URADNI UST
^ ■ . • " ■ . • ...
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 19	Ljubljana, petek 23. julija 1976
Cena 14 dinarjev
Leto XXXIII
905.
Na podlagi 147., 318., 335. člena in 2. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SE Slovenije (Uradni list SRS, št-39-473/74), 1. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne
12.	julija 1976 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča, da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
St. 30-34/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
.	Skupščina
Socialistične republike Slovenije.
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
906.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Razglaša se zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1978. na seji Zbora občin dne 12. julija 1976 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 5. julija 3976.	'
St. P 010-127/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o Izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se ureja izobraževanje in usposabljanje otrok, mladostnikov in mlajših polholetnih oseb,
ki zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju potrebujejo posebne oblike vzgoje, izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: otroci).
Izobraževanje in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) otrok traja od predšolske vzgoje do vključitve v delo.
2.	člen
Za otroke iz prešnjega člena se štejejo: duševno prizadeti otroci, otroci s slušnimi in govornimi motnjami, slepi in slabovidni otroci, otroci .z drugimi telesnimi motnjami, vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter otroci z več motnjami.
V usposabljanje se vključujejo tudi otroci na zdravljenju in okrevanju.
3.	člen
Usposabljanje opravljajo po tem zakonu določene organizacije, ki delujejo kot organizacije združenega dela ali kot enote v sestavi ustrezne vzgojnovarstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene organizacije ali organizacije socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: organizacija za usposabljanje).
4.	člen
Organizacije za usposabljanje zlasti:
-r- ublažujejo in odpravljajo motnje oziroma posledice motenj v razvoju otrok ter razvijajo otrokove sposobnosti,
—	izvajajo varstvo, vzgojo in izobraževanje za predšolske otroke, motene v razvoju,
—	izvajajo osnovno vzgojo in splošno izobraževanje šoloobveznih otrok ter jih v skladu z njihovimi sposobnostmi razvijajo v samostojne osebnosti socialistične skupnosti,
—	usmerjajo, pripravljajo in usposabljajo otroke za tista dela in poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim sposobnostim in nagnjenjem,
—	pripravljajo Otroke, da se bodo lahko koristno in aktivno vključevali v življenje,
—	vključuje starše, skrbnike in rejnike v proces usposabljanja otrok,
—	skrbijo v sodelovanju z organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami in društvi, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi za smotrno vključevanje otrok v življenje in delo ter za razvijanje drugih oblik usposabljanja.
5.	člen
Dejavnost organizacij za usposabljanje je, posebnega družbenega pomena.
Poseben družbeni interes se uresničuje s soodločanjem ustanoviteljev, zainteresiranih 'organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih uporabnikov
ter z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom, s samoupravnimi sporazumi in statutom organizacije za usposabljanje.
Skupščina občine, kjer ima organizacija za usposabljanje svoj sedež, daje soglasje k določbam statuta, s katerimi se uresničuje posebni družbeni interes.
S. člen
Da se zagotovi pravilna vključitev otrok v ustrezno organizacijo za usposabljanje, morajo biti otroci praviloma razvrščeni po določbah tega zakona.
Otroci, ki obiskujejo ambulantne oblike usposabljanja in otroci na zdravljenju in okrevanju, se ne razvrstijo.
7.	člen
Usposabljanje šoloobveznih otrok je obvezno.
8.	člen
Za usposabljanje otrok skrbijo in zagotavljajo pogoje pristojne izobraževalne skupnosti, v okviru svojega delovnega področja pa tudi samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, skupnosti pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja, skupnosti telesne kulture, skupnosti za zaposlovanje ter druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka s samoupravnim sporazumom opredelijo naloge in obveznosti posamezne skupnosti pri usposabljanju otrok in ustanovijo skupne organe.
9.	člen
Ce ni s tem zakonom drugače določeno, se za organizacije za usposabljanje, primerno uporabljajo zakoni in drugi predpisi o posameznih vrstah vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih organizacij, ter o organizacijah socialnega skrbstva.
II.	RAZVRŠČANJE OTROK IN NAPOTITEV V ORGANIZACIJO ZA USPOSABLJANJE
10.	člen
Vzgojnovarstvena, vzgojnoizobraževalna, zdravstvena ali socialna organizacija, v kateri se otrok izobražuje. zdravi oziroma oskrbuje, mora poslati pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva tei staršem obvestilo in podatke o otroku, pri katerem ugotovi znake telesne ali duševne prizadetosti. Takšno obvestilo lahko dajo tudi starši otroka, njegov skrbnik oziroma njegov rejnik (v nadaljnjem besedilu: starši).
Na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka uvede pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva postopek za razvrstitev otroka.
11.	člen
Otroci se razvrščajo na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu’ strokovna komisija).
Strokovno komisijo prve stopnje ustanovi ter imenuje predsednika in člane občinska skupnost socialnega' skrbstva Dve ali več občinskih skupnosti socialnega skrbstva lahko sporazumno ustanovi skupno strokovno komisijo prve stopnje (medobčinska strokovna komisija).
Občinska skupnost socialnega skrbstva lahko usta-.novi strokovno komisijo prve stopnje pri vzgojno-izobraževalni ali zdravstveni organizaciji ali pri organizaciji socialnega skrbstva v sporazumu s to organizacijo.
12.	člen
Strokovno komisijo druge stopnje ustanovi Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
13.	člen
Strokovna komisija prv<; stopnje izdela po pregledu otrok izvid in mnenje o vrsti in stopnji otrokove motenosti.
Na podlagi izvida in mnenja komisije iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva odločbo o razvrstitvi in napotitvi otroka v organizacijo za usposabljanje.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se lahko starši pritožijo na pristojni organ Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
14.	člen
Kadar je zaradi pravilne razvrstitve potrebno daljše opazovanje otroka, ga skupnost socialnega skrbstva na predlog strokovne komisije za'razvrščanje začasno napoti v ustrezno organizacijo za usposabljanje.
V organizaciji iz prejšnjega odstavka lahko ostane otrok največ tri mesece.
15.	člen
Pristojni organ Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije izda odločbo o pritožbi na podlagi mnenja strokovne komisije druge stopnje.
16.	člen
Po pravnomočnosti odločbe o razvrstitvi otroka s? vpiše razvrstitev v razvid otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga vodijo pristojni organi občinske skupnosti socialnega skrbstva
17.	člen
Ce je smotrno otroka odpustiti iz organizacije za usposabljanje, ker so se med usposabljanjem pojavile spremembe v otrokovem psihofizičnem stanju ali iz drugih razlogov, predlaga organizacija za usposabljanje ali otrokovi starši pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva uvedbo postopka za ponoven pregled otrok. Glede postopka za ponoven pregled se primerno uporabljajo določbe 13. in 14. člena tega zakona.
Do pravnomočne odločitve po prejšnjem odstavku ostane otrok v organizaciji za usposabljanje.
18.	člen
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje izda v soglasju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialne varstvo pravilnik c razvrščanju in razvidu otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s katerim zlasti določi kriterije za razvrstitev otrok In podrobneje uredi postopek za razvrščanje in napotitev v organizacijo za usposabljanje in za odpust fz te organizacije. določi sestavo strokovnih komisij in način vođenja razvida otrok.
A
III. ORGANIZACIJA ZA USPOSABLJANJE
1.	Vrste
19.	člen
Organizacije za usposabljanje so:
—	organizacije za individualne oblike usposabljanja,
—	vzgojno varstvene organizacije,
—	osnovne šole,
—	šole po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70 — v nadaljnjem besedilu: šole za poklicno izobraževanje),
—	srednje šole,
—	organizacije za usposabljanje vedenjsko in osebnostno motenih otrok,
—	organizacije za delovno usposabljanje,
—	domovi za otroke.
20.	člen
Organizacije za individualne oblike usposabljanja so vzgojne posvetovalnice, logopedske in avdiopedago-ške ambulante in organizacije za druge oblike individualnega usposabljanja.
Individualne oblike usposabljanja opravljajo tudi druge organizacije za usposabljanje, specializirane službe zdravstvenega varstva ter organizacije socialnega skrbstva.
21.	člen
Otroci se poklicno usposabljajo v šolah za poklicno izobraževanje, v srednjih šolah in v drugih organizacijah ter s priučevanjem na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, če ni priučevanje organizirano pri šoli.
Usposabljanje v šolah za poklicno izobraževanje in v srednjih šolah, ki izobražujejo otroke po prilagojenih predmetnikih in učnih načrtih iz 25. člena tega zakona, lahko traja dalj časa kot v drugih šolah za poklicno izobraževanje oziroma drugih srednjih šolah.
22.	člen
Organizacije za usposabljanje vedenjsko in osebnostno motenih otrok usposabljajo otroke za življenje in delo ter jim dajejo vzgojo, varstvo in oskrbo.
V	organizacijah za usposabljanje iz prejšnjega odstavka so otroci tako dolgo, dokler se ne usposobijo za vrnitev v svoje okolje, toda ne dalj kot do dopolnjenega enaindvajsetega leta.
23.	člen
Organizacije za delovno usposabljanje usposabljajo tiste otroke, ki so sl zaradi težje prizadetosti sposobni pridobiti le temeljne socialne in delovne navade.
24.	člen .
V	domove za otroke se napotijo otroci, ki zaradi oddaljenosti organizacij za usposabljanje ali zaradi posebnih oblik usposabljanja, ne morejo ostati na svojih domovih: taki otroci se lahko napotijo tudi v rejniške družine.
25- člen
Organizacije za usposabljanje opravljajo vzgojno-izobražovalno delo po predmetnikih in učnih načrtih
in po okvirnih vzgojnih programih za domove, ki veljajo za posamezne vzgojnoizobraževalne dejavnosti oziroma po prilagojenih predmetnikih in učnih načrtih ter okvirnih programih za delovno usposabljanje, ki jih predpiše strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije.
2.	Ustanavljanje
26.	člen
Organizacije za usposabljanje se ustanavljajo v skladu s programi razvoja teh organizacij, ki jih sprejmejo samoupravne interesne skupnosti iz 8. člena tega zakona.
Organizacijo za usposabljanje lahko ustanovi družbenopolitična skupnost, samoupravna interesna skupnost, organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba. K ustanovitvi organizacije za usposabljanje dajejo soglaje samoupravne interesne skupnosti, ki bodo financirale njeno dejavnost.
27.	člen
Organizacija za usposabljanje se lahko ustanovi, če so ugotovljene družbene potrebe po taki dejavnosti, če so zagotovljeni strokovni delavci, ustrezni prostori in oprema, če je sprejet program usposabljanja otrok, za katere se ustanavlja organizacija ter zagotovljeno financiranje njene dejavnosti.
28.	člen
Organizacija za usposabljanje sme začeti z delom, ko ugotovi komisija, ki jo imenuje predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena,
3.	Upravljanje
29.	člen
urgamzacije za usposabljanje upravljajo delavci teh organizacij skupaj z delegati staršev, šole za poklicno izobraževanje in srednje šole ter domove za učence teh šol pa delavci skupaj z delegati učencev in staršev. V zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom, enakopravno sodelujejo pri upravljanju in soodločanju delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: drugi delegati).
V organizacijah za usposabljanje z manjšim številom delavcev sodelujejo delegati učencev in staršev ter drugi delegati v zboru delavcev, v drugih organizacijah za usposabljanje pa v svetu teh organizacij.
30.	člen
Delegati staršev in delegati učencev soodločajo enakopravno z delavci organizacije za usposabljanje oziroma njihovimi delegati o vseh zadevah, razen o medsebojnih razmerjih v združenem delu in o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo.
Drugi delegati sodelujejo zlasti pri odločanju o namenu uporabe sredstev, o cenah storitev, delovnih programih in njihovem uresničevanju, o razvojnih programih in razširjeni reprodukciji, o statusnih spremembah in o načelih in merilih kadrovske politike,
Odločitve o teh zadevah so sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delavcev oziroma njihovih delegatov skupaj z delegati učencev in staršev ter večina drugih delegatov.
