ISnzelverkaafspreis BM 0.15 ИагдшапкпБо^ «Dd SWtrlMMtime: KlegMiAnt, Blamarcfcrloe KB, SVMtfatih 1A5 / Beaugsppek (Im voraws авлазвг) monatUob RM 1— frel Haus (#oeob*eB«ch RM 000 SftMttilefebrviro-u> i».it«oafce čete stoje s puško ob nogi, ne da bi kai podvzele radi rešitve Divji boji T Atenah Stockholm, 8. decembra. Po nekem poročilu iz Grške, zavzemajo razpravljanja vedno bolj krvave oblike. Emigrantska vlada se lahko drži samo še na konicah britanskih bajonetov. Splošna stavka se je razširila med tem tudi na pristanišče Patras, kjer so razoroži« boljševiki več sto vojakov vladnih čet. Tudi Iz Soluna poročalo o poslabšanju položaja V Atenah divjajo divji poulični boji. SreA-iče mesta sliči na vojaško taborišče. Boljše-vikom je uspelo, kakor poroča »Exchange Telegraph«, da so vrgli v mesto nadaljnje oddelke. Papandreu je dal ostavko, misli pa ostati tako dolgo v službi, dokler je ne bo prevzel njegov naslednik. Britanske oklopnjaške enote so vrqle boljševiške oddelke iz politehnične šole v bližini mestnega sjredišča, kjer divja ogorčeni boj med grškimi policisti In vstaši. Mestoma so etrellale boljševiške tolpe ne samo na policijske čete, temveč tudi na britansko vojaštvo. Tekom dneva so posegle v večji meri v boj angleške oklopnjaške in padalske /čete kakor tudi pehotni oddelki radi pomoč! grškim gorskim četam. Končno le uspelo gr-|klm gorskim četam, ki napredutejo z britanskim vojaštvom In s pomočjo policijskih čet, da so zasedle glavni stan boljševikov Pri dosedanjih bojih so bili ubiti in rani en tudi britanski vojaki. Izjemno stanje v Atenah Stockholm, 8. decembra. Nemir' v Atenah so zavzeli tak obseg, da je morala grške vlada odrediti izjemno stanje. V zunanjih predelih mesta se je zbralo na tisoče članov odpornih pokretov, ki se niso pokoravali povelju, da bi oddali orožje. Navalili so na nekaj policijskih postaj In vdrli tudi v ,o morski cflavni stan zaveznlKov Grško glavno mesto nima tačas ne кгићч ne luči Tam naveličanost vojne - tu volja do zmage ■•гПп, e. decembra. V zanimivem uvod nem članku o vojnem položaju opozarja švicarski dnevnik »Der Landbote« na narašča ločo naveličanost vojne med zavezniki Nemška vojna morala bo dlje zdržala nego ona zaveznikov Clm dlje traja končni bo za Nemčijo, tem zgubonosnejšl je za napa dalce in čim trje se Nemci upiralo v svoi razdejani domovini, tem večja je verjetnost da se pri njih niso pojavili nobeni znaki na veličnostl vojne kakor te dni v Kanadi K temu pride še. dm v detrlah ki so lih za Sedli Anqlo A.mnrlknnei. stalno narmščajo teikoče. Za kakšen punt pa nasprotno v Nemčiji ni nobenih pogojev. Hitler sprejel delainega vodjo Salaszija Kai(or skala trda odločnost za nadaljevanje boja z vsemi sredstvi Ttthrtrhauptquariitr, 8. decembra. Ffkhrer 1« »preiel 4. decembra ogrskega državnega vodjo Franca Salaezija, ki \e bival na obisku T Nemčiji. Fiihrer je imel z državnim v(xlie Salaszi-jem daljši razgovor o vseh vprašanjih političnega, vojaškega in gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in s pod revolucionarnim pokretom hungarističnega gibanja uje-dinjeno ogrsko nacijo. Trda odločnost nemškega in ogrskega naroda za nadaljevanje obrambne vojne г viemi sredstvi in da se zato pripravijo tudi vsi oenovnl pog»ji, je prevevala razgovore, ki sedaj potekajo v duhu starega, tradicionalnega in izkazanega sobojevniitva im prijateljstva obeh narodov. Razgovorov pri Ffihrerjw so se udeležili z nemške strani Reiohsminister des AuswSrti- gen (zunanji minister) pl. Ribbentrop, Gene-ralfeldmarschall Keitel in Generaloberst Gu-derian, z ogrske strani zunanji minister baron Kemeny in honvedski minister generalni polkovnik Beregffy. Dne 4. decembra zvečer je bil ogrski državni vodja z ogrskim zunanjim ministrom, honwedskim ministrom in ostalimi gospodi spremstva gost Reichsministra des AuswSt-tlgen pl. Ribbentropa. V spremstvu so bili poleg zunanjega ministra In honvedskega ministra podmaršala Henneya poslanik Baagossy, polkovniki Hadas, Makkay-Hollosy in Meszaris. Nemški poslanik in državni pooblaščenec na Ogrskem, dr. Veesenmeyer, in ogrski poslanik v Berlinu. Mecser sta bila prav tako navzoča. v ilenqb |e izbruhnila ofMna državl'an^lia vWm Splošna stavka in kriza vlade - Angleži v nerodnem položaju Stockholm, 8. decembra. V Atenah te očitna državljanska vojna, tako stoji povsod v vseh došlih poročilih o nemirih, ki so se v ponedeljek ie bolj razširili. Odkar je odrejeno obsedno stanje, se je položaj v grškem glavnfrm mestu bolj zaostril. Zagrožena splošna stavka se je popolnomfa izvršila, tako da je gospodarsko življenje Aten popolnoma ohromelo; ne obratujeta niti plinarna niti elektrarna, časopisi ne izhajajo in promet popolnoma miruje. Komunisti so se polastili tudi radijske oddajne postaje, tako dr. vlada nima možnosti, da bi po tej poti apelirala na narod. Ministrski predsednik Papandreu se je z ostalimi člani vlade nastanil v hotelu »Grand Bretagne«. Poročila govore »o popolni vladni krizi«. Kljub obsednem stanju In po britanskem generalu Scobie postav lienemu ultimatu so orške tolpe po zavzetju cele vrste policijskih postal v Atenah nadalje napredovale proti središču mesta V nekem drugem kraju se bojujejo člani po kreta »ELAS« proti vladi zvestim četam, V Pireju so bojni odredi »EAM-a« zasedli razne dele mesta in odklanjajo oddajo orož-la Število smrtnih žrtev radi intervencije policij* proti komunističnem demonstracijskem pohodu se je nadalie pomnožilo. 140 oseb le več ali manj težko ranjenih Po ne kem poročilu lista »Svenska Dagbladet« le prišlo v Atenah do novih spopadov in so bili pri tem po grških vstaših ustreljeni tudi neki angleški vojaki Pred vsemi javnimi poslopji v Atenah stoje sedaj britanske straže, V angleški Spodnji zbornici se je moral danes cel6 Churchill izjaviti o razmerah v Grčiji. Izjavil je na vprašanje nekega člana Spodnje zbornice, kdo je oddal prve strele, da je »obžalovanja vredno«, da se je že mesec po osvoboditvi moglo nekaj takega zgoditi v Atenah. Grški državni predsednik Papandreu je pa sedaj vendar podal ostavko. Po londonskih poročilih, so baie v teku pogajanja radi sestava nove vlade, v kateri bi bili tudi zastopniki komunističnih partizanov EAM »Aftontidningen« javlja Iz Londona, da so tam radi razvoja v Atenah skrajno razbur leni Različne marksistične stranke in liberalci obtožujejo angleško diplomacijo, da se je preveč mešala v grške probleme in da le zavzel? prevRČ enostransko stališče Amerikanci rajši ne hodijo v škodo Moskvi. Po nekem poročilu »United Pressa« Iz Aten je baje poslanik Zedinjenih držav v Atenah Mac Veigh pisal britanskemu poslaniku pismo, v katerem je izjavil, da vlada v Washingtonu nasprotuje vsakemu vmeša-vanlu v notranlepoHtične grške zadeve. lemški nkrepi proll morihkemn leror'ii Zaščita Nemcev in dostojnih Francozov proti samostojnostim de Ganila Berlin, 8. decembra Pri konferenci čb»o oisla. ki se ie vršila v ponedeljek, i« qlasnik (unmnieqm urada objavil inozemskemu časo-otsju nemško stališče glede terorističnih činov de Gaulloveqa režima, proti nemškim državljanom, ki so padli v njegove reke, li) iste Francoze, ki so se zastavljali u nem ko-francoski sporazum, In napovedal nem ke protiukrepe Nemški konzulat v Ženevi je dobil naloq -la Izroči mednarodnemu komiteju Rdečega križa noto, ki opozarja na dotične čine samovoljnosti, h katerim spadalo tudi tako zvanl »sodni« postopki pri katerih se ie mo gel nameravani cilj obsodbe doseči samo z nasilno konitrukclje prav«. Not« Ixlavlj# dalje, da nemška vlada ne more ostati brezbrižna nasproti takim kršitvam prava, vseeno, aH so po njih prizadeti nemški državljani, ki so storili samo svojo dolžnost v okviru politike nemško-francoskega sporazuma, katere je izvajala zakonita francoska vlada. Vlada Reicha bo sedaj, če se nadaljujejo preganjanja v Franciji in v zasedenih delih Alzacije in Lelarinškega, storila ustrezne ukrepe proti številnim, v Nemčiji nahajajo čim se pristašem de Gaulla. Končno je izjavil glasnik državnega ura da: Sedanji francoski režim si mora biti ns lasnem, da bo vlada Reicha vzela zdaj na poveden« - p«vr«Ai]m* ukrepe z«re«, te #e 4. Jalirgang sedenji mogotci Francfte ne premislife. Oe