavci .
Že samo dellvno okolje daje svoj pečat delavcu , če to želi ali ne.
- lo -
Skladen potek dela, red v obratu, točno izvajanje delovnih navodil, vse to oblikuje pozitivne delovne navade in preprečuje nesreče pri uelu« Seveda pa morajo pri tem nadrejeni dati vzgled delavcem*
Ni dovolj, če samo izdamo predpise in namestimo varnostne naprave« Vse to je neučinkovito, če delavci ne vidijo smisla teh predpisov in naprav«
Obratovodje in preddelavci morajo vse to pojasnjevati delavcem tako dolgo, da bodo predpisi vsem razumljivi« Morajo pa delavce tudi navajati, de te predpise zares izpolnjujejo.
Varstveno vzgojo v obratih morajo spremljati ustrezni ukrepi in nenehna budnost vodilnih oseb. Varstveni predpisi ne smejo biti balast, saj so vznikli iz prakse in so zasnovani na izkušnjah in tudi na nesrečah pri delu. Vsak mora vedeti, kako se mora pravilno vesti in zakaj je to potrebno. Vzgojni ukrepi naj bi delavcem odkrili probleme varstva pri delu in mu utrjevali varstveno zavest. Vedno večja previdnost tor dovzetnost za red, plansko in natančno delo pospešuje varnost pri delu v obratu. Praktična opozorila pri raznih opravilih omogočajo pravilno, hkrati pa tudi varno dolo, kar mora preiti delavcem v navado.
Da to dosežemo, je potrebno plansko in sistematično izobraževanje o varnostnih predpisih.
Priložnostni a~ i kratki improvizirani tečaji niso dovolj. Ker pa odgovorni zn make večjo tečaje nimajo časa, obstoja
spričo tega s: samo možnost, da se izobrazijo v dopisni šoli in pri tem uporabljajo posebna, v ta namen prirejeno skripta o V dop isni šoli jc namreč možna stalna povezava med učireljem in učencem«, Učenec predeluje predpisano gradivo predvsem no praktičnih primerih in razmerah v delavnici oziroma derovni organizaciji«,
Števi..ne naloge, ki jih mora pri tem reševati; ga prisilijo da začne resno razmišliati o metodah in prijemih, ki so potrebni za čim večjo varnost delavcev pri delu«,
Zavod SRS za zdravstveno in tehnično varnost je v Ljubljani že pred tremi leti odprl dopisno šolo za varnost pri delu, ki je prva šola te vrste v državi.
cc oo O oc 00
Vse člane k le' r.iva naprošamo, d« pišejo za tovarniški list.
Svoje prispevke pošljite najka-sneje do 8.13.1965,
uredniški odbor
NAŠA K E O I T K A
Poročili so se :
PEEENAO 3LAVJOA - poročena ZVONKOVIČ zvok:OVIO DAKIČA - poročena BADOVINAC
N O V G POP. O ENA A U ZELIKO NA NOVI ŽIVLJENS I POTI VELIKO SREČE Rodile e o ;
TILKO Marica - deklico , NEMANIČ Marija - deklico KOČEVAR AnJ ca - deklico
MAMICAM IN NOVCROJENOKO, ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA IN KAJ LEPŠE ČESTITKE .
V mesecu avgustu so prišli v podjetje :
Obrat M_e t 1 i k a
Priselao Josip., Plut Karel, Peričak Josip, Perenac Janko, Milčmovič Drago,vStcpar Alojz, Čirič Mirjana, Rogelj Joža, Novosel Stiepan. 3epac Darinka, Novosel Stjepan, Zvonkovič Blaž, Starina Marija, Težak Janez, Benjelovio Bariča, Iljaš Slavica, Otazinski Marija, Strahinič Dragica, Vukšinič Tone Veselic kili:
Obrat II £i r. c n e 1 J
OJujc E t 111__M J I _ J _ a peč _
Gorenc Pavla, Potočar Jožica, Rozman Jožica
VIEM NOVIM ČLANOM NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELIMO MNOGO DEJ OVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA !
V mesecu avgustu odšli iz podjetja s Obrat )h r t 1 j 1 a_
Mežnaršič Marina, Starešinič Josip, Bena Živan, Brkič Dobrivojc, Tarbuk Otmar, Pečar Tvan
Obrjt C, "j], o m c 1 j
Zorič Jožefa
Obrat__M	TLAu.5
Gašparac Slava
NE3REČ3 PRI DELU NA POTI Z DELA l'N NA DELO V MESECU AVGUSTU
I. avgusta se je na poti na delo ponesrečil PLESEC JOŽE,
delavec v Larvami,
Delavec se je z mopedom peljal v službo. Zapeljal j e na kamen, ki ga je spodnesel. Pri padcu si je poškodoval desno nogo, komolec desne roke in zapestje .
II. avgusta sc jc na delu ponesrečil KOKALJ JOŽE preddela-
vec v Larvami o
Delavec je odstranjeval lato iz kadi za Larvanje, kor je Lil na notranji 3trani kadi žebel, ga ni opazil ter se naLodel v prstanec desne roke.
17.avgusta se je na delu ponesrečil MATJAŠIČ MARTIN, delavec v Larvami.
Delavec je delal na raztezalnem stroju. Ko je odstranjeval trak, ga je po neprevidnosti za-graLil nož ter mu poškodoval kazalec leve roke.
26.avgusta se je na delu ponesrečil RIBARIČ EMIL, delavec v Larvami.
Imenovani je delal na kalandru. Ko ga je mazal mu je jermen potegnil roko za seLoj in mu poškodoval kazalec leve roke.
o o 0 oo
Po sklepu Uprav.ega odbora družbene prehrane " Beti " Metlika, z dne 18.9.1965 se bo za zaposlene člane kolektiva pripravljala tudi večerja s pogojem, da se pri javi naj manj 15 abonentov,
Obrat družbene prehrane se priporoča za čim večje število abonentov •>