S statutom organizacije za usposabljanje se določi sestav in število delegatov ter podrobneje določijo zadeve, pri katerih sodelujejo tudi drugi delegati.
'	31. člen
Za organizirano vključevanje interesa staršev v usposabljanje otrok se pri organizaciji za usposabljanje oblikuje svet staršev.
Člane sveta staršev delegirajo starši otrok, v skladu s statutom organizacije za usposabljanje. Svet staršev izvoli predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo sveta.
Svet staršev razpravlja o všeh vprašanjih življenja in dela organizacije za usposabljanje, zlasti še o programu usposabljanja, predlaga ukrepe pristojnim organom organizacije ter v skladu s statutom delegira delegate staršev v svet organizacije za usposabljanje.
Organizacija za usposabljanje zagotavlja materialne in druge možnosti za delo sveta staršev.
32.	- člen
Individualni poslovodni organ organizacije za usposabljanje je ravnatelj.
Ravnatelj organizacije za usposabljanje mora izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca te organizacije in mora imeti najmanj pet let izkušenj pri delu z otroki. Ravnatelj organizacije oziroma šole za usposabljanje iz tretje do pete alinee 19. člena tega zakona mora izpolnjevati pogoje za učitelja te organizacije oziroma šole.
Ravnatelja organizacije za usposabljanje imenuje in razrešuje ustanovitelj, potem ko dobi mnenje sveta organizacije za usposabljanje, Zavoda SR Slovenije za šolstvo in samoupravne interesne skupnosti, ki financira dejavnost organizacije za usposabljanje.
4.	Organizacija usposabljanja in strokovni delavci
33.	člen
Za opravljanje svojih nalog organizirajo organizacije za usposabljanje individualne in skupinske( oblike vzgojnoizobraževalnega, zdravstvenega, socialnega in psihološkega dela ter dela drugih strokovnih služb.
34.	člčn
Organizacije za usposabljanje organizirajo oddelke, skupine in enote, tako da se omogoči individualno delo z otroki. Normative o številu otrok v oddelkih, vzgojnih skupinah ali v enotah organizacij za usposabljanje sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije.
35.	člen
Strokovni delavci organizacij za usposabljanje so učitelji in vzgojitelji, zdravstveni in socialni delavci ter psihologi in pedagogi.
Strokovni delavec v organizaciji za usposabljanje je lahko, kdor ima predpisano strokovno izobrazbo, osebnostne in moralne lastnosti, potrebne za delo v organizaciji za usposabljanje in s svojo celotno poklicno in družbenopolitično dejavnostjo zagotavlja
uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov samoupravne socialistične družbe.
Pogoje glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci organizacij za usposabljanje, predpiše Republiški komite za vzgojo in izobraževanje v soglasju z Republiškim komitejem za zdravstveno in .socialno varstvo.
36.	člen
Organizacija za usposabljanje ima strokovni zbor, ki ga sestavljajo vsi strokovni delavci. Strokovni zbor je posvetovalni organ sveta in drugih organov organi-zacije za usposabljanje ter jim daje mnenja, poročila in predloge za ustrezne ukrepe.
Strokovni zbor vodi ravnatelj.
37.	člen
Za usposabljanje posameznega otroka skrbi strokovna skupina.
Strokovno skupino imenuje strokovni zbor.
Strokovna skupina:
—	ugotovi na temelju izvida in mnenja komisije za razvrščanje nagnjenja in sposobnosti otroka t^r določi obliko usposabljanja,
—	spremlja izvajanje programa usposabljanja posameznega otroka,
—	opravlja v sodelovanju s pristojnimi službami za zaposlovanje poklicno svetovanje,
—	predlaga ponovno razvrstitev otroka.
5.	Nadzorstvo
38.	člen
Zavod SR Slovenije za šolstvo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami nadzoruje delo organizacij za usposabljanje.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje spremlja delo organizacij za usposabljanje.
39.	člen ,
če Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ugotovi,.da organizacija za usposabljanje ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena tega zakona, ali če pristojni nadzorni organ ugotovi večje pomanjkljivosti glede vsebine in organizacije usposabljanja, predlaga organizaciji za usposabljanje in njenemu ustanovitelju, naj ukreneta vse, kar je potrebno, da se pomanjdjivosti v določenem roku odpravijo. Ta rok ne sme biti daljši kot šest mesecev.
Če organizacija za usposabljanje v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, lahko Republiški komite za vzgojo in izobraževanje v soglasju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo odloči, da organizacija za usposabljanje preneha z delom, dokler niso odpravljene pomanjkljivosti.
Če organizacija za usposabljanje preneha z delom po prejšnjem odstavku za več kot eno leto, se taka organizacija odpravi z odločbo predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
6.	Prenehanje
40.	člen
Le organizacija za usposabljanje stalno ali začasno preneha z delom, mora ustanovitelj zagotoviti otrokom usposabljanje v drugi ustrezni organizaciji.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da sklepa dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi o prenosu ustanoviteljskih pravic do organizacij za usposabljanje, ki jih je ustanovila Skupščina SR Slovenije.
42.	člen
Organizacije za usposabljanje morajo uskladiti svojo organizacijo in delo ter splošne akte z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
43.	člen
Predno izda Republiški komite za Vzgojo in izobraževanje v soglasju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo predpise iz 18. člena in tretjega odstavka 35. člena, mora dobiti mnenje pristojne samoupravne interesne skupnosti.
44.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68, št. 20-114/70 in št. 11-86/73).
45.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56-5/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
907,
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialističn*' republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o republiških blagovnih rezervah
Razglaša se zakon o republiških blagovnih rezervah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976 in na seji Zbora občin dne 12. julija 1976.
St. P 0100-128/76 Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o republiških blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se ureja oblikovanje in uporaba republiških blagovnih rezerv, ki so namenjene za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela na območju SR Slovenije v primeru izrednih razmer.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov, ter osnovne surovine in reprodukcijski material.
3.	člen
Za izredne razmere po tem zakonu se štejejo vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
4.	člen
Republiške blagovne rezerve so stalne blagovne rezerve in tržne blagovne rezerve.
S tem zakonom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje in uporaba republiških stalnih blagovnih rezerv.
Programiranje, oblikovanje, financiranje in uporaba republiških tržnih blagovnih rezerv se ureja z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Republiški komite za, tržišče in cene (v nadaljnjem besedilu: komite), večje organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma proizvodnjo, in banke.
5.	člen
Občine oblikujejo za kritje potreb po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer posebne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve).	%
Oblikovanje, uporabo in razmestitev občinskih blagovnih rezerv določijo občine s svojim programom blagovnih rezerv.
Več občin lahko programira, oblikuje in uporablja občinske blagovne rezerve skupaj.
Programi občinskih blagovnih rezerv morajo biti usklajeni s programom republiških blagovnih rezerv. Za uskladitev programov skrbi komite.
Viri in način financiranja občinskih blagovnih rezerv se določijo i z občinskimi predpisi.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE REPUBLIŠKIH BLAGOVNIH REZERV
6.	člen
Republiške stalne blagovne rezerve in republiške tržne blagovne rezerve se programirajo z enotnim programom.
Enotni program republiških blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letno resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in z družbenim planom SR Slovenije.
Letni program republiških blagovnih rezerv se sprejme istočasno z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju oziroma z republiškim proračunom.
7.	člen
S programom republiških stalnih blagovnih rezerv se določajo: vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot republiške stalne blagovne rezerve, sredstva, potrebna za oblikovanje republiških stalnih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja kot tudi načrt gradnje skladišč za republiške stalne blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za republiške stalne blagbvne rezerve.
S programom republiških tržnih blagovnih rezerv, ki je sprejet z družbenim dogovorom (tretji odstavek
4. člena), se določajo iste postavke, kot so naštete v prejšnjem odstavku.
Teritorialna razmestitev republiških stalnih blagovnih rezerv mora biti v skladu s potrebami ljudske obrambe.
8.	člen
Program republiških stalnih blagovnih rezerv sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog komiteja; pri tem upošteva program republiških tržnih blagovnih rezerv, ki ga povzame v enoten program republiških blagovnih rezerv.
Preden komite predloži predlog programa iz prejšnjega odstavka Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, dajo o njem svoje mnenje republiški upravni organi, pristojni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za industrijo, za energetiko, za promet in zveze, za ljudsko obrambo, za finance in za družbeno planiranje ter Gospodarska zbornica Slovenije.
III.	UPORABA IN POSLOVANJE
Z REPUBLIŠKIMI STALNIMI BLAGOVNIMI I	REZERVAMI
9.	člen
O uporabi republiških stalnih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastalo potrebo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, na predlog predsednika komiteja ter republiškega sekretarja za ljudsko obrambo.
10.	člen
Izjemoma se lahko uporabijo republiške stalne blagovne rezerve tudi na predlog ene ali več občin, če bi na njihovem območju nastale izredne razmere iz 3. člena tega zakona in bi za odpravo motenj v preskrbi z osnovnimi proizvodi občinske rezerve ne zadoščale
11.	člen
Z aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uporabi republiških stalnih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
12.	člen
Zadeve v zvezi z uporabo in poslovanjem z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervami ter z gradnjo skladišč za spravljanje in hrambo teh rezerv opravljata po določbah tega zakona in drugih predpisov komite oziroma Zavod SR Slovenije za rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Zavod je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja s finančnimi sredstvi, z blagom, ki sestavlja republiške stalne blagovne rezerve, s skladišči lo opremo v skladiščih za te rezerve.
13.	člen
Zavod opravlja naslednje naloge:
—	nabavlja blago za republiške stalne blagovne rezerv«*;
—	razmešča in hrani republiške stalne blagovne rezerve ter skrbi za njihovo obnavljanje;
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco stalnih in tržnih blagovnih rezerv;
—	organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa republiških stalnih blagovnih rezerv ter skrbi za vzdrževanje obstoječih skladišč;
—	opravlja zadeve v zvezi z republiškimi tržnimi blagovnimi rezervami v skladu z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
—	intervenira v skladu s posebnimi predpisi na trgu s kmetijskimi proizvodi, za katere predpiše republika garantirane cene;
—	opravlja zadeve v zvezi z zveznimi blagovnimi rezervami, za katere'ga pooblastijo pristojni organi oziroma organizacije na podlagi posebnih pogodb;
—	opravlja druge zadeve v zvezi s poslovanjem z republiškimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojen po tem zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
Zavod mora pri opravljanju nalog, naštetih v prvem odstavku lega člena in drugih nalog ki izhajajo iz tega zakona, skrbeti za racionalno in ekonomično poslovanje, zlasti pa za pravilnu skladiščenje in pravilno obnavljanje blaga.
14.	člen
Zavod sodeluje z organi oziroma organizacijami, pristojnimi za blagovne rezerve v federaciji in v občinah zaradi usklajevanja, programiranja, oblikovanja, uporabe, shranjevanja in teritorialne razmestitve blagovnih rezerv ter izgradnje skladišč za hrambo blagovnih rezerv na območju SR Slovenije.
15.	člen
Zavod nabavlja blago za republiške stalne blagovne rezerve po programu republiških stalnih rezerv ali po sklepu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Blago za republiške stalne blagovne rezerve kupuje zavod s sredstvu, s katerimi razpolaga oziroma ki so za to zagotovljena.
16.	člen
Zavod nabavlja, prodaja in obnavlja blago za republiške stalne blagovne rezerve in oddaja izgradnjo skladišč z javno licitacijo ali z zbiranjem ponudb.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavod s predhodnim soglasjem predsednika komiteja opravi zadeve iz prvega odstavka tega člena brez javne licitacije ali zbiranja ponudb, če so glavni elementi, ki so odločilni za nakup oziroma prodajo posamezne vrste blaga (cena, kakovost, pariteta ipd.), predpisani oziroma določeni.
Določba prvega odstavka Jega člena ne velja za obvezno kupovanje kmetijskih pridelkov, za katere bo republika določila garantirane odkupne cene
17.	člen
Republiške stalne blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe.