se bodo na pr., kakor namigavajo razna francoska časopisna poročila, odločili zato, da se spozabijo nad odkritimi nemškimi možmi kakor dr. Robertom Ernstom ali nad francoskimi rodoljubi kakor so general Dentz, ne bodo Izostale zelo resne posledice. Kakor nemška nota mednarodnemu komiteju Rdečega križa v Ženevi nedvoumno ugotavlja, bo odgovornost za vse posledice, fci se podaje 'po ukrepih nemške vlade, zadela izključno sedaj v Franciji obstoječi de Gaul-lov režim. Bandit! so razstreiiti osebni vlak Tr*t, 8. decembra. Kakor poroča »Deutsche Adria-Zeitung«, so komunigtični tolovaji n« daleč od Sv. Petra na Krasu razstrelili osebni vlak, ter je pri tem prišlo ob življenje nad sto potnikov, večinoma žen in otrok ia je bilo več sto ranjenih. Tržaški list nagla-ša, da v tem primeru nikakor ne more biti govora o atentatu na vojaški transport, ker sta med žrtvami samo dva lahko ranjena nemška vojaka in da se nečloveški komunisti v svoji slepi jezi ne zgrozijo niti nad krvjo svojih lastnih rojakov. Razočaranje Kanade radi trajanja vojne ženeva, 8. decembra. Do vojnega položaj« v Kanadi v zvezi z novim prisilnim novačenjem za prekomorsko službo je končno prišlo, kakor poroča »Daily Mail« iz Montreal«, radi tega, ker je ministrski predsednik Mackenzie King mislil, da je vojna do danes že davno dobljena. Na ta način kriz« vprašanja vojaške službe ni vznemirila ne njeg« niti kanadskega naroda. Vojska pa ne traj« samo delj kakor se je mislilo, ampak je postala tudi mnogo bolj krvava in zgubonosn«. Kriza v Kanadi je vse drugo, kakor pa samo prehodna. Tito že uvaja boljševiške metode Titova vlada je, kakor poroča Tass, v izvršitvi sklepa »predsedništva protifašistične narodne skupščine« glede prehoda premoženja »vojnih zločincev in njih pomagačev« v državno last, izdala naredbo, po kateri bo prevzeto 2000 industrijskih in trgovskih podjetij, vrsta bank in 30.000 kmetij v državno posest. Celokupno zaplenjeno premoženje bo pre-nešeno v roke posebne uprave, ki bo ustanovljena pri odboru za trgovske in industrijske zadeve. »Naredba vlade zamolčuje osnovno bistvo, da gre nedvomno za zloglasno kolektiviza-cijo. 30.000 kmečkih gospodarstev — ne glede na industrijska podjetja in denarne zavode — bo uničenih, namesto njih pa bodo osnovani kolektivi, v katerih bo dosedanjim kmetovalcem odločena le vloga tlačanov brez osebne imovine. Ta »ureditev« pomeni dokončno uničenje kmečkega stanu, s tem pa je narodno občestvo tako hudo prizadeto, da si ne bo moglo zlepa opomoči. Gornji ukrep je v resnici prvi korak k popolni sovjetizaciji in boljševizaciji Srbije. Smešno je namreč frditi, da bi bili vsi ti ljudje »izdajalci« in »vojni zločinci«. — Komunistična praksa nam je dobro znana: komunisti prištevajo med »izdajalce« in »vojne zločince« vse tiste, ki nočejo postati komunisti in zlasti vse tiste, ki so se z orožjem v roki borili za resnično svobodo srbskega naroda pred grozečim boljševiškim suženjstvom Kot rečeno je to šele prvi korak, kajti kmalu bomo slišali, da bodo odkrili še druge »vojne zločince«, dokler končno ne be stal na zatožni klopi ves protikomunistični srbski narod, ki ga bodo pod to pretvezo boljševizirali. Pri nas ie gornje dejstvo dober nauk za vse tiste, ki so podpirali titov-ščino misleč, da komunisti kaj takega »vendarle niso mislili«. Zavedajo naj se, da komunisti ne bodo trpeli nobene zasebne trgovine, nobene zasebne Iniciative v gospodarstvu. nikake osebne svobode v delovnem razmerju, na deželi pa prav nič svobodnih neodvisnih kmetij, marveč hočejo vse zapleniti In izročiti nekepiu kolektivu, ki prav niS ne ustreza našim socialnim in kulturnim razmeram, marveč bi uničili še tisto, kar bi nam po. vsem dosedanjem razdejanju Se ostalo. Komunizem namreč ni socialen napredek, marveč socialno nazadovanje. Švedi premišljujejo Stockholm, 8. decembra. Pod opozorilom na britansko-amerikanske časopisne glasove o boljševizaciji Evrope piše »Helslngfors Dagblatt« v uvodnem članku, da se »»Idejo n« Švedskem še vedno ljudie, ki hočejo pri-k«zati boljševiško nevarnost kot nemško propagando. Obstoj! torej vzrok za vprašanje, če so tudi amerikanski listi morda postali žrtev nemške propagande Resnično 1« nemogoče, da bi se množeče boljševiške struje lahko odklonile kot spričevalo nad-OBalsociallftičD« ćomišlji)# «U р*аравмк1аи S. — štev. 97. KARAWANKEN BOTE Sobota, 9. d«*mbra 1944. Obkoljevaini poshnspri Budimpešti lavrn jen Preplave pri Arnhelmu izsilijo sovražnil(ovo izpraznitev spodniega Riielna Oberkommando der Wehrmacht |# dne 7. decembra objavilo; Preplava jugovzhodno od, Arnhelma to po-itele tako obiežije, da jt sovražnik primo-ran, brž ko brž izprazniti vedno večje del# svojih položajev ob južnem bregu spodnjega Rheina. Na bojišču pri Aachnu so popustili sovražni napadi glede števila in moči. Naše topništvo se je z združenim ognjem bojevalo proti na novo pripravljenim položajem. Ponovni napadi severnoameriških polkov proti odseku ob Ruhri pri Julichu so te zrušili s posebno hudimi sovražnimi zguba-mi. Na obeh straneh Saarlauterna se vrše boji za posamezna mostišča. Severozapadno od Forbacha so amerikanski nap^adi pridobili le malo sveta. Severovzhodrip od Saa-ralbna smo razbili sovražne prodorne poskuse v našem glavnem bojišču. Preskušene čete oklopnjakov to uničile pri tem 25 nasprotnikovih oklopnjakov in dva oklopna iz-vidniška vozova. Na severu in severovzhodu frontnega loka v Alzaciji so naše čete izboljšale svoje položaje. V Schlettstadtu in Gemaru še trajajo poulični boji. Številni sovražni sunki v Vogezih so spodleteli. V prostoru pri Milhlhausnu in v Hartwaldu je dan potekel mimo. Zaradi visokih zgub, ki so jih bile utrpele zlasti kanadske skupine pri svojih brezuspešnih prodornih poskusih ob jadranski obali, je 8. angleška armada včeraj preložila težišče svojih napadov v prostor jugo-zapadno od Faence. Maso teh napadov tmo razbili; začasno vdrleqa sovražnika smo razen nekega majhnega sovražnega vdora zopet vrgli iz našega glavnega bojišča. Na Balkanu potekajo naši marši in premikanja v Črni gori in Zapadni Srbiji, kakor je bilo predvideno. Zapadno od Fruške gore so tudi včeraj močne sovražne sile napadale naše položaje južno od Donave, Na bojišču vzhodno od Blatnega jezera tja do prostora severovzhodno od Budimpešte so Sovjeti z močnimi silami pehote in oklopnjakov nadaljevali s svojimi napadi. Odvračujoč sovražne poskuse, obkoliti Budimpešto od obeh strani, so naše čete prizadele nasprotniku visoke zgube. Ob južnem robu gorovja Matra in gorovja Buk so ostali slabejši sovjetski napadi brez uspeha, Grenadirji in gorski lovci so v prostoru pri Miškolcu vrgli sovražnika iz več vdornih mest. Pri svojih včerajšnjih velikih poletih so anglo-ameriške zastrahovalne skupine odvrgle bombe na srednjenemško in severno-nemško ozemlje, s čimer so nastale škode zlasti v stanovanjskih četrtih Bielefelda in Mindena. V večernih urah so izvršili britanski bombniki zastrahovalen napad na Osna-brOck, Vrhu tega so napadli Giessen in znova srednjenemško ozemlje. Britanska brza bojna letala so podvzela vznemirjevalen napad na državno glavno mesto. Sile naše zračne obrambe so sestrelile 27 sovražnih letal. ZaieziiKki „urejeialci svela" med sabo Zrakoplovbeno konferenco v Chlkagu ]e razbilo nasprotje med Angleži In AmerikancI Pojavi razkroja pri OF Voditvo OF 1# z razmirtmi in svojimi orga- Bizacl|ami In enotami nezadovoljno Lastno poročilo >Kkrawanlcen Bote« vH. Krainburg, 8, decembra. .lakor poroča komunistični Uit »Ljudska pravica« (št. 23), je bila pred kratkim izredna konferenca komunistične stranke Slovenije, na kateri je strankin tajnik in tajnik OF Boris Kidrič poročal o nepovoljnih razmerah v krajevnih organizacijah in enotah OF. Pred vsem se je pritoževal Kidrič radi »lokalnega patriotizma« partizanov, ki se kaže v tem, da Gorenjci niso voljni, da bi se bojevali na Dolenjskem ali ob jadranski obali. Ta izjava Kidriča potrjuje, da vodstvo OF goni Gorenjce, da bi se bojevali kolikor daleč mogoče od svoje domovine, in drugič, da so po tolovajih novačeni Gorenjci že siti tolovajskega roparskega življenja. Nadalje se je pritožil Kidrič radi pomanjkanja tesnega osebnega stika med komunističnimi »aktivisti« i ene strani in »terenci« in svojci novačenih članov tolp z druge strani. To tarnanje generalnega tajnika OF najbolje dokazuje, da zgubljajo »aktivisti«, to se pravi vodeči člani OF vedno več simpatij pri tistih, ki so jih v začetku z blaznimi gesli »narodne osvoboditve« varali, z drugimi besedami, da ljudska množica vedno bolj spozna pravo narodu sovražno bistvo pokreta OF. V ostalem je priznal Kidrič in to je najhujši dokaz, ki so ga dali merodajni funkcionarji OF, da je med »aktivisti« mnogo bojazljivcev in de-zerterjev. V zvezi s tem je omembe vreden članek v it. 23. »Ljudske pravice« od tovariša Ivana Bratka, v katerem pravi pisec članka, da je dandanes najbolj važna naloga »aktivistov« boj proti množičnemu begstvu iz vrst rdečih čet, Zanimivo je tudi povelje štaba VII. tolo-vsajskega »zbora«, ki ugotavlja popuščanje discipline in avtoritete častnikov v zboru. Povelje odreja različne ukrepe radi odstranitve tega nezaželenega pojava in dela za izvedbo povelja odgovornega »varnostni bataljon VII. zbora«. Torej celi bataljon naj varuje štab VII. tolovajskega zbora, ne toliko pred zunanjimi, kakor pred notranjimi nevarnostmi. Ustanovitev republike Macedonlje Bern, 8. decembra. Proglasili, so macedon-sko državo. Prvi proglas pravi, da tvori ta država sestavni del jugoslovanske federacije. S tem so forsirali sovjetizacijo Balkana y pasu, kjer je obstajalo še nekaj nasprotij proti razširitvi boljševizma. Tito se je bil po svojem povratku Iz Moskve pogajal v Beogradu o ustanovitvi zveze sovjetskih balkanskih držav Suba-šiča, predsednika jugoslovanske vlade v pro-gnanstvu, so bili med tem poklicali v Kre-melj in mu dali navodila. Hkrati ji prišla v Baonrad bolcarska delejir'la, da bi dala svoj sporazum k odstopu Macedonlje. Ker zahteva Grčija znaten del Macedonlie zase, le Moskv» nodn 1^4 reri!rp Grikem in odpor grških partizanov proti razorožitvi po vladi v Atenah. V tem hipu so izvršili ustanovitev macedonske države, o kateri so preudarjali že približno dva meseca. Ta »ustanovitev države« ustvarja naenkrat celo vrsto novih sporov na Balkanu, ki le prelahko postanejo zopet sod za smodnik Verlae ond Druck NS-(lHuv«rl«e utirf Ucui-kerel KImtw. RmhH Ktsuvnfart — Verlsiwl'ltsr: T>r ВтП Haltlar (set. bel Wobrmscht) — Hsnotechrlffltltor FrlHrtoh Hop»tmann W AN' ' yMlfl* POČASNI SNtllMČ Spitel Josef M*gnus Wehner llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll Nekaj časa je pač stokal in vzdihoval, včasih tudi zavpll nad rdečim Petrom, naposled pa ni več kazal nevoljtf, in ko je Peter po nagli vožnji z bičevnikom pokazal na neko daljno vas in mu vpil, da čaka tam lepa Roza nanj, si ni vedel več nobene pomoči. Debelo je gledal v daljavo. Hudič je sovražnik zakoncev Zato je natrpal vse deželne ceste z gostilnami kakor klobaso s kašo. Tam omegli dušo zakonca. Iz megle postane hudourni oblak, in če pride zakonski mož težko natrkan domov, nastane grom in tresk, in hudič se smeje. Tako je tudi ob robu gostilne nad vasjo neveste stala prostorna gostilna, v kateri te bilo zelo hladno In temno, v somraku so se svetili beli predpasniki, in fantje, ki so si pri jahanju priborili precejšen prehltek. so ratjahall ored gostilno in navalili v notranje prostore. In gibko je skočil s kozla končne vendar predramljeni Jurij, kajti že je videl rešilno vrv, ki mu jo je v njegovi stiski vr ael hudič. Pohvalil je družbo, da je vendar enkrat storila nekaj dobrega, in izjavil, da se ne da osramotiti, vrgel tudi takoj svojo moš njo na mizo In se zaklel, da mora biti danes prazna in da me hoče on pošteno napiti, da bo korajien. In ko so šele stale steklenice na mizi, »o vreli najvetelejll dovtlpi iz ust otajajočega se Jurija. Ne, takšnega q# *• niso videli nikoli, tega suhopameia. in trkali to i njim in nazdravljali plemenitemu darovalcu, beli predpasniki pa so te prizadevno smukall mimo kolen mot, in možje so spraznili kozarce vina, kakor da bi pili vodo. Največ pa je pil Jurij, saj je tudi bil naj-bol) suh Izmed vseh Smejal se je glasno in giatneje, in ko to bili končali t pr> Lizbona, 8. decembra. Z veliko vsiljivo r«-klamo začeta tako zvana mednarodna zra-koplovbena konferenca v Chikaqu v Horn-berqu je bila v četrtek znenada prekinjena. Temu se nihče ne čudi, kdor je pazljivo zasledoval razvoj in si bil na jasnem o tem da je bil izmed vseh dosedanjih ta sestanek daleč preko acjitatorlčneqa namena sposoben ,prikazati v aliansi sovražnikov nasprot-siva, ki se porajajo iz skrbi, kdo bo napravil kupčijo. Sovjeti so se tik pred začetkom konference kazali desinteresirane in odpo-klicali svoje odposlanstvo, tako da sta se sovražna siričnika na tej in oni strani Atlantskega morja lahko med seboj kavsnila v svojem interesnem boju. To sta pa tudi storila na način, ki je v najsvetlejši luči pokazal njihovo sposobnost za bodoči položaj »urediteljev sveta«, ki qa tako prevzetno zahtevata zase. Niti med sabo se ne moreta zedinlti In napraviti reda v svolem društvu. Da povemo na kratko, Yankeejem je šlo za to, da bi imeli v bodoči svetovni zrako-plovbi vodilno vioqo, pri čemer je seveda moralo ostati še povsem odprto vprašanje, v kolikor se bo Moskva udeležila teh stremljenj. Zato so zastopali v Chikaqu zamisel neoviraneqa tekmovanja, čemur so st Britanci, ki jih je skušnja spametovala, prav energično upirali. Le ti so zahtevali kontrolo nad vsemi linijami in družbami zračneqa prometa po mednarodni komisiji, v kateri naj bi bile udeležene države zastopane z enakimi glasovi. Konferenca, na kateri so se trabantje in so tekači izrekli deloma za ameriški, večinoma pa za anqleški načrt, je zaradi tega v zadnjih štirinajstih dneh zastala, kar s« ja mučno občutilo; zastoj so hoteli premaqati i komoromisnim načrtom. Toda tudi to nI vim pivskim krogom, se sploh ni, več nehal smtjati, pa so drug za drugim opazili,z neugodjem, da jih ta medved vodi za nos In da moralo čim" najhitreje odriniti, če hočejo besnega ženina vsaj prilično zdravega pripeljati pred nevesto. Zalo so se le odtrqall od svojih stolov in se zqrnlll okrog Jurija. qa s težkim trudom tudi spravili na noge in v vežo. Kakor hitro je p« njegova sklčnjena qiava zaqledala luč sonca, se je zrušil na dvorišču kakor je bil dolg in širok In tam negibno obležal kakor prevrniena krastača. Ko so qa nazadnje vendar spravili pokon cl, je že spal, in to je bilo,'kakor so videli, pristno spanje, iz katerega je potreboval najmani dobreqa pol dneva, da bi se pre smrčal do roba treznosti Tako so vlekli to pijano, onemoqlo klado, ki so mu roke vi šele navzdol, zaenkrat naprej pod široko vejnati bor in stali zbeqani okroq njega Tu ja bilo v rasnici težko svetovati! Kako bi se vsa vas smejala če bi me vrnili brez neveste, samo s pilanim ženinom! Tu bi jih moralo biti sram do mozga in ne bi se smeli več pokazati v sosednjih vaseh Ne, vsaj ne vesta ja morala v njihovo vasi In kar bi Ro zp gotovo samo v spremstvu v salonsko suknjo oblečenega ženina vstopila na voz in ker pravega Jurija še niti poznala nI. so spalca slekli do srajca, ga kakor vrečo za moko dobro zavili v konjaka odeje, da me na bi prehladu, In kmalu sa ja ponašal rde čl Peter z ienlnovo črno suknjo, si povezni' cilinder In me odpailal s svojimi tovariši, da bi dovršili to burko. Pri pijanem so pustili samo enega jezdeca. DrugI so po ostri dirki ostali ob vhodu vasi, vtem ko se je Peter pripeljal pred hI šo neveste. Roza je le kukala It okna, sicer ni bila pričakovala ravno kakšnega rdeče glavca, toda Peter 1* opravil svolo stvar trn ko dobro. In vino ga le napravilo tako vame lega in zaljubljenega, da qa je končno oče povabil na malico. In ko mo sa bili val pošten# naplll in sa I# aonca ia nagibal# k uspelo, kajti Yankeeji so vztrajali vsaj pri svoji zahtevi svobode tekmovanja. In tako se ja izpolnilo pričakovanje zastopnika neke male evropske države, ki je bilo pred kratkim citirano v listu »Times«, da upa, da ne bo prišlo do glasovanja Po sporočilu londonskega dopisnika je označil ta sotekač dilemo »malih« sledeče: »V tej stvari smo stoodstotno na strani Angležev, na drugi strani pa ne moremo obnoviti naših držav brez severnoameriške zakupne in posodbe-ne pomoči.« Po prekinitvi konference je izjavil severnoameriški glasnik, da je britanska delegacija zaprla vrata za bodoča poga janja s tem, da se je branila, sprejeti kanadsko kompromisno rešitev. Kakor so sicer neznatne vse te zadevščine v senci velikanskih vojnih dogajanj, tako simpatične se morajo vendar zdeti vsakemu nepristranskemu opazovalcu In ga podkrepiti v mnenju, da te sile nimajo nobene pravice do kakšne vodilne vloge v svetovni politiki. Vradnoat ilnakaga zasabnaga premoženja, ki ja bilo Izgubljeno na Sovjetski uniji odstopljenemu ozemlju ter v zakupnem ozemlju Porkkala se ceni na 34 milijard finskih mark. V Belgiji tako zelo primanjkuje papirja, da bodo morali listi prenehati Izhajati, če ne pridejo v najkrajšem času -pošiljke papirja v Belgijo. Kakor je poročal Reuter v torek iz Ottave. je bilo šest oseb ranjenih pri spopadu »povodom vprašanja vpoklicav« v Fort Frances (Ontario). Pri spopadu so bile udeležene čete kanadske domače armade kakor tudi regularne čete in liud'a iz mesta. zatonu, sta se oče In nevesta usedla na voziček in se odpellala, svo|l sreči nasproti. Pijanost ne prenaša hlada; kakor hitro postane hladno, skrči svoje kremplje in se zabubi. Tako se je tudi Jurij, ko mu je zače! večerni veter pihati na prste noq, močno zehajoč predramil In začudeno gledal na konja, ki je stal pred njim v vsej svoji velikosti. Nato je vstal, a takoj, kakor da bi bil skočil v kakšno ledenomrzlo vodo, padel nazaj v svoje tople odeje, kajti zdaj že sploh ničesar ni razumel. Šele ko je slišal drdranje svojega lastnega lovskega voza, čigar zvok je dobro poznal, in ko se je začel zdal gibati jezdec poleg velikega konja, je nevidna lila osvežila njegov spomin. Hkrati je vi^ del, da je bil v sami srajci, in ko je vide zdaj rdečega Petra v svoji salons 1 suknti sedeti poleg svoje neveste in se i njo šaliti, je zgrabil tako prekanjenega in okra denega pravcati kmečki bes. Poskočilje m rjoveč tekel veselemu vozilu nasproti, da so se konji vzpeli pred belosrajčnikom m se je nevesta od groze skoraj prevrgla naza; Petru pa tega ni bilo nič mar; ošvrknil je dirkače z bičem, in Jurij le kmalu lahko samo gledal za njimi. * Sedal pa, ko so bile njegove misli enkrat v teku, «0 hitele naprej liki voda, če se približuje mlinskemu kolesu. Zavihtel se je tak, kakršen je bil, na konja, udaril s petami v lakotnice In skokoma odjezdil kar preko oolj, preko živih mej in ograj, sredi skozi reko. skozi lahno šumeče žito, skozi očetov vrt, skozi perilo na vrvi, razjahal na dvorišču, skočil po lesenih stopnicah navzgor, odprl omare, il oblekel očetove hlače In nteqovo salonsko suknjo, škornje, sto oil pred zrcalo si poveznil hipoma cilinder na glavo In potem zopet stekel na dvorišče Pa tudi tam se še dolgo nI umiril, ampak venomer tekal v krogu okrog gnoja ki te bil v mesečini zdaj v resnici podoben zlati lami kmetovalca, in krilil s svojimi šl roklmi rokami sem In tja, kakor da bi prenašal v njih opeko, ki j* je hotel zagnati nevidnemu •ovraintku na glavo. ( ZIRCALO "ČASA J FUhrer je načelniku španske države o pri« liki njegovega rojstnega dne brzojavno sporočil svoje prisrčne čestitke. PogUvnlk dr. Ante Pavelić je osebno prevzel vrhovno poveljstvo nad hrvatsko oboroženo silo. S tem je ustvarjena še bolj čvrsta skupnost vseh hrvatskih sil. V malem srbskem mestu Aleksincu so bol)-ševiki, kakor poroča brzojavna agencija »Moment«, ustrelili približno 180 - prebivalcev, med njimi mnogo delavcev in malih rokodelcev. V bolgarskem mestu Nevrokopu so bolj«' ševiki, kakor poroča narodno bolgarska brzojavna agencija »Balkan« odredili ,da s# med delavstvom tobačne tovarne zbirajo v korist sovjetske armade »prostovoljni darovi«, ki znašajo skoraj 50% povprečnega zaslužka. Za šesto vojno posojilo Zedinjenih držav je bil doslej podpisan šele šesti del zaželenega posojilnega zneska, je poročal v torek newyorškl radio. Čeprav so se polegli vidni nemiri v Oue-becu, se množe klici po odcepljenju od britanskega empira. Kakor piše sedaj »Dally Mail«, je zahteval nacionalni član zakonodajne skupščine Rene Ekalont odcepitev takoj po vojni. To zahteva pred vsem franco-sko-kanadsko prebivalstvo. O svojih pariških vtisih poroča posebni dopisnik socialdemokratskega dnevnika »Volksrecht« med drugim, da je večina restavracij zaprta. Lastniki so izjavili, da imajo komaj zase dovolj jesti. V Bengaliji je veliko pomanjkanj* zdravnikov. Zaradi tega je bengalski minister Muddin pozval vse zdravnike v deželi, naj posvetijo večjo skrb zdravstvenemu stanju prebivalstva. Zaradi vojne so namreč Angleži večino svojih zdravnikov odpoklical! iz Bengalije. , Gospodarski vodja nekega podjetja angler ške industrije zdravil je zahteval za primer zmage, da se zasežejo vsi nemški patenti zdravil radi izkoriščanja po, angleški industriji, češ da posnemanje nemških zdravil ni uspelo. V primeru zmage ...! Japonski znanstvenik je znašel novo pripravo, ki se z njo pomeri z bombami: ta je po dosedanjih poskusih boljša od severnoameriške. Nova priprava bo v kratkem splošno uvedena. V ponedeljek so na Finskem končali z v soboto pričetim odpustom nad 1000 v ječah nahajajočih se kaznjencev na podlagi zakona o amnestiji, ki ga je zahtevala Moskva. De Gauliova vlada je dovolila akcijskemu odboru rdečih Spancev, da ima lahko svoj sedež v Parizu. Razmišllajo že o vprašanju priznanja tega odbora. Pomoč tem emigrantom je ena izmed glavnih točk pri razgovorih de Gaulla т Moskvi. »United Press« naznanja, da je nedvomne neki ameriški bo|nl odred pomotoma bombardiral Beograd in da le zgubilo pri ,rmt 2000 civilnih oseb življenje. Gladovne demonstracije v Parizu. Po poročilih Iz P.ariza je prišlo v nedeljo v pariškem okraju St. Denis do ogromnih demonstracij zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin. Pozvali so vlado, naj izroči vso preskrbo z živilskimi potrebščinami v rok« podtalnemu gibanju. Vsi govori v tej demonstraciji so imeli močan boljševiški značaj. Povedali so, da lahko dobi stradajoče prebivalstvo le gnil krompir po visokih cenah. Proizvodnja lasnega oglja v Nemčiji je v zadnjem času zelo narasla, kajti lesno oglje je važno In nenadomestljivo gorivo za gene-ratorske stroje. Veliko povpraševanje po lesnem ogllp je dovedlo d» tega, da se 1» mnogo starih ogljarjev, ki so že zapustili svol nokllc r)on"v o nosvetilo oolnrleniu. Zaman je prestrašena mati nerazumljivega sina sunila v bok, vsakikrat ko je na svojem obhodu prišel mimo vežnlh vrat, zaman je grmel oče, da mu je brada kar Skrobo-tala, nad sinom, ki se je kakor navit vrtel po dvorišču: pet in trideset let je bil zaman poskušal, spraviti sina v tek, zdaj pa je tako dirjali In ko je potem cel6 pridrdrala na dvorišče lovska kočija in je na tlak Izstopila no-vopečena dvojica, si mati nI več vedela pomagati. Obračala je svoj dolgi vrat od Patra do Jurija in od Jurija do Petra In zapo-* redoma vila roke. Jurij zdaj ni več tako naglo tekel, kakor, da bi hotel dvorišče zagradlti s svojimi nogami. Nasprotno, zavzel je počasno, krepke hojo, čim bolj se je približal lažnemu ženinu, si mel roku, da so se ogrele, in prisolil potem rdečeglavcu tako dobro prllegajočo se zaušnico, da je ukradeni cilinder ravne ko sveča zletel kvišku In je Peter mislil, da I* luna udarila ob streho In da je že sam zračni pritisk pripihal nevesto na stran pravega ženina. Presenetljivo hitro je zapopadla, da ja ta pravi mož za njo. Tudi materin vrat je postal krajši, in očetova brada se je ubrala, v sobi so vzplamtele svetilke, stričnlk Iz mesta je krakal nek rek In kmalu na to so slavili mehkejše podajanje roke, kakor je žarelo na Petrovem desnem licu. Po poroki je postal Jurij zopet tak, kakršen je bil; zdaj je imel časa za zaploditev otrok. Prišla le deklica, potem še ena, nato so bile tri, potem štiri In zdaj cel6 pet In ko jih je potem gomazelo okrog počasnega snubača kar šest v modrih predpasnikih, ti le Jurij premislil stvar Ženo je treba presenetiti, mu je bil rekel stari Ovčar, take j* njemu Izdal oraded. In glej, v prihodnjem letu se le smehljal v zibelki rdečekodrastl deček, pa ne od Petra, kakor al vi mogoč# mlallte — in odslej so bili sami dečki. K#m#K Sobota, 9. decembra 1944. RABAWANKEN BOTE stran S. — Stev. 