Ce se blago iz republiških stalnih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z -obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
18.	člen
Skladiščenje in hrambo republiških stalnih blagovnih rezerv lahko prepusti zavod organizacijam združenega dela s posebno pogodbo, s katero se določijo pogoji skladiščenja in hrambe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz republiških stalnih blagovnih rezerv zaupano po pogodbi o skladiščenju in hrambi, ne sme brez dovoljenja zavoda tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spremeniti njegovoga namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti, ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim razpolagati.
19.	člen
Če se prodaja blago iz republiških stalnih blagovnih rezerv pod enakimi pogoji kot drugo tovrstno blago, dajejo organizacije združenega dela pri nabavi takšnega blaga prednost nakupom iz republiških stalnih blagovnih rezerv.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga, so dolžne blago iz prvega odstavka tega člena prodajati pod enakimi pogoji kot istovrstno blago iz drugih virov.
IV.	FINANCIRANJE REPUBLIŠKIH BLAGOVNIH REZERV
20.	člen
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe republiških stalnih blagovnih rezerv ter za opremo teh skladišč so;
a)	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu republike;
b)	sredstva amortizacije osnovnih sredstev, zavoda;
c)	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti;
d)	sredstva, pridobljena s hranjenjem zveznih ali občinskih blagovnih rezerv;
e)	krediti, ki jih v ta namen dajo zvezni organi, pristojni za blagovne rezerve.
Viri sredstev za nabavljanje blaga za republiške stalne blagovne rezerve so:
aj sredstva, ki jih organizacije združenega (Jela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov;
b)	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke;
c)	sredstva, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu republike;
d)	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
Sredstva potrebna za kritje manipulativnih stroškov, stroškm investicijskega vzdrževanja in tekočega vzdrževanja republiških stalnih blagovnih rezerv, se zagotavljajo v republiškem proračunu
Viri financiranja republiških tržnih blagovnih rezerv so sredstva, pridobljena z bančnimi krediti in sredstva, ki jih v ta namen združujejo organizacije združenega dela.
21.	člen
Sredstva iz prvega, drugega in tretjega odstavka
20.	člena tega zakona se razporejajo s finančnim načrtom zavoda.
22.	člen
S finančnim načrtom zavoda se sredstva razporejajo zlasti;
lj za oblikovanje, hrambo in vzdrževanje republiških stalnih blagovnih rezerv;
2)	za graditev, vzdrževanje in opremo skladišč za spravljanje republiških stalnih blagovnih rezerv;
3)	za kritje izgub, ki nastanejo pri blagu v rezervi zato, ker ga ni bilo mogoče pravočasno obnoviti;
4)	za kritje negativne razlike pri poslovanju z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervami, ugotovljene z zaključnim računom.
23 člen
Sredstva pozitivne razlike, dosežene pri poslovanju z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervami, se ugotavljajo z zaključnim računom zavoda in se v delu, ki ni razporejen s finančnim načrtom zavoda, izkazujejo v republiškem proračunu.
24.	člen
Negativne razlike, nastale pri poštovanju z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervami, se krijejo iz sredstev, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu republike.
25.	člen
Zavod ugotavlja finančne rezultate svoje dejavnosti in razporeja dosežena sredstva s svojim zaključnim računom.
26.	člen
Finančni načrt in zaključni račun zavoda potrjuje na predlog komiteja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije se skupaj z zaključnim računom pošlje tudi poročilo o stanju republiških stalnih blagovnih rezeiv in o poslovanju z njimi.
27.	člen
Zavod obračunava amortizacijo stvari, ki so po predpisih o sredstvih organizacij združenega dela njegova osnovna sredstva.
Za amortizacijo stvari iz prvega odstavka tega člena veljajo predpisi o amortizaciji osnovnih sredstev organizacij združenega dela.
28.	člen
Sredstva za delo delovne skupnosti zavoda se zagotavljajo po predpisih, ki veljajo za republiške upravne organe in organizacije.
V.	NALOGE REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV IN ORGANIZACIJ GLEDE ZVEZNIH BLAGOVNIH REZERV
29.	člen
Pri odločanju o posameznih vprašanjih gleije oblikovanja, hrambe in uporabe zveznih blagovnih rezerv sodeluje s pristojnimi zveznimi organi oziroma organizacijami komite, pri izvajanju operativnih nalog pa za-vod.
30.	člen
Komite sodeluje s pristojnimi zveznimi organi, tako da:
•— pripravlja predloge glede oblikovanja in uporabe zveznih blagovnih rezerv ob sprejemanju družbenih planov Jugoslavije oziroma smernic za obrambo Jugoslavije ter drugih aktov Skupščine SFR Jugoslavije in Zveznega izvršnega sveta, ki se nanašajo na zvezne blagovne rezerve;
—	daje mnenja in pripombe k programu oblikovanja, uporabe in razmestitve zveznih blagovnih rezerv, intervencij na trgu in graditve skladišč za spravljanje teh rezerv ter spremlja uresničevanje teh mnenj in pripomb;
—	daje mnenja glede oblikovanja in uporabe sredstev za ustvarjanje in uporabo zveznih blagovnih rezerv;
—	predlaga vrstni red graditve skladišč na območju SR Slovenije, ki naj se sofinancirajo s sredstvi zveznih blagovnih rezerv;
—	skrbi za usklajenost oblikovanja in uporabe zveznih blagovnih rezerv in rezerv, ki jih oblikujejo v SR Sloveniji republika in občine;
—	sodeluje pri ugotavljanju potrebe po intervencijah na trgu;
—	sodeluje pri odločanju o razmestitvi zveznih blagovnih rezerv na območju SR Slovenije;
—	oblikuje stališča glede vprašanj, ki jih obravnavata sveta obeh zveznih direkcij.
Pri dajanju predlogov iz prejšnjega odstavka zveznim organom si komite priskrbi mnenje republiškega upravnega organa, pristojnega za ustrezno področje.
Komite sodeluje pri oblikovanju stališč o oblikovanju, hrambi in uporabi zveznih blagovnih rezerv z zainteresiranimi asociacijami organizacij združenega dela v republiki.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela:
1) če brez dovoljenja zavoda, s katerim je sklenila pogodbo o skladiščenju blaga republiških stalnih blagovnih rezerv, to blago odtuji, uporabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali kakovosti ali kako drugače razpolaga z njim v nasprotju s pogodbo;
2.	če noče prodajati ali če pri prodaji zapostavlja proizvode iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
32.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba zavoda, če sklene pogodbo v nasprotju z 18. členom tega zakona ali če te pogodbe ne spoštuje.
Z enako denarno kaznijo se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba zavoda, če nastane večja škoda zaradi nepravilnega skladiščenja ali nepravilnega obnavljanja blaga v smislu drugega odstavka 13. člena.
VIL KONČNI DOLOČBI
33.	člen
Republiški sekretar za finance izda s soglasjem predsednika komiteja natančnejše predpise o sestavljanju finančnega načrta, zaključnega računa in kontnega plana, ki se nanašajo na poslovanje z republiškimi stalnimi blagovnimi rezervami.
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 331-4/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
908.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o javnem pravobranilstvu
Razglaša se zakon o javnem pravobranilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976. na seji Zbora občin dne 12. julija 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976.
St. P 0100-129/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1.1.
ZAKON
o javnem pravobranilstvu
I.	SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon določa funkcijo in položaj javnega pravobranilca ter organizacijo Javnega pravobranilstva SR Slovenije.
2.	člen
Javni pravobranilec je samostojni organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
3.	člen
Pooblaščeni organi oseb, ki jih zastopa javni pravobranilec po zakonu, morajo obvestiti pristojnega javnega pravobranilca o vseh primerih iz njegove pristojnosti, ko so prizadete ali ogrožene njihove premoženjske pravice ali koristi.
4.	člen
Javni pravobranilec je v skladu s procesnimi predpisi upravičen zahtevati od državnih organov in organizacij podatke in obvestila, ki so mu potrebna za zastopanje oseb iz 2 člena tega zakona. V ta namen lahke zahteva od pristojnega organa tudi spis o posamezni zadevi.
5.	člen
Preden začne javni pravobranilec pravdo ali kak drug postopek, ukrene vse potrebno, da bi se sporazumno odpravil spor, če nujnost stvari to dopušča.
Kdor namerava začeti pravdo ali kak drug postopek zoper osebo, ki jo zastopa javni pravobranilec po zakonu, se lahko obrne na pristojnega javnega pravobranilca s predlogom, da se spor sporazumno odpravi.
6.	člen
Pri zastopanju oseb iz 2. člena tega zakona je javni pravobranilec upravičen storiti vse, kar je v postopku upravičena storiti stranka oziroma udeleženec v sporu. V vseh pomembnejših primerih, ko naj umakne tožbo ali se odpove tožbenemu zahtevku ali predlogu za izvršbo, pripozna zahtevek nasprotne stranke ali sklene poravnavo, mora javni pravobranilec obvestiti o poteku postopka osebo, ki jo zastopa, da zavzame stališče.
7.	člen
Sodišča in drugi organi morajo v zadevah, v katerih zastopa javni pravobranilec osebe iz 2. člena tega zakona, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu.
Vročitev, ki nasprotuje prejšnjemu odstavku, nima pravnega učinka.
8.	člen
Ce bi moral po določbah tega zakona isti javni pravobranilec zastopati dve osebi, katerih koristi si nasprotujeta, zastopa republiko predstavnik republiškega upravnega organa, pristojnega za proračun, občino, mesto in obalno skupnost oziroma krajevno skupnost oseba, določena s statutom družbenopolitične skupnosti oziroma krajevne skupnosti ali oseba, ki jo pooblasti skupščina družbenopolitične skupnosti oziroma svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Javni pravouranilec daje osebam iz 2. člena tega zakona na njihovo zahtevo pravno mnenje in drugo strokovno pomoč pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjskopravnih vprašanj.
10.	člen
Osebe iz 2. člena tega zakona morajo pred sklenitvijo pogodbe, s katero se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah, zahtevati od pristojnega javnega pravobranilca mnenje o pravni ve-1 iavnosti take pogodbe.
11.	člen
Javnega pravobranilca imenuje skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog izvršnega sveta po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Če javni pravobranilec opravlja funkcijo za več družbenopolitičnih skupnosti, ga imenujejo skupščine teh skupnosti, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti teh družbenopolitičnih skupnosti da izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež.
12.	člen
Za javnega pravobranilca sme biu imenovan jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu, ter je moralnopolitično primeren in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.
13.	člen
Javni pravobranilec se imenuje za osem let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
14.	člen
Preden nastopi svojo dolžnost, da javni pravobranilec pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti slovesno izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Ce javnega pravobranilca imenuje več, skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež.
15.	člen
Javni pravobranilec odgovarja za svoje delo skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala.
Javni pravobranilec spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje osebam iz 2. člena tega zakona ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec obvešča skupščino družbenopolitične skupnosti o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja, in o svojeir delu.
16.	člen
Javni pravobranilec ne more biti delegat v skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala, in ne opravljati službe ali dela, ki ni združljivo z njegovo funkcijo.
17.	člen
■ Javnega pravobranilca razreši skupščina družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala.
Skupščina družbenopolitične skupnosti razreši javnega pravobranilca pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:
1.	če sam zahteva razrešitev;
2.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;
3.	če ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben opravljati;
4.	če ugotovi na podlagi mnenja pristojnega organa, da je trajno izgubil delovno sposobnost za opravljanje te funkcije;
5.	če ugotovi, da je moralnopolitično neprimeren, da bi opravljal svojo funkcijo;
6.	če se odpravi javno pravobranilstvo, za katero je imenovan.
O razrešitvah po 3. in 5. točki prejšnjega odstavka odloča skupščina družbenopolitičnih skupnosti potem, ko dobi mnenje Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Javni pravobranilec je lahko razrešen, če je dopolnil pokojninsko dobo štiridesetih let (moški) oziroma petintridesetih let (ženska).