97. Umor otrok v Asslingu grozoten primer Pošteno gorenjsko prebivalstvo enoglasno odgovarja: Smrt banditskim morilcem Gorenjsko prebivalstvo je pred nekaj dnevi zvedelo o umoru, ki spet enkrat potrjuje dejstvo, da OF nima nič skupnega s kakšno »osvobodilno fronto«, ampak da predstavlja čisto boljševiško teroristično in ubijalsko skupnost. Ce bi res hoteli osvoboditi Gorenjsko, ne bi pobijali nedolžnih otrok, kakor se je to zgodilo v ABlingu, ampak bi prišli iz skrivališč v gorah in se v odprtem boju zoperstavili dozdevnemu sovražniku slovenskega naroda. Strahopetni naklepi umora, ki zadenejo desetletne deklice, pa se celo največjim neumnežem ne Boljševiki pomorili asslinške oiroke Ljubljanski radio bo v petek, dne 8. decembra 1944., v času od 19.15 do 20.30 ure prinašal slovensko poročilo: »Boljševiki so pomorili otroke v ABlingu«. morejo prikazati kot narodno osvobodilno dejanje. Delavci in nastavljenci KIG so se takoj ■popoldne po umoru, dne 29. novembra lahko prepričali, s kakšno podlo zahrbt-nostjo je bil izvršen ta zločin. Položili so v predal za kredo in sobo razstrelilo s časovnim vžigalnikom, ki naj bi med poukom deklic eksplodiralo. Pouk mož SKOJ o nastavku časovnega vžigalnika je vsekakor imel uspeh: Bas nied predavanjem učiteljice Hilde Trebenik se je zrušila med grozno eksplozijo pročelna stena razredne sobe in pokopala pod seboj trideset učenk ? učiteljico vred. Osem človeških življenj, ki jih je zahteval zahrbtni umor SKOJ, bodo za vse čase neme priče in večni opominjevalci, da je narod obsojen na pogin, ako se vrže v naročje komunizma. Lahko in težko ranjeni, ki jih je mogla rešiti dejavna pomoč nemških vojakov, v svojem življenju ne bodo nikoli pozabili, kaj jim je v njihovi mladosti grozilo od moskovskih biričev. Žrtvovani naj bi bili stvari, ki se ne tič^ gorenjskega prebivalstva, ampak je volja carskih morilcev iz Kremlja in njihovih pooblaščencev iz Jugovzhoda Evrope. Ne za ■-~voboditev« Gorenjske je bila z vso hladnokrvnostjo In vso surovostjo, ki je jp zmožen boljševifiko poživinjeni individuum, skrbno pripravljena in izvedena ra%strel& lev razredne sobe meščanske šole v Afilin-gu, ampak edinole radi teroriziranja prebivalstva, ki navadno gre predhodno pred boljševiškim zatiranjem. Zaradi prisotnosti delov nemške oborožene sile sedaj še ne morejo delati tako, ka- kor bi hoteli in kakor bi delali, če bi se nekega dne morala fronta potegniti nazaj". Potem šele bi se razkrila Gorenjcei^ »OF« in jim pokazala, kaj je vse skrito za bi ago-donečimi naslovi »osvobodilne fronte«. V mnogokratniku bi se pojavili do sedaj izvajani umori, posilstva, plenitve in ropi, v mnogokratniku bi to, kar mora pretrpeti danes prebivalstvo od morilcev SKOJ prišlo nadenj in nihče se ne bi mogel upreti. Navajeni smo, da takih stvari ne upoštevamo kot posameznih pojavov, ampak jih uvrstimo v skupni okvir sedanjih dogodkov. Kajti to, kar se dogaja na Gorenjskem, se ne more ločiti od delovanja SKOJ na Dolenjskem. To izhaja že iz enotne režije. Ali tudi ta področja stoje V večjem okviru spet pod »maršalom« Titom, ki kot bivši zločinec najbolje pozna metode boljševizma in v ostalem lahko gleda nazaj na dolgo prakso, kjer si je zbral izkustva, katera je treba sedaj izrabiti. Da je dober učenec državljanske vojne — v Moskvi so ga o tem posebno dobro poučili — dokazujejo njegova »dela« v zadnjih letih. Desettisoči taedolži^ih mož, žena in otrok so žrtve njegovega krvavega terorja ,ki ga izvaja nad prebivalstvom biv- nim sovražnikom, ali ga niso hoteli razumeti, sedaj bolje poučeni in da hrepeneče pričakujejo dne, ko bodo spet prišle v deželo nemške čete in jo osvobodile boljševiške poplave. Mnogi pa so si naprtili težko krivdo s tem, da so pomagali komunistom pri njihovem delovanju na Balkanu. Oni so torej prav tako sokri- vi razmer, pod katerimi morajo trpeti ljudje v ozemljih, ki so jih zasedli Sovje-ti. In boljševiki so povsod, tudi tam, kjer šo Amerikanci in Angleži oficialno zasedli državo, kakor v Grčiji. Tam je danes očitna državljanska vojna, ki se bo, o tem smo lahko prepričani, končala tako, da si bodo boljševiki s silo prisvojili oblast in bodo zap a dni »zavezniki« s tem postali nepotrebni. Mi smo rekli danes že na drugem mestu: z boljševizmom ni nobenega igračkanja. Medtem ko se Nemčija kot najmočnejša / ШШ Asslinškc žrt^e Pri prostaškem umoru otrok т Asslingu dne 29. no« vembra 1944. so izgubile življenje: Verdi Aloisia, roj. 6. junija 1934. v Novem mestu B r e g a n t FraiizisHa, roj. 30. novembra 1935. v Ljubljani Noč Martha, roj. 1. aprila 1935. v Asslingu Genussi Margarethe; roj. 29. junija 1934. v Ljubljani Žagar Helene, roj. 10. aprila 1934. v Asslingu Repe Viktoria, roj. 7. avgusta 1935. v Asslingu K u 11 n i k Vera, roj. 1934. v Asslingu. Težko so bile poškodovane: Eno izmed težko ranjenih deklet v ABlingu. odgovorno igro končno nlorali plačati s svojim lastnim narodnim propadom, in oni niso ostali edini. Gorenjska prav tako spada v ozemlja, ki jih zahteva boljševizem ne samo kot vplivno območje, ampak ki jih hoče tudi vladati. Vplivnih območij končno za Stalina sploh ni. Kjer sam še neposredno ne more vladati, kakor tačas v Franciji, si ustvari razmere, ki napravijo državo godno za prevzem oblasti — najprvo po komunistični stranki v državi in s tem po samem boljševizmu. Gorenjska torej ve, kam bo barka zaplavala, ako ne bi zmagala Nemčija. Toda mi smo prepričani, da tega boja ne bo zmagoslavno dokončal nihče drugi kakor mi. Kdor se iz tega boja izključi, je zgubil pravico, da bi postal sooblikovalec nove • Evrope. Grozoviti umor otrok v ABlingu je spet enkrat pokazal Gorenjcem pravi obraz boljševizma in njegovih biričev SKOJ. Kdor ljubi svojo domovino, jim napove boj. K bratomorilcem se pošten in pravičen človek nikoli ne bo hotel priznati! * Brun Franziska, stara 10 let Metllčar Maria, stara 10 let M o r i č Son ja, stara 10 let Rov an Milena, stara 11 let R e č e k Therese, stara 11 let K^rnsteiii Cliristiue, 11 let P e t e r n e 1 Elise, stara 11 let M i h e 1 i č Romana, stara 10 let K o C i a n č i č Klara, stara 10 let Pogačnik Lubica, stara 10 let li u k a n Maria, stara 10 let. šega jugoslovanskega državnega področja in s katerim naj bi ono postalo godno za to, kar sedaj lahko doživimo. Vemo, da so mnogi, ki preje enkrat niso doumeli boja Reicha proti njegovim zapadnim ali v%hod- evropska sila junaško bojuje proti boljše-viški kugi iz Vzhoda, misli neki del Evropejcev, da se lahko spogleduje z našimi sovražniki, ker jim to ali ono pri nas ne prija. Romuni in Bolgari so bili prvi, ki so to ne- Dne 2. decembra so pokopali žrtve tega prostaškega atentata na pokopališču v ABlingu. Zadnja pot teh nedolžnih deklic se je pretvorila v impozantno manifestacijo prebivalstva v ABlingu, ki je s tem izkazalo' žrtvam zadnjo čast in z druge strani molče obtožilo morilce. Nad 8000 ljudi je bilo prisotnih pri pogrebu na pokopališču. Glasnik," gospod Jeločnik, se je spomnil z besedami globoke občutenosti mrtvih in pozval vse, da pomagajo pri izsleditvi storilcev, da jih bo doletela pravična kazen. Pesmi otroškega in moškega zbora so okvirile svečanost, ki je bila mrtvim otrokom zadnji pozdrav domovine. Shala v laioiili islaje Blazen strah pred letečo smrtjo PK v hribih Fruške gore )e postalo hladno in neprijazno. Jurišni oddelki so vpadli v poletna taborišča vstašev in llm Kagrenili življenje. Prav tik pred našimi vrati, v njim prepuščenih vaseh in malih mestih odmre življenje vstašem pred njihovimi očmi. Sredi po dimu očrnelih ruševin živijo ljudje in živina. Žival pri živali, eksistenca, ki lahko zadovolji samo najnujnejše telesne potrebe. Včeraj so napravili sovražniki spet izpad Iz svojih gora. Prišli so r noči iz gozdov kakor živali, ki iščejo ogrevajoči ogenj In ogenj jim je bil pripravljen. Tisočkrat jih je naskočila smrt iz našega orožja, in tiste, ki tih ni zadavil, je označil z žarečim železom Oprijemali so se naših postojank, kakor zadnjega upanja v njihovem bednem bivanju ker so vedeli, da za našimi jarki in obramb nim obzidjem počivajo še vrednosti, s kate rimi stoji in pade njihovo življenje: živila obleke, oql|e • • • Boj pa je bil