Ce se proti javnemu pravobranilcu uvede kazenski postopek, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti odloči, da javni pravobranilec ne opravlja funkcije v času, ko traja ta postopek.
18.	člen
Javnemu pravobranilcu, ki ni bil ponovno imenovan, ali je bil predčasno razrešen zaradi odprave javnega pravobranilstva, je dolžna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga imenuje, preskrbeti drugo delo, ki ustreza njegovim strokovnim sposobnostim. Do nastopa drugega dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, mu pripadajo pravice iz dela in po delu ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka in drugi prejemki, ki so predvideni v družbenem dogovoru. Ta mesečni osebni dohodek in drugi prejemki se povečujejo v skladu z družbenim dogovorom.
19.	člen
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov.
Namestnik javnega pravobranilca odgovarja za svoje delo javnemu pravobranilcu in skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je imenovala.
Določbe 11., 12., 13., 14., 16., 17. in 18. člena tega zakona se Uporabljajo tudi za namestnike javnega pravobranilca.
II.	JAVNO PRAVOBRANILSTVO SR SLOVENIJE
•	20. člen
Javno pravobranilstvo SR Slovenije je samostojni organ SR Slovenije, ki zastopa republiko, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih ima javni pravobranilec po tem ali drugem zakonu.
21.	člen
Javno pravobranilstvo SR Slovenije zastopa pred tujimi sodišči, ustanovami in drugimi organi osebe iz 2. člena tega zakona.
Ce po predpisih tuje države javno pravobranilstvo SR Slovenije ne more neposredno zastopati pred njenimi sodišči, ustanovami in drugimi organi, pooblasti koga drugega, da zastopa osebe iz 2. člena tega zakona.
Javno pravobranilstvo SR Slovenije lahko pooblasti Zvezno javno pravobranilstvo za zastopanje oseb iz 2. člena tega zakona pred tujimi sodišči, ustanovami in drugimi organi.
22.	člen
Javno pravobranilstvo SR Slovenije daje strokovno pomoč drugim javnim pravobranilcem v republiki
23.	člen
Javnega pravobranilca SR Slovenije in njegove namestnike imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
24.	člen
Sistemizacijo delovnih mest strokovnih in admini-strativno-tehničnih delavcev ter pripravnikov določi Javno pravobranilstvo SR Slovenije v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.
25.	člen
Sredstva za delo Javnega pravobranilstva SR Slovenije zagotavlja SR Slovenija.
26.	člen
Sedež Javnega pravobranilstva SR Slovenije je v Ljubljani.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Javna pravobranilstva opravljajo naloge po dosedanjih predpisih do 31. decembra 1976.
Ce ta zakon ne določa drugače, opravljajo javni pravobranilci in Javno pravobranilstvo SR Slovenije svoje
naloge od 1. januarja 1977 dalje samo po določbah tega zakona.
Javni pravobranilci in Javno pravobranilstvo SR Slovenije lahko nadaljujejo z delom v posameznih zadevah, ki do roka iz prvega odstavka tega člena niso bile pravnomočno rešene.
28.	člen
Najdlje do 31. decembra 1981 lahko:
— Javno pravobranilstvo SR Slovenije po pooblastilu zastopa pred sodišči v premoženjsko-pravnih zadevah samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ustanovljene za območje SR Slovenije;
l — Javni pravobranilci drugih družbenopolitičnih skupnosti po pooblastilu zastopajo pred sodišči v premoženjsko-pravnih zadevah samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter organizacije, ki imajo v navedenih samoupravnih interesnih skupnostih status izvajalcev,
Ce ni v pooblastilu drugače določeno, smejo javni pravobranilci in Javno pravobranilstvo SR Slovenije pri zastopanju oseb iz prejšnjega odstavka opravljati vsa dejanja v postopku. Pri zastopanju teh oseb zaračunavajo javni pravobranilci in Javno pravobranilstvo SR Slovenije stroške in nagrado za opravljeno delo po odvetniški tarifi. Ta sredstva so dohodek proračunov pristojnih družbenopolitičnih skupnosti.
Javni pravobranilci in Javno pravobranilstvo SR Slovenije lahko dajejo osebam iz prvega odstavka tega člena na njihovo zahtevo pravna mnenja in drugo strokovno pomoč pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjsko-pravnih zadev.
29.	člen
Namestnikom in pomočnikom javnega pravobranilca SR Slovenije preneha mandat z 31. decembrom 1976. leta, ne glede na to. kdaj so bili imenovani.
30.	člen
Uo uveljavitve zakona iz 12. člena tega zakona je za javnega pravobranilca ali njegovega namestnika lahko imenovan diplomirani pravnik, ki ima pravosodni izpit.
31.	člen
Z uveljavitvijo tega zakona se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 15/65), ki so se uporabljale kot republiški zakon po 4. točki prvega odstavka 18. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74 in 17/75).
32.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-66/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
909.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe
RazglaSa se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. juliia 1976 in na seji Zbora občin dne 12. julija 1976.
St. P 0100-130/76
Ljubljana, dno 12. julija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe
' \
1.	člen
V	zakonu p razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 29/72) se črtajo naslov poglavja' »VII. Razlastitev zemljiškega kompleksa za stanovanjsko graditev« in členi 32 do 41.
2.	člen
Za 59. členom se dodata nova 59 .a in 59. b člena, ki se glasita:
»59. a člen
V	postopku za odmero odškodnine za stavbno ali kmetijsko zemljišče lahko prejšnji lastnik predlaga, da sodišče odloči o akontaoiji na odškodnino.
O akontaciji na odškodnino odloči sodišče z začasno odredbo.
Zoper odločbo o začasni odredbi ni posebne pritožbo.
59. b člen
Akontacija na odškodnino za stavbno in kmetijsko zemljišče ne more biti manjša od treh četrtin približno ocenjene odškodnine na podlagi podatkov, ki jih je zbral premoženjsko-pravni organ v skladu z drugim odstavkom 57. člena tega zakona.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
910.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustavo Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične re-oublike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakonu o prenehanju lastninske pravice
in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev
Razglaša se zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976 in na seji Zbora občin dne 12. julija 1976.
St. P 0100-131/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev
1.	člen
S tem zakonom se določajo pogoji, način in cas prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačne kompleksno graditev, ter odškodnina za ta zemljišča.
2.	člen
Za mesta in naselja mestnega značaja po tem zakonu se štejejo:
—	mesta in naselja mestnega značaja, določena po predpisih, izdanih pred uveljavitvijo tega zakona;
—	naselja, ki se urejajo po urbanističnem načrtu, če so urbansko zgrajena in komunalno opremljena do take stopnje, da imajo mestni značaj;
—	naselja, ki zaradi naravnih lastnosti ali drugih pogojev pridobivajo na mestnem značaju (zdraviliški in turistični kraji ter podobno).
Naselja, ki se štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja po 2. in 3. alinei prejšnjega odstavka, določi z odlokom skupščina občine potem, ko dobi o tem mnenje Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem ter Republiškega sekretariata za urbanizem.
3.	člen
Na zemljiščih v mestih in naseijin mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je v skladu z določbami 4. in 5. člena tega zakona določeno, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.
Lastninska pravica na zemljišču preneha z dnem, ko začne veljati odlok iz prejšnjega odstavka. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljišču občina
4.	člen
Za potrebe stanovanjske In drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem ob-
moč ju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (vzgojni in prosvetni objekti, zdravstveni objekti, kompleksna industrijska graditev in podobno).
5.	člen
Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, predloži izvršni svet skupščine občine v skladu s statutom občine v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.
V odloku iz prejšnjega odstavka morajo biti opisane meje zemljiškega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ter navedeni žem-Ijiško-knjižni in katastrski podatki o posameznih parcelah, ki so v njegovem sestavu.
6.	člen
Ce je na zemljišču, ki je po določbah 3. člena tega zakona prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik j stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji. Pravica uporabe takega zemljišča se ne more samostojno pre-‘ našati na drugo osebo.
Ce je na zemijišču, ki je po določbah 3. člena tega zakona prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki se po zazidalnem načrtu mora odstrariiti, se za tako stavbo uvede postopek za razlastitev; v takem primeru se splošna korist posebej ne Ugotavlja.
7.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega zakona lahko uporablja to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse do dneva, dokler za premoženjsko-pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini.
Zoper odlpčbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve. Zoper odločbo tega organa ni dovoljen upravni spor.
8.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča v kompleksu, ki je namenjeno za stanovanjsko graditev, ima prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, na katerih sme po zakonu imeti lastninsko pravico in za njuno redno uporabo, če sme po zazidalnem načrtu na tistem zemljišču sezidati takšno stavbo.
Za prejšnjega lastnika po tem zakonu se šteje tudi oseba, ki je najmanj eno leto pred objavo sklepa občinske skupščine o izdelavi zazidalnega načrta predložila pogodbo o pridobitvi tega zemljišča pristojni davčn* upravi zaradi odmere davka na promet nepremičnin.
9.	člen
Prejšnji lastnik lahko pfednostno pravico uporabe uveljavlja samo na eni parceli, nastali po veljavno spre-
jetem zazidalnem načrtu. To pravico lahko uveljavlja le v mejah lastninskega maksimuma na stavbah pod pogojem, da površina njegovega zemljišča, ki je prešlo v družbeno lastnino dosega površino novo nastale parcele in da ta nova nastala parcela leži vsaj s površino dveh tretjin na tem zemljišču.
10.	člen
Če je bilo zemljišče, ki je prešlo v družbeno lastnino, v solastnini več oseb, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe vsak solastnik, čigar solastniški delež ustreza pogojem iz prejšnjega člena.
Solastniki, ki ne morejo prednostne pravice uporabe uveljaviti po določbah prejšnjega odstavka, ker njihovi solastninski deleži ne dosegajo površine novo nastale parcele, ti solastninski deleži skupaj pa jo dosegajo ali presegajo, ali če veljavno sprejeti zazidalni načrt ne omogoča gradnje vsem solastnikom, lahko prednostno pravico uporabe sporazumno uveljavljajo na tolikih parcelah, kolikor je po veljavno sprejetem zazidalnem načrtu novo nastalih parcel na njihovem zemljišču, ki je prišlo v družbeno lastnino.
11.	člen	/
Prednostno pravico uporabe uveljavlja upravičenec z zahtevo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve. Zahtevo mora vložiti v' šestdesetih dneh od dneva, ko je prejel pismeno obvestilo tega organa, da na zemljišču, na katerem je prenehala lastninska pravica po določbah tega zakona, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe.
Organ iz prejšnjega odstavka odloči o 'zahtevi potem, ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
Pravnomočna odločba, s katero je bilo zemljišče da- v no v uporabo, je listina za zemljiškoknjižni vpis.
12.	člen
Prejšnji lastnik je dolžan v petih letih jod vročitve odločbe, s katero mu je bilo zemljišče dano v uporabo, zgraditi stavbo do tretje gradbene faze, sicer izgubi prednostno pravico uporabe. O izgubi te pravice izda odločbo za premoženjskopravne zadeve pristojni občinski upravni organ.
Za premoženjskopravne zadeve pristojni občinski upravni organ lahko na zahtevo prejšnjega lastnika iz upravičenih razlogov podaljša rok iz prejšnjega odstavka. vendar največ za dve leti.
13.	člen
Prejšnji lastnik zemljišča, ki je po določbah tega zakona prešlo v družbeno lastnino, in imetnik pravice uporabe iz 11. člena tega zakona more prenesti tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce, posvojence, starše in posvojitelje, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce, posvojence in njihove zakonce.
Petletni rok za zgraditev stavbe do tretje gradbene faze začne teči tudi glede oseb iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je bila prejšnjemu lastniku vročena odločba, da mu je zemljišče dano v uporabo.