simbol. Prišli so kakor na vseh frontah s številčno premočjo, spodle teli pa ob stanovitnosti male smele skupine policijskih strelcev ff Samo kakor senca se je Iz glavne točke male trdnjave videla divja tolpa napadajočih, ki jI je stalo nasproti mnogo manjše število discipliniranih branil-cev. Opazovalcu na višini se je skoraj zdelo, kakor bi se zaganjala cela armada, če so neprestani valovi svetilne munlcije In oglušujoče salve granat navalile proti trdnjavi in eo udarci, in drobci včasih skoraj dosegli nas. Ali nikjer se nI občutil duh načrtnega vodstva: bila je samo razsipna uporaba materiala, ki ga je mala udarna četa hrabrih policijskih strelcev na kritičnih mestih, če je moralo tako biti, zadušila z lastnimi telesi. Odločitev j* prinesel čas. Medtem ko so jo naši dobili po previdnem vodstvu, jo je na »Protnlk zgubil. Postrelili so zadnji naboj, ле da bi tudi samo nekaj dosegli. Ko je ^molknilo njihovo orožje, je zginil tudi njihov napadalni duh Bila I# »amo opojnost Krvi In oroila, ki 11 j* rnanikmta odločuloč' *'darna sila. Poraženi so odšli, In naše stroj *lce In topovi so jim dali ognjeno spremstvo W Krlegsberichter Paul Fulbrecht. Severnoameriški novinar opisuje strah pred nemškimi povračilnimi orožji ženeva, 8. decembra. V ameriškem časopisu »Cosmopolitan« piše dopisnik za Evropo Paul Gallico svole prvo vojno poročilo Le-to razpravlja o snovi, ki qa je izza njegovega dospetka v Anglijo najgloblje razgibalo: strah pred letečo smrtjo. »Dan in noč me stalno spremljata strah in groza. Ce je minil letalski alarm, vleče človek že na ušesa prihodnji alarm«. Pravi, da je on osebno imel občutek, kakor da bi ga bili vrgli iz Zedinjenih držav v Anglijo in ga tam nagega odložili Imel je občutek popolne nezaščitenosti, ker ga je moglo orožje »V 1« zadeti doma ali pri delu. v kopalnici, v pisarni ali v postelji, na cesti, v avtobusu, v kakšni polnozasedeni restavraciji ali v strašni ožini kolodvora, kjer se preriva množica Z vsakim alarmom se lo teva Hudi globoki depresija. Za kak hip utihne tudi največja množica ljudi, potem se pa začne previdno prerivanje, da bt prišli v bližino vsaj nekoliko varnih krajev dokler ne zadorii signal minule nevarnosti Vsak hip pa lahko zopet pride zamolklo brenčanje bližajoče se bombe. Potem na raste brenčanje v dolgo tulenje. Potem se človek od strahu več ali manj ne more ganiti, če drvi bomba preko njega: nato nenavadna tišina in v daljavi grmenje eksplozije. Človeku se obrača želodec, prsti postanejo ledenomrzli, dlan vlažna. Poskušaš kaditi, delati in greš skrivši naglo, k zrcalu, da vidiš če nisi, na oči, tako zelenobled, kakršnega se počutiš. Druga bomba pride, in tokrat je udarilo prav znatno bliže. Meni se ni nič zgodilo, samo moje obleke so prepojene prahu in Poti. Ce se greš kopat, storiš to zelo hitro, ker te je groza pred tem, da bi te eksplozija zalotila brez obleke. Ce govoriš z drugimi ljudmi o njihovih doživetjih in občutkih, ugotoviš, da je vsepovsod isti veliki strah. Celo v najglobokejših protiletalskih zakloniščih nehote prisluškuješ, če ne slišiš zopet brenčanja orožja »V 1«. Malo zadrem-Iješ, pa te že znenada zdrami šumenje v ušesih. Leteča smrt je ravno preletela preko zaklonišča. Amerika ne ve, kako dobro se И godi, ker ji je prizanesen ta strah.« Maršal Čanqka'\ek odstopil Odreka se politiki - Njegov svak Sung predsednik vlade Stockholm, 8. decembra. Vojaška in poli-lična kriza ČungkinŠke vlade, ki je že sredi novembra Uovedla do spremembe Cang-Kajškove vlade, ne kaže nobenih znakov rta-bllizaclje. Prav sedaj so objavili, da je n/, mestu zadnjega finančnega ministra Kunga, ki je Cangkajšku svak in ki je bil že deset let v službi, drugi Cangkajškov svak. zunanji minister Sung, prevzel službo namestnika predsednika vlade. Sedaj javljajo, da je CangkajSek odstopil kot ministrski predsednik In se bo posveti) samo še vojnim liide vam Meito niena ji; prevzel Sung vodstvo vlade Kot vzrok te preosnove Cangkajikove vlade navajajo obupni položaj na fronti proti Japonski. Cangkajšek je v svojem pestrem življenju že večkrat odstopil, zadnjikrat 1. januarja 1938. leta In sicer Iz istega vzroka kakor sedaj. Takrat je zavzel njegov drugi svak Kung to mesto, in Cangkajšek si je pridržal samo vojaško vodstvo. Njegov nečak Sun Fo, sin znanega kitajskega revolucionarja dr Sunyatsena, je takrat odpotoval v Moskvo, da bi takoj zaprosil za pomoč proti Japoncem, toda pri tem ni Imel uspeha. V ofclgled nad vse ostrih napadov, ki so baS te dni usmerjeni Iz Moskve proti Cung kinški vladi, lahko pričakujemo še marsikatera presenečenja od nadaljnjega гажуој« sedanje krize. Ruski narodni pokrel vsak dan narašča . Berlin, 8. decembra. Spričo velikega zanimanja, ki ga je sprožila Vlasovova akcija, piše If-Obersturmfahrer Robert Kr6tz razpravo v »Deutsche Ost-Korrespondenz«. Po kratkem pregledu nemško-ruskih odnošajev pred prvo svetovno vojno preide pisatelj na začetek nemško-sovjetske vojne, ki je odrinila zapah pred Sovjetsko zvezo in tako spravila zatirane narode zopet v stik z Evropo. Stik s temi narodi je prinesel bolj nepričakovano ugotovitev, da ti ljudje nikakor niso bili boljševiki. Z močnim dotokom teh ljudi se je povečal nemški oboroževalni potencial delovnih moči, ki so bili trdno prepričani o tem, da pomeni pomaganje Nemčiji hkrati tudi boj za njihovo lastno stvar. Nastale so ne glede na to, kakšne narodnosti so, številne protiboljševiške struje, za katere tvori Vlasovova akcija magnetično privlačnost in jim da smer, ki pri močni uporabi lahko povede do najboljšega uspeha. Močna osebnost generala Vlasova, enega izmed najuspešnejših generalov Sovjetske zveze, je že sapa na sebi porok, da se bo skupni boj, v katerem bodo nastopile protibolj-še viške sile ruskega prostora kot enakopravni zavezniki, zanesljivo odvijal. Zveza v vojni bo v mirni dobj sama po sebi ustvarila temelj novega reda. Iz Budimpešte poročajo, da je pripovedoval nek ujeti sovjetski poročnik, da se y zadnjem času v sovjetski armadi posebno intenzivno razgovarjajo o Vlasovem osvobodilnem pokretu. Čeprav se morajo ti razgovori zaradi poostrene kontrole po NKWD zelo previdno vršiti, je vendar vest o združenju nacionalnih protiboljševiških sil okrog Vlasova napravila v častniških krogih sovjetske armade največji vtis. V razgovoru je sovjetski poročnik opozarjal zlasti na to, da so sovjetski vojaki izredno trudni in da se ne nadejajo naglega konca vojne. Vest, da namerava general Vlasov skleniti z Nemčijo takoj pošten mir, se jih je globoko dojmila. Resnica je, da uživa Vlasovov pokret med poštepim delom covjetskih častnikov zasliiK žen« sdmpatiio. stran 4. — štev. 97. KARAWAXKBIC BOTE Sobote, 9. decembra 19M. Pogumno slopamo po naznačeni poli Gauleiter dr. Rainer je govoril voditeljskemu zboru na Gorenjskem Vrnitev slavne krške slike Madone Po odredbi vrhovnega komisarja, Gaulei-terja dr. Rainerja so na Reki predali škofu iz Krka čudodelno podobo Sv Lucije. Nemci so vrnili s tem prebivalstvu Primorske eno izmed njegovih največjih svetinj, ki so jo skozi stoletja častili in ki je bila na glasu čudodelnosti. Podoba je bila nad 300 let v cerkvi v Jurandvoru na otoku Krku in je pripadala vsakokratnemu škofu iz Krka. Tik pred prvo svetovno vojno je bila »lika prenesena v Wien radi prenovitve. Po Izbruhu vojne je kljub izvršeni prenovitvi niso mogli vrniti. Leta 1918. je bila slika iz rečena italijanski ko.misiji za premirje in je bila najprvo shranjena v nekem muzeju Po začetku te vojne so jo bili prenesli na neki neznani kraj. Vedno spet je prebivalstvo prosilo nemška službena mesta, da bi jim pomagala pri iskanju slike. Tudi krški škof je prosil vrhovnega komisarja, da bi se sli ka vrnila pravemu lastniku, na kar je vrhovni komisar pristal. Pri Izvedbi pa so se pokazale znatne težkoče. Šele po več mesecev dolgem iskanju je uspelo nekemu nemškemu poveljstvu, ugotoviti do takrat nežna Bi kraj, kjer se je nahajala slika, in sicer v neki mali vasi v provinci Videm in jo spraviti v varnost; vrfiovni komisar je takoj na to odredil vrnitbv slike. Zavarovani transport, ki se je radi visoke vrednosti podobe izvršil s kolono avtomobilov, je bil večkrat obstreljevan po anglo-amerikanskih lovskih bombnikih s krovnimi topovi in strojnicami. Kakor po čudežu in čeprav so bili avtomobili s streli in treski popolnoma razrešetani, se pri tem niti podobi niti spremstvu ni nič zgodilo. Slovenski duhovnik o komunističnih banditih Ljubljanski časopis »Slovenski Dom je objavljal zelo zanimive spomine nekega slovenskega duhovnika, ki se je pet tednov nahajal v rokah of-arskih banditov. Svoje spomine zaključuje pisatelj takole: »Ta moja prva velika življenjska preizkušnja naj pa bo zame in za vse, ki so jo brali, zgled in svarilo, da ne bodo verjeli rdečim obljubam! Ne verjemimo tolovajem, ker komunizem za katerega se bore, je največja laž Tam, kjer zavlada komunizem, tam zavlada največje nasilje nad človeško osebnostjo! Kdor tega ne verjame, naj gre za pet tednov stradat v rdečo ječo, pa bo videl, da človek v »raju« ni drugega ko uboga številka. Se manj ko to...