Pravico iz prvega odstavka tega člena lahko podedujejo zakoniti dediči prejšnjega lastnika oziroma imetnika pravice uporabe in zakoniti dediči zakonca, potomcev, posvojencev, staršev in posvojiteljev, na katere je
prejšnji lastnik ali imetnik pravice uporabe prenesel to pravico.
14.	člen
Kdor uresniči prednostno pravico uporabe na zemljišču, sme prenesti s pravnim poslom nedokončano stavbo oziroma dokončano stavbo pred potekom petih let od dneva, ko mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za stavbo, samo na osebe iz prejšnjega člena.
Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
15.	člen
Prejšnjemu lastniku zemljišča in lastniku stavbe iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki se mu odvzame del zemljišča, za katerega se ugotovi, da stavbi ni potreben za njeno redno uporabo, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi.
16.	člen
Z odlokom iz 3. člena tega zakona lahko določi občinska skupščina, da je samoupravna organizacija ali škupnost ali druga družbeno pravna oseba, ki ima pravico uporabe na zemljišču, namenjenem za kompleksno izgradnjo, ob pogojih, kot so določeni za prisilni prenos pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini (24. in 25. člen zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, Uradni list SRS. št 27/72. 29/72 in 19/76), dolžna tako zemljišče predati občini. V takem primeru s« splošna korist posebej ne ugotavlja.
17.	člen
Ob pogojih, ki jih določa ta zakon za prenehanje lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za kompleksno graditev, se prenese na občino tudi pravica uporabe ali druga pravica na zemljišču, katere imetnik je občan, društvo ali civilna pravna oseba.
18.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek samoupravna organizacija ali skupnost ali druga družbenopravna oseba, ki prenese zemljišče, na katerem ima pravico uporabe, v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona.
Odgovorna oseba samoupravne organizacije ali skupnosti ali druge družbene pravne osebe, se kaznuje za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba, ki spremeni obliko ali svojstvo zemljišča v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona.
20.	člen
Če se je začel upravni postopek za razlastitev zemljiškega kompleksa za stanovanjsko graditev po predpisih o razlastitvi, pa do dneva, ko začne veljati ta zakon, ni pravnomočno končan, se ta postopek nadaljuje po teh predpisih.
21.	člen
Določbe tega zakona, ki veljajo za prejšnjega lastnika zemljišča, ki je namenjeno za kompleksno graditev, se uporabljajo tudi za prejšnje lastnike stavbnega zemljišča, ki je postalo družbena lastnina na podlagi nacionalizacije ali kompleksne razlastitve do dneva, ko'je začel veljati ta zakon, če pravice uporabe zemljišča ali
prednostne pravice uporabe zemljišča niso izgubili oziroma je niso uresničili na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
22.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-8/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
911.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične-republike Slovenije izdaja Predsedstvo Sociajistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prometu z nepremičninami
Razglaša se zakon o prometu z nepremičninami, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976 ir na seji Zbora občin dne 12. julija 1976.
St. P 0100-132/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prometu z nepremičninami
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, način in postopek, po katerem se opravlja promet z zemljišči, stavbami in posameznimi deli stavb (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine) ter prehod presežka lastninske pravice na nepremičninah nad dovoljenim maksimumom v družbeno lastnino.
Za promet z nepremičninami po tem zakonu se šteje prenos pravice uporabe oziroma lastninske pravice s pravnimi posli med živimi,
3.	člen
Promet z nepremičninami je prost pod pogoji, ki jih določa zakon.
Niso v prometu nepremičnine v splošni rabi in nepremičnine, za katere to določa zakon in drugi predpisi na podlagi zakona.
4.	člen
Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice, temveč samo pravice, ki jih določa zakon.
II.	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
5.	člen
Pogodba, s katero se prenese pravica uporabe oziroma lastninska pravica na nepremičnini, mora biti pismena.
Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
6.	člen
Občani, društva in druge civilne pravne osebe ne morejo brez plačila pridobiti pravico uporabe oziroma lastninske pravice na nepremičninah v družbeni lastnini.
Na predlog družbenopolitične organizacije lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izjemoma dovoli, da pridobi društvo in druga civilna pravna oseba pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini brez plačila.
Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, je nična.
7.	člen
S prenosom uporabe na stavbi v družbeni lastnini se prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbe in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
S prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo; če je stavba na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, se prenese hkrati s prenosom lastninske pravice na stavbi tudi lastninska pravica na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
8.	člen
Družbene pravne osebe smejo, če zakon ne določa drugače, prodati stavbe in posamezne dele stavb, na katerih je lahko lastninska pravica, občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam samo na javni dražbi. Izklicna cena za javno dražbo se določi po prometni vrednosti stavbe oziroma posameznega dela stavbe ob razpisu javne dražbe.
Ce stavba oziroma posamezen del stavbe ni bil prodan po določbah prejšnjega odstavka, pa je smotrno, da se proda, se lahko javna dražba ponovi, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih. V tem primeru se lahko izklicna cena zniža, vendar ne več kot za eno tretjino.
Družbene pravne osebe smejo prodati stavbo oziroma posamezen del stavbe neposredno samo, če javna dražba ni uspela, in to v roku enega meseca po neuspeli javni dražbi in ne pod izklicno ceno.
Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
9.	člen
Javno dražbo stavbe in posameznega dela stavbe opravi družbena pravna oseba po posebni komisiji na način, ki ga določa njen splošni akt. Javno dražbo lahko opravi na zahtevo družbene pravne osebe tudi sodišče, pristojno po kraju, kjer se nahaja stavba oziroma posamezni del stavbe.
Razpis mora vsebovati naziv in sedež prodajalca, označbo in opis stavbe oziroma posameznega dela stavbe, izklicno ceno, način plačila, višino kavcije, ki jo je treba položiti pred dražitvijo in ki ne sme biti manjša Od 10 °/o od izklicne cene ter način njenega pologa, čas in kraj, kjer bo javna dražba, in navedbo, kje se lahko interesenti pred dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoj!
Razpis javne dražbe se objavi na krajevno običajni
način
Med 'objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni
Člani posebne komisije, njihovi zakonci in bližnji sorodniki ne morejo sodelovati na javni dražbi kot po-nudhiki.
Po končani dražbi se objavi, kdo je najboljši ponudnik.
Proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor lahko reši organ, ki je vodil postopek, takoj ali pa organ družbene pravne osebe, ki je pristojen po njenem splošnem aktu.
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka javne dražbe smiselno uporabljajo pravna pravila nepravdnega postopka.
10.	člen
Če je pri prodaji oziroma zamenjavi nepremičnine ena od pogodbenih strank družbena pravna oseba, mora ta najkasneje v tridesetih dneh po sklenitvi pogodbe to predložiti skupaj z zapisnikom o ocenitvi nepremičnine pristojnemu javnemu pravobranilcu.
Pogodbo, s katero je družbena pravna oseba prenesla nepremičnino na občana, društvo ali drugo civilnopravno osebo oziroma jo je od njih pridobila za ceno, ki je manjša oziroma večja od njene prometne vrednosti, izpodbija pristojni javni pravobranilec najkasneje v treh mesecih od prejema pogodbe in zapisnika o cenitvi nepremičnine.
Pogodba ostane v veljavi, če občan, društvo ali druga civilna pravna oseba doplača razliko do prometne vrednosti oziroma vrne presežek nad to vrednostjo.
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo, če družbena pravna oseba kupi nepremičnino na javni dražbi.
Z določbami prejšnjih, odstavkov tega člena se ne posega v pravico pogodbenih strank, da zahtevajo razveljavitev pogodbe po splošnih pravilih civilnega prava.
11.	člen
Določbe 8. in 9. člena tega zakona ne valjajo za prve prodajo nenaseljene stavbe oziroma posameznega dela
stavbe.
III.	PREHOD PRESEŽKA LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH NAD DOVOLJENIM MAKSIMUMOM V DRUŽBENO LASTNINO
12.	člen
Nihče ne more imeti v lasti več nepremičnin, kot jih sme imeti po zakonu.
Kdor pridobi v last nepremičnino, ki presega z zakonom določni maksimum, mora v tridesetih dneh, odkar je za to zvedel, to priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve skupščine občine, na katere območju je nepremičnina.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, če preneha pogoj, po katerem je lastnik smel imeti lastninsko pravico na določeni nepremičnini.
Občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, ugotovi z odločbo, da je presežek postal družbena lastnina in kdo je na njej pridobil pravico uporabe.
13.	člen
Kdor poseduje nepremičnino, ki skupaj z nepremičnino, ki jo že ima v lasti presega z zakonom določeni maksimum, ima v okviru lega maksimuma pravico izbrati tisto nepremičnino, na kateri namerava obdržati
lastninsko pravico.
Izjavo, s katero izbere nepremičnino po prejšnjem odstavku, da dedič v šestdesetih dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju občinskemu upravnemu orga- ' nu, pristojnemu za premoženjsko-pravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je nepremičnina, ki presega z zakonom določeni maksimum, postala družbena lastnina in kdo je na njej pridobil pravico uporabe.
Če dedič nepremičnine ne izbere, določi, občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, katera nepremičnina iz podedovanega presežka postane družbena lastnina.
14.	člen
Za nepremičnino, ki je pridobljena s pravnim poslom med živimi ali kako drugače, ne pa z dedovanjem, in ki presega z zakonom določeni maksimum, se ne plača odškodnina.
Kdor pridobi nepremičnino preko maksimuma z dedovanjem ali komur preneha pogo], po katerem je mogel imeti lastninsko pravico na določeni nepremičnini, ima pravico do odškodnine, ki se odmeri po predpisih o razlastitvi in ki jo plača tisti, ki je na taki nepremičnini pridobil pravico uporabe.
IV.	POSTOPEK V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAH
15.	člen
V zemljiškoknjižnem postopku morajo sodišča paziti na ničnosti pogodb, po uradni dolžnosti.
Predlog za zemljiškoknjižni vpis na podlagi take pogodbe sodišče zavrže.
16.	člen
Ce sodišče spozna, da je kdo pridobil nepremičnino, ki presega z zakonom določeni maksimum, ga mora, preden izvrši zemljiško-knjižni prenos, na to Opozoriti; če tisti, ki je pridobil nepremičnino, vztraja pri zahtevi za prenos,sodišče prenos izvrši in obvesti o tem upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve skupščine občine, na katerem območju leži nepremičnina.
17.	člen
Sodišče ne sme izvesti zemljiškoknjižnega prenosa brez potrdila pristojnega javnega pravobranilca o prejemu listin iz 10. člena tega zakona.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prekršek družbena pravna oseba, ki sklene pogodbo o prenosu pravice na nepremičninah, ki po tem zakonu ne morejo biti predmet prometa.
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba družbene pravne osebe.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek družbena pravna oseba.
—	ki občanu ali civilni pravni osebi proda stavbo oziroma posamezni del stavbe brez javne dražbe (8. člen tega zakona);
—	ki v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe ne predloži pristojnemu javnemu pravobranilcu pogodbe o prenosu pravic na nepremičninah in zapisnika o cenitvi nepremičnine HO člen tega zakona).
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba družbene pravne osebe.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje ta prekršek:
—	kdor pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki presega predpisani maksimum, pa tega ne priglasi pristojnemu občinskemu upravnemu organu v tridesetih dneh od dneva, ko za to zve (drugi odstavek 12. člena tega zakona);
—	kdor ne priglasi v tridesetih dneh pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da je prenehal pogoj, po katerem je smel imeti lastninsko pravico na nepremičnini (tretji odstavek 12 člena tega zakona).
VI.	KONČNI DOLOCBT
21.	člen
z, uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati tiste določbe zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43/65, 57/65 in 17/67), ki so se po 4. točki
1.	člena zakona o nadalnji uporabi nekaterih zveznih zakonov na območju Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 45/73) uporabijale kot republiški zakon.
22.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
912.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
*	UKAZ
o razglasitvi zakona o pravicah na delih stavb
Razglaša se zakon o pravicah na delih stavb, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976 in ns seji Zbora občin dne 12. julija 1976.