« Rodbinsko kronika ta Goronjike Zirklach. Rojstva meseca novembra: Maria Pogatscher, Grad: Stanislawa Marn, Zirklach: Antonia Pogatscher, Poschenik. — Umrli SO: Franziska Naglitsch, Unterfernig; Josef Deschmann, Oberiernig; Johann Tschimscher, Waschze: Margarethe Poleiner Zirklach: Maria Schlebier, Dworie in Ger-trud Bergant, Ро<и>1мп1к. °Pr*danel. Rojstva v meeeou novembru: Josef Sajowitz, Freithof; Josef Selnik, Ore houle; Martin Mrgole, Kokritz: Nikolaus Ro-. de, Kokritz; Stanislaus Erser, Sucha; Johann Kotscher, Freihof; Maria Kotscher, Freithof; Silvia Ster, PredasseL — Umrla sta: Mafia in Johanna Kotscher obe iz Freithofa. Posle vodeči Kreisleiter dr. H o c h s t e i-nerjeza soboto dne 2. in nedeljo dne 3. decembra, sklical delovno zasedanje voditelj skega zbora na Gorenjskem. V prvem delu delovnega dne so bili referati o sodelovanju stranke in oborožene sile. Zatem sledeči razgovor je dokazal, kako se je v zadnjih časih vedno ožje razvilo sodelovanje med stranko in oboroženo silo. V nedeljo dopoldne je pregledal Gauleiter pod poveljstvom Kreisstabsfuhrerja Prehthalerja na Goetheplatzu v Krainburgu postrojeni Volkssturm. Po tem pregledu je otvoril Kreisleiter drugi del delovnega zasedanja in je poročal Gauleiterju o poteku razgovorov prejšnjega dne. V izčrpnih in zelo zanimivih referatih je bil podan udeležencem de lavnega zasedanja v nedeljo ne samo vpogled v splošni položaj na Gorenjskem, ampak preko tega v nekih vprašanjih, ki se nanašajo na dolenjsko in primorsko območje. Višek zasedanja je bil govor Gauleiterja dr. Rainerja, ki je v prvem delu svojih izvajanj obširno orisal vojaški in politični položaj. Posebno temeljito je govoril Gauleiter o zapadni in južni fronti v zvezi z Balkanom, da je potem zavzel svoje stališče glede problemov našega Gaua in pred njim nahajajočega se ozemlja. Volksturm in njegov pomen v boju proti tolpam, kakor tudi gradnja postojank, so napotili Gauleiterja, da je posebno podčrtal ogromno važnost strankinega dela in visoko umetnost vodstva ljudi. Baš gradnja postojank je pokazala, da je stranka razumela, da je naš nemški narod kljub vsem vojnim trdotam pretopila v skupnost, katero sovražnik zaman napada, ker voditeljski zbor stranke do zadnjega Block- in Zellen-leiterja zna, pravilno voditi ljudi. • Na koncu je Gauleiter podčrtal obnašanje nemških uslužbencev v vseh v našem Gauu predležečih področjih in je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, kar je na Gorenjskem storjenega dosjlej S pozivom, da je treba ravno sedaj verno vztrajati, da bi si v zadnji tretjini tega ogromnega bojevanja priborili zmago, je zaključil Gauleiter svoj, z velikim odobravanjem sprejpli govor. Posle vodeči Kreisleiter dr. Hochsteiner se je zahvalil Gauleiterju za njegove besede in podane smernice in je v imenu vseh obljubil, da bodo nemški možje pogumno stopah po označeni poti. S počastitvijo Fiihrerja je bilo končano to delovno zasedanje. KečkeS Veronike roi. Sternberg«:, dbeh >■ St. Jerneja. Zverinski zločin banditov. Dne 13. novembra je nedaleč od vasi Hrib v Beli krajini napadla neka črnomeljska enota »podčastniške šole pri narodni osvobodilni vojski* avtobus, ki je prevaža) 13 ranjenih domobrancev v spremstvu zdravnika Otmarja Weissa. Banditski »podčastniki« so najprej odvzeli ranjencem in zdravniku vso obleko in perilo kakor tudi denar, ure itd. in jih potem umorili. In te zverine se drznejo, imenovati se »slovensko narodno vojsko«! Prav zares, to le klofuta vsakemu poštenemu Slovencu. svetu V starosti skoraj 106 let je umrla v neki vasi ob švedski zapadni obali najstarejša švedska žena vdova Marija Olsson. Sele pred kratkim je umrl najstarejši švedski mož, čevljar Nilsson. Star je bil 105 let. O Wiener Neustadtu imajo' zabeleženo, da je ta kraj osnoval leta 1194. babenberškl vojvoda Leopold V. Naselbina je bila ustanovljena kot nemška trdnjava proti napadom z Vzhoda. Mesto je potemtakem letos obhajalo 750-letnico svojega obstoja. V Rohrbachu na Štajerskem so imeli nedavno zborovanje ondotni člani domače mlekarske zadruge ,po številu 300 ljudi, Govornik je navzočim predočeval pomen oddaj* * mleka za mestno paebivalstvo. Samo občina Rohrbach vzdržuje s svojim mlekom mesto s 35.000| prebivalci in če bi vsaka krava ▼ tem kraju dala dnevno eno samo kapljico mleka manj, bi to pomenilo ogroženje preskrbe 80.000 ljudi z maslom. Gorenjska zatemnjuje v čacu od k. do 31. decembra od 16. do 7.30 ure. Ce zadonl akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm«, ob času, ko um zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnievanja takoj zatemniti odnosno и mora odklopiti razsvetljava. Diplom. Opfiker C. KRONFUSS Klogenfurf, Bahphotsfra^e 1i Bis auf weiteres feden Vormittag gesdilossen. Auch ousserfiolb der omHich ongeoidiWM: Rattenverniditungs-^agesind bei RoMenbeloU eekdmpf unymitid eutzulegea fteichsarbeitsgemeintehaft Schodenwhukwig Bandit! Iščejo neumnežem Lastno poročilo »Karawanken Bote« vH. Krainburg, 8. decembra. V avgustu t. 1. le vodstvo OF razširilo v velikih množinah letake, ki so pozivali domobrance, da prebegnejo, in v katerih je bil 15. september 1. 1. označen kot zadnji rok, po brezuspešnem poteku tega roka, tako so pretili domobrancem letaki, ne bi koristilo nobeno spreobrnjenje. Kakor se je mog^fo pričakovati, je ostal ta poziv OF brez vsakega uspeha, ker so domobranci predobro poznali to zločinsko organizacijo. Sedaj je »zadnji« rok že davno minul, vendar OF še vedno skuša pregovoriti domobrance na begstvo. Ker je neposredno pozivanje domobrancev popolnoma spodletelo, skušajo sedaj organizacije OF »strašiti njihove žene, matere in sestre da bi jih tako primorali, da bi svoje može, sinove in brate pozvale, da izstopijo iz vrst domobranstva. Pri nekem v bližini Novega mesta ujetem tolovajskem slu so našli okrožnico »slovenske protifašistične ženske zveze — okrožnega odbora« v Novem mestu«, v kateri je med drugim napisano: Naša naloga je,'de razkrojevalno vplivamo na te žene, katerih svojci so pri domobrancih). Moramo jim ob jasniti, da so »švabobranci« (mišljeni so domobranci) zgubili vsa tla pod seboj in da je njihova edina reSltev beg Iz nemških enot. Ml moramo žene pregovoriti, da svoje mo> že, brale in sinove primorajo, da zapuste Nemce in pobegnejo iz taborišč. Stvar je nujna. Mi jim moramo odločno pojasniti, da so sdkrive vseh zločinov svojcev. V zvezi s tem govorite več o komisiji pri predsedni-štvu ŠNOS (zvezi slovenske narodne osvobo- ditve), ki ima nalogo, da preiskuje zločine okupatorjev in njihovih pomagačev. V kratkem času bo objavljen letak, ki bo žene »švabpbr-ancev« pozval, da izpolnijo svojo dolžnost in da pozovejo svoje može, sinove in brate iz nasprotifega tabora, dokler je ■ še čas. Ta novi poskus tolovajskega vodstva, da bi razgnal narodne domobrance, pa ne bo imel več uspeha, kakor vsi pred tem. Vesti iz Ljubljane in okolice Smrt ugled/iega zdravnika. Dr. Otmar Krajec, eden izmed najstarejših ljubljanskih zdravnikov, je umrl v starosti 72 let. Dr. Krajec je nad 20 let deloval kot ljubljanski mestni fizik in bil nekaj časa zdravstveni šel za vso Slovenijo. Dve premieri dram. Ljubljansko dramsko • gledališče je v tej sezoni razvilo zelo živahno delovanje. V zadnjih dveh tednih je uprizorilo spet dve premieri in sicer, zelo ubrani in lirični komad »September« izpod peresa M. Skalana in veseloigro »Življenje le lepo«, ki jo je spisal M. Acharda. Zaplemba imovine komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani ob-lavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornikov: Mlhellča Franca, slikarja; Arkota Borisa, učitelja; Pirša Alozija, trgovca; Jukiča Anteja, trg. so-trudnika; Romiha Franca, eradnika; Romih Mare, roj. Jukič, gospodinje; Trebanca Jožefa, čevljarja, vseh iz Ljubljane; nadalje Kečkeša Viktorja, trgovca in njegove žene s potrtim srcem javljamo vest .4 je naš ljubljeni eki in brat ЖАЖП BRJAWETK 'lihnH uvojo blago dušo т »veil mladoeti. star 18 let. Poke чИ smo M na domačem poko-»allSeu v St. Veit/Sttwe. —X— lahni« Ob prlttki žaloetn« emrli na »ga .sina In brata ЖДМД lOMAWUA 1в iiajtopleje zahvaljujemo veem ilarovalcera cvetja kakor tudi v.iem znancem, prijateljem iii iirodnlkom. ki so nam stali nii itranl T težkih dneh. Bt. VWt/8»w. 38. nov. №44. >.alnjoei: Valentina Erjaweti. mati; Гпшж,. Anton. Viktor. ToMf, Valentin, bratje: Marit«. Terezija. Marta Margareta, .sestre in retain sorodstvo S«liv»U Vsem. M so ob bridki Izgubi pre4ube наЛе m»m» in iene ВКВ8ЛХ izkaaali svo>e sočutje, jI pokUi-nill vence in cvetje, ter jo sprr-т1И ш zadnji poti, iBražanic urierfno zahvalo. ralkendoTf bel KMUnbarf, dne 2. decembra №44. dtalnjota rodbina Вгмаг in eorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjajo. da je Sel med nebeške kri-l«tče nei preljubi minko KLVZOTZm BBJAWETX, star 6 let. - Pokopali »mo gn 1, decembre v 81. VeitfSawe. at. Telt/lMre, T dec. Ш4. talnjoM) mati TereBij«. oče *te-f»n. nestra Karla In vee o»t»lo loroditvo Sahvala Za mnoBoštevilne In tople iz ia»e grlobokega moialja ob težk ■•zgubi naše drage mame, »tare mame »n tašče, goape HBBMINB JZVXO roj. Slisn***. /do»e po medlarjn in tapetiiikn trekamo najprlarčnejšo zahvalo Hpm aorodnikom. prijateljem l»i nuncem. ki so pokojnico kropili n spremili na njeni ztidnjl poti hirovall vence In cvetje. - Pn-i-bna zahvala gowp župniku zn slednji blagoslov. KnUnb«r(, S decembra 1944, modblna Jenko In Mataokek iMTLICHE 8о|Шуеп1сћвП1П7«камв (%r di* iMMtsten Oeblet« Kimtenm nnd KnUni in Mr«in1>arg dffentliche Zahlnngianffordenme Bi» zum 8. December 1944 »ind die bis elnschlleOIich Ende November 1944 rsilig (tewordeiien Beitrttge zu zahlen. Wemi die Zahlung durch mehr ale 7 Tage vensdgert wlrd, wird ein Situmniszuechlag von 2 v. H. (ler rtlckstttndigeu Beitriige erhoben. Arbeltgebern, denen die Каиае eine Beltragsrechnung Ubereeiidet. wird bin zum Erliall der Beltrags-rechnung Zahlungnavfechub gewfthrt. Arbeitgeber. die higher noch keine Beitragnrechnung (Ur September uiid Oktober 1944 erhalten haben und landwirtechaftliche Arbeitgeber, denen biHher noch keine Beitragereohnung fUr Juli bis September 1944 zugekommen let niUssen bet der Kaase Auskunft tlber ihre Zahluugsverpflichtung einholen. Nicht frietgerecht eingezahlte BeitrSge unterllegen der zwangswelmen Elnbringung. nogvnfnrt, den 8. December 1944. ^ Der Leiter: gey..: Anton Тторрег, Yerwaltungedirektor. Der Leiter der Allgemeinen OrtikrankenkMae fhr den Kelchigan Kim tea nnd der SoiliilverelcheTOnffekeeee tilr die besetiten Oebiete KiLmten# nnd Xnun* A u. B—1150. 820, 3300, 3310/12 Klagenfurt, im Deeembir 1944 BekumtmjMhnng an die BetatebefiUiTer (Arbeitgeber)! B«trl((t: WeHere Vereinfachung dee Luhnabaugs. Zur weiteren Vereinfachung dee Lohnabzuga haben der Relche-miniflter der Finanzen und der ReichMarbeltaminiater am 10. September 1944 mit Wirkuiig ab 1. Oktober 1944 Vorechriften erlawen, durch die in der Sozlulversicherung die bieher geltenrten Beatlmmungen Uber den beltragspfllchtlgen Arbeltslohn wertentllch gekndert worden slnd. Der ErlaB bestimmt, dali die BoltrSge zur Sozlaiverslchening gmndiiitalioh von dem Betrag zu berechiien slnd, d«r fUr die Berech-nung der Lohimteuer maligebend let. FUr die Berenn-, Felertage- und Nachtarbeit »ind — mit AuBnahme der Mehr-irlieltiziischllige — beitnigHpfllchtiK<'4 Eiitgelt, Nachzahlungen iider Vorausziihlurigen vom Arlieltalohn slnd, sowelt ;|p л|, h auf nlclit mehr iiia 12 Monute erMlrecken, auf die Uihnzahlunga-/fltrnunie zu vertellen, fUr die bIp gezahW werden. Ri.strei ken alch ^olclie Nach- uder Voiau-Hzalilungen auf elnen liliiKeren Zellraum, an i.-«>"'. ki ne je *H-iekel Ulic 22. oktobre t. I. v »mer KraliihurK-ZwIm henwfcwern. Je bel iHlrljaimkl brak, ca. 46 cm vliiok. Iniii HvetlerjBva "Jc.'-a, iia ćelu lleo In (lil« na Inie Bik-iiir«. - Matte-weber urar. H. d. Zaler. E R M I S Г H T E S J. ..-»uf von Brieimatken, evcmiicll aiicti Uboniabme zuni kommlsslon.i-wel*C4 VerkHUf zum von Umen ver-luiiirten Ггр1л. - JfA. Bolapek. 12 a \Vlen 50, WIedner IlauptitraUe 2-4. 7117 Xraukheit keine FrlvaUaehe! Jpili>r KriinkP lHtJ' Pi"« Ijllrke In der KiiMipffionl der llelinal offen. Uer Wille 7Л1Г nclmelleii Oenundunic 1н1 (Icnlmll) Pflli'lit! Er mutt die Kmmt iler Arzte uiul (lie Wlrkuiig hewilhr-tei Amneiinlttel unterstUtien! A.ita-ArinelniitUl. бОИ Tafflioh kommeii die Beschwerden, dad Brauee-Federn sellen werden. Drum pflcge sie und halt' sie rein, die RuHtica uiid Cito-fein. BrauM Л- Co., laerlohm_7116 Jeder kann daa sich durcli beđacht-sanie Lebeiisweiee. z. B. Gymnaatik, Kesund erhalten. Sleht dafl Jeder als seine Pllicht an, wird mehr tteschaffen. warn dem Siege dient. Ysnte BUrger Deutsche Heiimittel auB frischen Pflanzen, Ysatfabrik Werpigerode. 7160 3 ZabnpntK-Oe^ota. 1. Nur wenig »Rosodont« mit nicht zu пналвг BUrete entnehmen. 2. Senkrecht bUrsten und gut nachapUlen. 8. RegelmttBige und vor allem abend-ilche Pflege mit »Rosodont«. Das erhmt die Ztlhne gemund und be-wahrt auch vor MiigenetOrungen. Rosodont Bergmnnns feste Zahn-pasta. 7201 Dastinder leten, Das 1st nicht nur klug, sondern auch Voraussetzung (Ur jede Stelgerung der Leietung. Desliaib iet ea wlchtig, auf аИеа zu »eliten, was gesUnder«# Lebw (Brdert. - DarmoUWark Dr. A. SPhmldKnll. WIen _21% »20 Jahr* ^hntau- sende Kamiiien verdanken WUateii-rot ihr Klgenlioiin. nntmilrker s paren bei Wtlstenrot H1|( ein Vermligen mittels Spar-bi-ief oder Vermiigen«buch. Zahl-reicher ale in den Friedensjahren sind lile NeuabschiUlie von Buu-spai-brle{en, Sparbrlefen umi Ver-inilKeiiHbUchern. Priwpekte koeten-loe von der mteslen und grdlJten Bausparkasee der Oatmark G d F WUstenrot, Salzburg. Berutungs-ateile Kiagenfurt. Domganie 8 Ru( 28-53. 7Ш WechselselUge K>.iiikttn.Varaiobe-mngs-Anatalt Btidmark bietet Kranken Ztuchuliveralohemng (Ur Pdichtversioherie, Кгапкептоитег. ■Ichemng (Ur VersicheruiigHfreie. Krankenhanitaggald - Vemloherung (Ur jmlermann. - Auskun(t: Hanpt-verwaltnng Gram. Naatorgaaae 57. VcrwHltung.4Blelle Warburg, Edm.-Srhniidl-GasHe Nr. 8. BUro Cllll, (IrabougasHc 2.__ Waa baokt man heate? - 3. Idnier Talg ana aobwanem Hehli 'i кк Mćhwaiv.eH Mehi. in liiin 1 PHokrhen Haiui-Pulver elngeHlelit wurrte lm Ri/hre etwa« orwilrmon, aiiMktlhlcn lasBPii und aufs Brett sieben. Dazu 1 Ki, 15 kdg geknrhte, iitin.sierte Kar-to(feln 11 likK Staiiliziii ker. 4 dkg rilrBkt und ()ewUr/.e - Damns nm Uietlo Teig knelen und 1 Htunde ra.slen las.nen. Den Telg ciiinn In Tui'tonlorm oder am lilei he mil Oilier nnd Marmelade versehen und bei mllllerer Ullze bmVen. — Bille ausai-hneiden, Manimein! Wei I ere TIaas-Rezeple (olicen ! — Nllhr-mittalwerk* Kd. Uaaa, Wa# bilokt man bent*? - 4, Xar> toffelatmdeli 38 dkg Mehl, in daa IM Pttckchen Haas-Pulver eing«-eiebt wurden. mit 38 dkg g«lптрм1тчгт. bniidue«; 12.—14. XII.: »Der И. ger von Bichnapnr«. y LMk K —11. XII.; »KoUege kommt gleloh« < : M,—14. XII.: »K6. nlgnmltti«. Nenmarktl. 9. u. M. XU.1 i#na Lnne«. X 8t. Veit a. Л. Sawe, 9. und 10. XII ; »Da# Lied der NaohtigaU«; IS. und 14. XII.: »Ken modem bllerttf. Iilttal, 9. und 10. XII.; »Ж1п Kann mit OmndektMm« x x; 18. und 14. XII.: Ivnohten dl« Ster- ne«. X Teldee. 8.--10. XII.; »Donanioblf-fer« - 11.—14. ХТГ.: »Kelee In die Vergangenhelt«. Miea, 9 u. 10. XII.: »Jod aitO« x x : 13. u. 14 XII.: »Wiener mint«. - x Sohwarieiibaoh, 9. M 10 XII.; »Der welOe Tranm« x x : 13. ii. 14. XII : »Kanptiacbe gltioklioh«. x_ Bn tedem Film die Deuteohe WoeheneohamI