St. P 0100-133/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
Z A K ON
o pravicah na delih stavb
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Ta zakon ureja lastninsko pravico, pravico uporabe in druge pravice na posameznih delih stavb in zemljiščih, ki pripradajo tem stavbam, pravice in obveznosti lastnikov in imetnikov pravice uporabe posameznega dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: etažni lastniki) vzajemna razmerja med njimi, predkupno pravico na
posameznih delih stavb in vknjižbo pravic na teh delih stavb.
2.	člen
Posamezni deli stavbe so lahko v lastnini občanov, družtev in drugih civilnih pravnih oseb ali v družbeni lastnini (etažna lastnina).
Na posameznem delu stavbe je lahko tudi lastnina oziroma pravica uporabe na idealnih delih.
V etažni lastnini so lahko samo posamezna stanovanja in posamezni poslovni prostori.
3.	člen
Etažna lastnina se pridobi in preneha pod pogoji ter na način, ki velja za pridobitev in prenehanje lastnine oziroma pravice uporabe na nepremičninah.
Nihče ne more imeti v lasti več posameznih delov stavbe, kot jih sme imeti po zakonu.
pravico uporabe na zemljišu, na katerem stoji stavba, in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, kLje potrebno za njeno redno rabo, skupna lastniha^ lastnikov posameznih' delov
-	7. člen
|
Zemljišče iz prejšnjega člena in dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo nekaterim njenim posameznim delom, uporabljajo etažni -lastniki za to, za kar so namenjeni.
Pravice, ki jih ima etažni lastnik na zemljišču iz prejšnjega člena in na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo nekaterim njenim posameznim delom, so nedeljivo povezane z njegovim posameznim delom stavbe in se vse spremembe v pravicah na tem delu stavbe nanašajo tudi na te pravice.
4.	člen
Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti (temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, stanovanje, namenjeno za hiš-I nika, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in I telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice za pe-' rilo, streha, klet, naprave za ogrevanje, svetlobni jaiki, dimniki ipd.), imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini, če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.	:—-------- '
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe (posebna vhodna vrata, stopnišča, dimniki, naprave za kurjavo in druge naprave, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, vodnjaki, predelne stene med dvema stanovanjema ali prostoroma ipd.), imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini; če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov izgubijo etažni lastniki posameznih delov stavbe v družbeni lastnini, proti primerni odškodnini, skupno trajno pravico uporabe na podstrešjih, kletnih in drugih prostorih, če se ti v skladu z 72. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) preuredijo v stanovanja oziroma poslovne prostore. Primerno odškodnino določi, v primeru spora, sodišče v nepravdnem postopku, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so za to pomembne.
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe; če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, pa v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezni del.
5.	člen
8.	člen
Vsak lastnik oziroma uporabnik idealnega dela stavbe ima pravico zahtevati, da se njegov idealni del stavbe spremeni v etažno lastnino na določenem posameznem delu stavbe, če je to glede na vrednost idealnega dela, velikost stavbe, število prostorov in njihovo razporeditev mogoče.
Ce se vsi lastniki in uporabniki idealnih delo*stavb strinjajo glede spremembe idealnih delov-stavbe v etažno lastnino, morajo o tem skleniti pogodbo v pismeni obliki.
Ce ne pride do sporazuma odloči o zahtevi za spremembo idealnih delov stavbe v etažno lastnino sodišče v nepravdnem postopku ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so za to pomembne.
9.	člen
Lastniki in uporabniki idealnih delov stavbe se lahko s pogodbo v pismeni obliki dogovorijo, da bodo posamezne dele stavbe ujrorabljali kot lastniki ali upo-niki, doklei nb spremenijo svoje idealne lastnine v etažno lastnino. S to pogodbo uredijo lastniki in uporabniki idealnih delov stavbe v skladu z določbami tega zakona tudi medsebojna razmerja.


10.	člen
Pogodbe iz drugega odstavita 8. člena tega zakona in iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeno v pismeni obliki, so nične.
TI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ETAŽNEGA LASTNIKA
11.	člen
Etažni lastnik lahko v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) in zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) uporablja posamezni del stavbe sam ali pa ga odda komu drugemu.
Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se po tem zakonu štejejo tudi naprave, ki so namenjene skupni rabi več stavb, ne glede na to ali so nameščene v posebni stavbi ali pa so del druge stavbe (skupne kotlovnice, skupni hidrofori, skupni parkirni prostori itd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali druga organizacija združenega dela.
6.	člen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki skupno trajno
12.	člen
Etažni lastnik ima glede upravljanja in vzdrževanja stavbe, v kateri ima etažno lastnino, pravice in obveznosti, kakor jih določata zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, 5t. 37'74) in ta zakon, glede investicijskega in tekočega vzdrževanja svojega posameznega deta stavbe pa pravice in obveznosti, ki jih določata zakon o stanovanjskih razmerjih in zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
13.	člen
Etažni lastnik mora na svojem posameznem delu stavbe izvršiti popravila na svoje stroške, če je to nujno potrebno, da se odvrne škoda za posamezni del stavbe drugega etažnega lastnika ali za dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo posameznemu delu stavbe drugega etažnega lastnika.	'	•
14.	člen
Etažni lastnik sme v skladu z gradbenimi predpisi, na svoje stroške prezidavati svoj posamezni del stavbe, če s takimi prezidavami ne posega v posamezen del stavbe drugega etažnega lastnika ali v dele stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali posameznemu delu stavbe drugega etažnega lastnika.
Etažni lastnik ne sme izvršiti na svojem posameznem delu stavbe prezidav, ki bi utegnile kaziti arhitektonsko zunanjost stavbe, zmanjševati varnost ali stabilnost stavbe ali pa skupnega ali posameznega dela stavbe drugega etažnega lastnika ali kako drugače škodovati tem delom stavbe.
15.	člen
Za popravila na delih stavbe v etažni'lastnini, v kateri so vsa stanovanja v lastnini občanov, društev ali drugih civilnih pravnih oseb, in ki služijo taki stavbi kot celoti, in za prezidave na taki stavbi, je potreben sporazum med lastniki vseh posameznih delov.
Za popravila na delih stavbe iz prejšnjega odstavka, ki služijo samo pasameznim delom stavbe nekaterih lastnikov, je potreben sporazum med temi lastniki.
Ce se lastniki ne morejo sporazumeti, odloči sodišče na predlog enega od prizadetih lastnikov posameznih delov stavb v nepravdnem postopku, ali naj se izvršijo določena popravila oziroma prezidave; pri tem mora gledati ali so popravila oziroma prezidave smotrne in upravičene.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloči sodišče hkrati, kateri lastniki trpijo stroške za popravila oziroma prezidave in v kakšnem razmerju; pri tem mora upoštevati, katerim posameznim delom stavbe koristijo popravila oziroma prezidave in v kolikšni meri.
16.	člen
Posamezna vprašanja glede vzdrževanja, popravil in prezidav se lahko uredijo s splošnimi pogoji in s pogodbo o vzajemnih razmerjih (17. člen tega zakona) tudi drugače, kot je to predpisano v tem zakonu (13. člen in prvi odstavek 14. člena tega zakona).
III.	VZAJEMNA RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI
17.	člen
Vzajemna razmerja med etažnimi lastniki, ki izvirajo iz etažne lastnine v posamezni stavbi, se določijo s splošnimi pogoji in s pogodbo.
18.	člen
Splošne pogoje o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki določi, na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti, občinska skupščina z odlokom.
S splošnimi ppgoji se okvirno določi način uporabe in vzdrževanje delov stavbe, ki ^lužijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posamezninj delom ter njenega zemljišča.
Če naj bodo vprašanja vzdrževanja, popravil in prezidav drugače urejena, kot je določeno v tem zakonu (13. člen in prvi odstavek 14. člena tega zakona), morajo biti
v splošnih pogojih tudi določbe, m kakšen način se ta vprašanja urejena.
19.	člen
S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni 1 lastniki, v mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih in v skladu z zakonom, način uporabljanja stavbe, posameznih delov stavbe in delov stavbe, ki služijo stav- i bi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanja.
Če stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določati tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve, kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
Določbe pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki imajo pravni učinek tudi nasproti poznejšim pridobiteljem posameznih delov stavbe.
Pogodba o vzajemnih razmerjih mora biti pismena; podpise pogodbenih strank mora overiti pristojni organ.
Pogodba,ki ni napravljena v pismeni obliki, je nična.
21.	člen '
Pogodbo o vzajemnih razmerjih je mogoče spremeniti s pismeno privolitvijo etažnih lastnikov, če'sprememba zadeva njihove pravice.
Sodišče določi v nepravdnem postopku, na predlog večine etažnih lastnikov, ali naj se izvršijo spremebe v pogodbi tudi proti volji drugih etažnih lastnikov, če so sicer take spremembe smotrne in upravičene. Isto velja 'tudi v primeru, ko etažni lastniki te pogodbe ne sklenejo.
IV.	PREDKUPNA PRAVICA NA ETAŽNI LASTNINI
22.	člen
Etažni lastnik, ki namerava prodati posamezni del stavbe, ga mora ponuditi pismeno s priporočenim pismom ali z vlogo po sodišču naprodaj' tistemu, ki ima na stanovanju stanovanjsko pravico ozirotna je najemnik poslovnega prostora in mu sporočiti ceno ter druge prodajne pogoje.
Če tisti, ki mu je posamezni del stavbe ponujen naprodaj, ne izjavi v tridesetih dneh od sporočitve ponudbe, da ponudbo sprejema, lahko proda ponudrtik posamezni del stavbe drugemu, vendar samo z enakimi pogoji ali za višjo'ceno.
Če je v ponudbi pogoj, da je treba vso ceno ali del cene izplačati v gotovini, ima izjava o sprejemu ponudbe učinek le, če položi tisti, ki rpu je posamezni del stavbe ponujen naprodaj, v roku iz prejšnjega odstavka ponudniku ali pri sodišču ves znesek, ki ga je treba po ponudbi izplačati v gotovini.
\
23.	člen
Če proda etažni lastnik posamezni del stavbe, pa ga ne ponudi predkupnemu upravičencu v smislu prejšnjega člena ali ga proda po ugodnejših pogojih, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu, lahko predkupni upravičenec s tožbo zahteva, naj se prodaja razveljavi in naj etažni lastnik ob enakih pogojih njemu proda posamezni del stavbe.
Tožba zaradi kršitve predkupne pravice se lahko vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je predkupni upravičenec zvedel za prodajo in za njene pogoje.
Ne glede nato, kdaj je predkupni upravićenec zvedel za prodajo in za njene pogoje, pa tožba zaradi kršitve predkupne pravice ni več mogoča po preteku šestih mesecev od dneva prenosa v zemljiški knjigi in ne več po preteku enega leta od dneva, ko je bil posamezni del stavbe ponujen za višjo ceno od tiste, po kateri je bil prodan ali s težjimi pogoji, ali je bila prodaja prikrita z zamenjavo, daritvijo ali kako drugače.
Tožnik mora v roku za vložitev tožbe zaradi kršitve predkupne pravice položiti pri sodišču, na katerega območju je stavba, zneske, ki so na račun kupnine po sklenjeni pogodbi zapadli v plačilo do dneva vložitve tožbe.
24.	člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi v primeru, ko lastnik oziroma uporabnik nameravata prodati družinsko stanovanjsko hišo ali pa stanovanje v taki hiši, na katerem ima kdo drug stanovanjsko pravico.
V.	VKNJIŽBA ETAŽNE LASTNINE
25.	člen
Etažni lastniki lahko zahtevajo vknjižbo etažne lastnine na svojih posaiheznih delih stavbe.
26.	člen
Za vknjižbo etažne lastnine na posameznih delih stavbe je potrebno predložiti zemljiškoknjižnemu sodišču načrt posameznih delov stavbe.
Načrt posameznih delov stavbe mora obsegati zem-Ijiško-knjižno označbo zemljišča, na katerem stoji stavba, njegovo površino, označbo stavbe z ulico, hišno številko in posebnim imenom, risbo, iz katere je jasno razviden razpored stavbe, označbo, lego in mere posameznih delov stavbe, na katerih se zahteva vknjižba etažne lastnine, označbo, lego in mere tistih delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo njenim posameznim delom, ter razmerje med vrednostjo posameznih delov glede na skupno vrednost vse stavbe.
Načrt posameznih delov stavbe mora izdelati organizacija združenega dela, ki lahko izdeluje tehnično dokumentacijo za graditev objektov in je registrirana za to dejavnost.
27.	člen
Etažna lastnina se vpiše v posebno zemljiško knjigo, ki ima označbo »Etažna lastnina« (»E«),
Zemljišče ih stavba v etažni lastnini se odpišeta iz zemljiškoknjižnega vložka, v katerem je bilo vpisano zemljišče s tako stavbo.
28.	člen
Za vsako zemljišče s stavbo v etažni lastnini, ki stoji na njem, se ustanovi v knjigi »E« posebej zemljiškoknjižni vložek.
Zemljišče s stavbo v etažni lastnini je posebno zemljiškoknjižno telo.
29.	člen
V	zemljiški knjigi »E« je za vsak zemljiškoknjižni vložek en popisni list, potrebno število lastninskih listov in en bremenski list.
30.	člen
V	popisni list knjige »E« se vpiše zemljišče, na katerem stoji stavba v etažni lastnini, sama ta stavba ter vsi njeni posamezni deli.
Posamezni deli stavbe v etažni lastnini so posebni sestavni del istega zemljiškoknjižnega telesa.
V	popisni list knjige »E« se vpiše označba zbirke listin, v kateri so načrt posameznih delov stavbe in pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki.
31.	člen
V	knjigi »E« je za vsak zemljiškoknjižni vložek toliko lastninskih listov, kolikor ima stavba v etažni lastnini posameznih delov.
32.	člen
V	bremenski list knjige »E« se vpisujejo bremena, ki obremenjujejo vse zemljiško telo in posamezne njegove sestavne dele.
Bremena, ki so bila vpisana v zemljiškoknjižnem vložku pred pridobitvijo etažne lastnine, ostanejo v veljavi tudi po pridobitvi take lastnine in se prenesejo v bremenski list knjige »E«.
Ta bremena se lahko prenesejo po sporazumu med prizadetimi tudi na posamezne sestavne dele zemljiškoknjižnega telesa »E«.
33.	člen
Za knjigo »E« se ustanovi posebna zbirka listin in vodi posebni imenik.
Za zbirko listin knjige »E« se vloži tudi načrt posameznih delov stavbe v etažni lastnini in pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
34.	člei
Pravna pravila o notranji ureditvi, o ustanavljanju in popravljanju zemljiških knjig ter druga veljavna pravila zemljiškoknjižnega prava in postopka se uporabljajo smiselno tudi za knjigo »E«, če ni v tem zakonu ali v posebnih predpisih določeno kaj drugega.
35.	člen
Natančnejše predpise o vknjižbi etažne lastnine in o vodstvu zemljiške knjige »E« izda republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
VI.	KONČNI DOLOČBI
36.	člen
Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65), ki so se uporabljale kot republiški zakon po 2. točki 1. člena zakona o nadaljnji uporabi nekaterih zveznih zakonov na območju Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 45/73).
37.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v-Urad-lem listu SRS.
St. 465-9/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
913.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
o najetju posojila SR Slovenije pri Narodni banki banki Jugoslavije za zagotovitev dodatnih sredstev Skladu solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju
I
SR Slovenija najame posojilo pri Narodni banki Jugoslavije v višini 74,250.200 dinarjev iz dinarske protivrednosti tujega posojila za pokritje dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz razširjene dejavnosti Sklada solidarnosti z neuv rščenimi državami in državami v razvoju (v nadaljnjem besedilu: posojilo).
II
Podrobnejši pogoji za najetje posojila se določijo s pogodbo med SR Slovenijo in Narodno banko Jugoslavije v skladu s pogoji, ki jih bo določil Zvezni izvršni svet.
III
Sredstva za odplačevanje posojila, obresti in za m c v rebitne tečajne razlike na dan odplačila posojila bodo zagotovljena v republiškem proračunu.
I
Loterijski zavod Slovenije je po zaključnem računu za leto 1975 dosegel za 3,818.281 dinarjev več dohodkov kot jih je pričakoval po finančnem načrtu za leto 1975.
Ta presežek se razdeli takole:	din
1.	socialno-humanitarnim organizacijam 1,283.425
1.	organizacijam telesne kulture	2,307.641
3.	prispevek k izgradnji športnorekreacijskih objektov v Kumrovcu in Tjentištu	227.215
II
Znesek 1,283.425 dinarjev, ki je naveden v I. točki pod 1. tega odloka in rezervirana sredstva za investicije zavoda po finančnem načrtu v znesku 600.000 dinarjev se razdeli takole:	din
1.	Centru za rehabilitacijo in varstvo
slepih in slabovidnih v Škofji Loki za začetna dela na sanaciji zavoda po veljavni oziroma sprejeti dokumentaciji	700.000
2.	Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije za realizacijo dela programa ustanovitve Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov
na Rodici pri Domžalah	583.425
3.	Loterijskemu zavodu Slovenije za in-
vesticije v zvezi z nabavo opreme za organiziranje domače proizvodnje srečk ekspresne loterije oziroma za druge investicije po sklepu • Loterijskega sveta	600.000
IV
Pogodbo iz II. točke tega odloka sklene v imenu SR Slovenije z Narodno banko Jugoslavije republiški sekretar za finance.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-51/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
III
Znesek 2,307.641 dinarjev, ki je naveden v L točki pod 2. tega odloka in nerazdeljena sredstva po finančnem načrtu v znesku 3,927.908 dinarjev se dodelijo Loterijskemu zavodu Slovenije za izvedbo programa mehanizacije vplačil športne napovedi.
Od skupnega zneska 6,235.549 dinarjev, ki se po prejšnjem odstavku dodeli Loterijskemu zavodu Slovenije, se 3,878.549 dinarjev dodeli brez obveznosti vračila, 2.357.000 dinarjev pa se dodeli za polog 50°/o depozita za vlaganja v negospodarske investicije. Ko bodo vrnjena sredstva, vplačana kot. depozit, se izplačajo telesno-kulturnim skupnostim občin v sorazmerju z odstopljenimi sredstvi v letu 1975.
914.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščšine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS. št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
o razdelitvi presežka dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije po zaključnem računu za leto 1975, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
IV
Znesek 227.215 dinarjev, ki je naveden v I. točki pod 3. tega odloka se razdeli takole:	,jtn
1,	Skladu za izgradnjo in vzdrževanje spominskega parka v Kumrovcu kot prispevek k financiranju izgradnje rekre-acijsko-športnih objektov za šolsko in
drugo mladino ter odrasle	182.904
2.	Mladinskemu centru »Sutjeska-Tjen-tište« kot prispevek za izgradnjo športne
dvorane	44.311
Št. 47-4/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
915.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne
12.	julija 1976 sprejela
ODLOK
o razdelitvi dela dolodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1976, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
I
Del dohodka Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem pačrtu za leto 1975 znaša 23,144.900 dinarjev se razdeli takole:
din
1.	socialno-humanitarnim organizacijam 12,323.100
2.	organizacijam telesne kulture	10,821.800
Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v dohodkih od loterije, ekspresne loterije in lota.
Organizacije telesne kulture so udeležene v dohodkih od športne napovedi.
II
Znesek 12,323.100 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku 1. točke, pod I. tega odloka se razdeli med socialno-humanitarne organizacije takole:
'	din
1.	Zveza društev telesnih invalidov
Slovenije, Ljubljana	1,168.000
2.	Zveza slušno prizadetih Slovenije,
Ljubljana	1,407.000
3.	Zveza slepih in slabovidnih Slovenije,
Ljubljana	2,276.000
4.	Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Ljubljana
5.	Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije. Ljubljana
6.	Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Ljubljana
7.	Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana
8.	Društvo paraplegikov Slovenije.
Ljubljana
9.	Združenje multiple skleroze Slovenije. Kočevje
10.	Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana
11.	Rdeči križ Slovenije. Republiški odbor, Ljubljana
12.	Koordinacijski odbor Slovenije za boj proti alkoholizmu in narkomaniji,
Ljubljana
13.	Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana
14 Medobčinski koordinacijski odbor za urejevanje razmer na potresnem območju kot pomoč duševno in telesno prizadetim občanom in za druge socialne intervencije na potresnem območju
1,367.500
759.000
531.000
439.000
535.000
160.000 879.000
1,554.900
190.900
173.400
882.400
III
Znesek 10,821.800 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 2. tega odloka, se razdeli teles-nokulturnim skupnostim občin, na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi.
Dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku se uporabljajo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture.
IV
Del dohodkov Loterijskega zavoda iz prvega odstavka I. točke pod 1. tega odloka se bo izplačeval trimesečno, tako kot bodo pritekali dohodki zavoda, sorazmerno z zneski, ki so določeni za navedene organizacije.
Del dohodka iz prvega odstavka I. točke pod 2. tega odloka še bo izplačeval telesnokultumim skupnostim občin mesečno, tako kot bodo pritekali dohodki zavoda.
V
Če loterijski zavod Slovenije ne doseže dohodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1976, se sorazmerno zmanjšajo sredstva organizacijam iz II. in III. točke tega odloka, ražen sredstev, ki se dodelijo Medobčinskemu koordinacijskemu odboru za urejevanje razmer na potresnem območju.
VI
Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1976, se bo naknadno razdelil presežek dohodkov ob zaključnem računu zavoda za ’eto 1976 organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka.
Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1976 na športni napovedi, se presežek razdeli telesnokultumim skupnostim občin, na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi.
f St. 47-4/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
916.
Na podlagi 335. člena in 13. aline prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 38-443/74), 13, alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občir dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo
Potrdi se samoupravni sporazum b ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo.
St. 025-18/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
917.
Na podlagi 172. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena ter 145. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, najlogah, sestavi in izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Odbora zborov Skupščine SR Slovenije za usmerjeno izobraževanje
I
Ustanovi se Odbor zborov Skupščine SR Slovenije za usmerjeno izobraževanje.
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 8 članov. V odbor se izvolijo po štirje člani izmed delegatov v Zboru združenega dela in Zboru občin ter dva člana izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
II
Odbor ugotavlja stanje, obravnava, proučuje in pripravlja predloge zakonov in drugih aktov v zvezi s preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje ter spremlja izvajanje sprejete politike na tem področju.
Pri svojem delu odbor sodeluje z ustreznimi organi družbenopolitičnih organizacij, Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in njegovimi delovnimi telesi, republiškimi upravnimi organi in organizačijami ter z ustreznimi delovnimi telesi skupščin drugih republik in avtonomnih pokrajin.
I
III
V Odbor zborov Skupščine SR Slovenije za usmerjeno izobraževanje se izvolijo:
za predsednika:	v
Boris Berce, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika:
Lojze C e p u š delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, za člane:
Cvetka Erzetič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Martin Kajzer, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Zdravko Kaltnekar. delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Mihaela Roth delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Mladen T a n c e r, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Mihaela Verbič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Vlado V o r i h, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Anita Z o h e r , delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.	,
St. 02003-1/76,
St. 02004-1/76,
St. 02005-1/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r. a
918.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 334, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela* Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških
invalidov
Razreši se:
Just Miklavc, dolžnosti namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
St. 111-6/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj L r.
919.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976 sprejela
ODLOK
, /
o Izvolitvi predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru
Za predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru se ponovno izvoli:
Branko VezoviSek, dosedanji predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru.
St. 111-16/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976 Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
920.
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka, kot sodnika, ki nadomešča predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 3. točke dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16/75), po javni obravnavi dne 14. julija 1976
odločilo:
Ugotovi se, da določba drugega odstavka 3. točke dogovora o politiki stanarin v letu 1975, kolikor je zavezovala podpisnike dogovora k uveljavitvi povečanih stanarin s 1/4-1975. predno je bil dogovor objavljen in ko še ni začel veljati, ni bila v skadu z ustavo.
Obrazložitev
Javni tožilec SR Slovenije je predlagal ustavnemu sodišču, da oceni ustavnost dogovora o politiki stanarin v letu 1975, ki ga je sklenilo 48 občinskih skupščin v Sloveniji. Pobudo za oceno ustavnosti istega dogovora pa sta dala Franc Stojan in Jože Ranzinger, oba iz Žalca. Dogovor, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije dne 11/6-1975 določa v drugem odstavku 3. točke, da se povečanje stanarin, izračunano po tem dogovoru, uveljavi s 1. aprilom 1975. V 9. točki dogovora pa je določeno, da se dogovor objavi v Uradnem listu SRS in da začne veljati osmi dan po njegovi objavi.
Po mnenju predlagatelja in pobudnikov uveljavitev povečanja stanarin s 1. aprilom 1975. tj. v času predno je bil dogovor objavljen in predno je začel veljati, ni v skladu z ustavnimi določbami, po katerih se samoupravni splošni akti ne smejo uporabljati, dokler niso bili ustrezno objavljeni.
Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi ugotovilo:
Določanje najvišjih stanarin v občini spada med zadeve, ki jih po zakonu o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) urejajo občinske skupščine. Stanarine se določijo ob upoštevanju povprečnih stroškov stanovanjske graditve, stroškov za vzdrževanje stanovanjskih hiš in ravni življenjskih stroškov (5. člen zakona). Pri Urejanju stanarin se upošteva tudi določbe predpisov < področja družbene kontrole cen in z medrepubliškimi ter medobčinskimi dogovori o politiki cen, določene smemfce izvajanja politike cen izdlekov in storite\ (stanarin) v letu, za katero so bili sklenjeni dogovori.
Po 10, členu zakona o stanarinah občine z medsebojnim dogovarjanjem skrbijo za usklajevanje osnov ih^ meril pri določanju stanarin. Pri pripravi osnov za politiko stanarin sodelujejo tudi samoupravne stano-
vanjske skupnosti (8. člen zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti).
Dogovor o politiki stanarin v letu 1975, ki sta ga pripravila Skupnost slovenskih občin in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v začetku leta 1975i so skupščine občin sprejele v mesecih marcu in aprilu 1975. S tem dogovorom so bile ob upoštevanju sistema in politike cen kot jo je opredelil medrepubliški dogovor o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75) usklajene osnove in merila za določanje stanarin na območju občin — podpisnic dogovora in sprejete smernice za samoupravno in normativno urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občinah. Določbe dogovora zavezujejo podpisnice dogovora, imajo pa tudi splošni pomen za delovne ljudi in občane, ki so kot imetniki stanovanjske pravice dolžni plačevati za uporabo stanovanj stanarino, določeno po določbah zakona o stanarinah oziroma na podlagi določb tega zakona izdanih predpisov.
Samoupravni splošni akti, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane se morajo objavivi v uradnih glasilih družbenopolitičnih skupnosti in se ne smejo uporabljati, dokler niso bili objavljeni (258, člen ustave SR Slovenije), Posamične določbe samoupravnega splošnega akta imajo po mnenju ustavnega sodišča lahko pod določenimi pogoji, učinek za nazaj, vendar pa ne, kolikor bi posegale v pravice tretjih.
Dogovor o politiki stanarin v letu 1975 je bil objavljen v Uradnem listu SRS dne 11/6-1975. S tem. ko določa v drugem odstavku 3. točke, da se stanarine povečajo s 1. aprilom 1975, ta določba ne predstavlja samo odločitve podpisnikov dogovora s področja njihovih pravic samoupravnega usklajevanja osnov in meril za politiko stanarin, temveč uvaja tudi obveznost plačevanja stanarin s 1. aprilom 1975 za imetnike stanovanjske pravice. Določitev take obveznosti zavezancem, ki niso podpisniki dogovora, za čas predno je bil dogovor objavljen, in ko še ni začel veljati, pa ni v skladu z ustavo.
Glede na vse te ugotovitve je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in upoštevajo vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 34/75, U I 48/75, U I 50/75
Ljubljana, dne 14. julija 1976.
Nadomešča predsednika sodnik
Marjan Jenko 1. r.
921.
Na podlagi 32. člena zakona o, visokem šolstvu i Uradni list SRS, št. 13/539/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 80. seji dne 10. julija 1976 sprejel
SKLEP
študij na visokošolski delovni organizaciji Medicinska fakulteta v Ljubljani traja pet let.
St. 022-30/62
Ljubljana, dne 10. julija 1976.
Izvršni svet Skupščšine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marine 1. r.
922.
Na podlagi 55. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-539/75) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu Medicinske fakultete v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v 1. letnik študijskega leta 1976/77
Daje se soglasje k sklepu Medicinske fakultete v Ljubljani, da se v študijskem letu 1976/77 lahko vpiše v 1. letnik te fakultete največ 200 novincev.
St. 61-7/62
Ljubljana, dne 10. julija 1976.
Izvršni svet Skupščšine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
923.
Na podlagi 28. člena in v zvezi s 15. členom zakona o socialnem skrbstvu je skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na seji dne 16. junija 1975 sprejela
STATUT
skunnosti socialnega skrbstva Slovenije
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti), v katere se združijo delovni ljudje prek krajevnih skupnosti skupaj z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva, se povezujejo v skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
2.	člen
V skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (v na-nadljnjem besedilu: republiška skupnost) se usklajuje izvajanje politike na področju socialnega skrbstva in opravljajo tiste naloge, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
3.	člen
Republiška skupnost uresničuje in izvaja svoje naloge na podlagi družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakona o socialnem skrbstvu in drugih predpisih s področja socialnega skrbstva.
4.	člen
Sredstva za dejavnost republiške skupnosti združujejo občinske skupnosti s samoupravnim sporazumom skladno s skupno sprejetim programom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, s katerim se določijo naloge republiške skupnosti.
5.	člen
Republiška skupnost je pravna oseba.
Sedež republiške skupnosti je v Ljubljani.
Republiška skupnost ima štampiljko okrogle oblike z označbo imena in sedeža republiške skupnosti »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije — Ljubljana«.
6.	člen
Delo republiške skupnosti in njenih organov je javno in je republiška skupnost dolžna obveščati javnost o svojem delu.
II.	NALOGE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
7.	člen
Republiška skupnost opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za usklajeno delovanje občinskih skupnosti,
—	oblikuje enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela v občinskih skupnostih,
—	združuje po načelih solidarnosti sredstva za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v SR Sloveniji,
—	združuje sredstva za financiranje naslednjih oblik denarnih pomoči:
—	denarne pomoči za oskrbo begavcev in oseb, ki se prisilno vračajo iz tujine,
—	denarne pomoči osebam brez ugotovljenega prebivališča in še
—	druge oblike denarnih pomoči, za katere se dogovorijo občinske skupnosti,
—	ustanavlja posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko in skrbi za njihov razvoj in delovanje,
—	pospešuje razvoj služb socialnega skrbstva, socialnih zavodov in drugih organiziranih oblik socialnega skrbstva,
—	oblikuje in uveljavlja načela za strokovno povezanost \n delitev dela pri izvajanju dejavnosti socialnega skrbstva,
oblikuje sistem enotnega zbiranja* podatkov na področju socialnega skrbstva.
—	skrbi za študijsko, analitično in raziskovalno delo na področju socialnega skrbstva ter ga usmerja in pospešuje,
—	skrbi za usposabljanje kadrov za področje socialnega skrbstva,
—	opravlja javna pooblastila, ki so ji dana z zakonom o socialnem skrbstvu in z drugimi predpisi, ki dajejo javna pooblastila ocganu republiške skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki jih občinske skupnosti dogovorno prenese na republiško skupnost.
8.	člen
Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva v SRS se skupnost socialnega skrbstva Slovenije povezuje in sodeluje s skupnostjo socialnega varstva Slovenije zlasti tako da
—	pripravi in predlaga sprejem tistega dela skupnega programa socialnega varstva, ki se nanaša na področje socialnega skrbstva,
,	— predlaga obravnavo in sprejem zakonov in drugih
predpisov, ki se nanašajo na vprašanja s področja socialnega skrbstva,
—	predlaga višino prispevka izraženo v stopnji za financiranje dogovorjenega programa solidarnosti za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva,
—	skupno obravnava druga vprašanja socialnega skrbstva, ki so pomembna za obe skupnosti.
III.	ORGANIZACIJA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
9.	člen
Republiško skupnost upravlja skupščina.
Organi republiške skupnosti so še
—	izvršni odbor skupščine skupnosti
—	svet socialnega skrbstva
—	komisija za samoupravni nadzor.
Skupščina republiške skupnosti ima lahko stalna ali začasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog.
1.	Skupščina republiške skupnosti
10.	člen
Skupščina republiške skupnosti ima zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva ima 60 delegatskih mest.
V zboru uporabnikov dejavnosti socialnega skrb*-stva ima zbor uporabnikov' vsake skupščine občinske skupnosti po eno delegatsko mesto.
Zbor izvajalcev ima 30 delegatskih mest.
11.	člen
Izvolitev in odpoklic delegatov skupščine republiške skupnosti se opravi na način in po postopku, ki ga določi samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške skupnosti in zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
12.	člen
Skupščina republiške skupnosti ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	spremlja in usklajuje izvajanje politike socialnega skrbstva in uresničevanje programov razvoja sdcial-nega skrbstva,
—	obravnava vprašanja širšega značaja s področja socialnega skrbstva,
—	sprejema statut in druge splošne akte republiške skupnosti,
—	sprejema predlog programa razvoja socialnega skrbstva za območje SR Slovenije,
—	spremlja programe in načrte dela republiške skupnosti,
—	spremlja finančni načrt in zaključni račun,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev za izenačevanje pogojev za socialno skrbstvo v SR Sloveniji,
—	ustanavlja posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko,
—	obravnava pripombe in predloge občinskih skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti socialnega varstva, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev,
—	daje pobude za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
—	voli in odpokliče člane organov republiške skupnosti ter stalnih in občasnih teles skupščine,
—	voli in odpokliče predsednika in namestnika predsednika skupščine,
—	imenuje in razrešuje tajnika republiške skupnosti,
—	daje soglasja k statutom posebnih socialnih zavodov,
—	opravlja še druge naloge, določene z zakonom, tem statutom in drugimi predpisi.
13.	člen
Skupščina republiške skupnosti odloča na zasedanju obeh zborov.
O zadevah, ki so bistvenega pomena za republiško skupnost, kot so:
—	sprejem splošnih aktov,
—	sprejem programov in delovnih načrtov,
—	sprejem finančnega, načrta in zaključnega računa, odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih.
14.	člen
Ce odločitev o zadevah iz drugega odstavka 13. člena tega statuta ni bila sprejeta v enakem besedilu z večino glasov V obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zborpma ni doseženo soglasje, lahko Skupščina SR Slovenije na predlog svojega Izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje.
15.	člen
Mandatna doba delegatov za skupščino republiške skupnosti in članov organov republiške skupnosti traja štiri leta.
16.	člen
Pravice in dolžnosti delegatov skupščine so
—	delegat ima pravico odločati,
—	delegat ima pravico predlagati skupščini stališča in sklepe ter druge akte,
—	delegat ima pravico predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih organov republiške skupnosti, izvrševanje zakonov in drugih aktov, na sprejeti program in druge sklope skupščine.
—	delegat ima pravico obrniti sc na predsednike organov skupščine o vprašanjih, ki zadevajo delo predsednika skupščine ter delo drugih predsednikov organov republiške skupnosti,
—	vsak delegat ima pravico biti voljen v organe republiške skupnosti in telesa skupščine, _
—	delegat je dolžan redno spremljati delo skupščine in drugih organov republiške skupnosti ter aktivno sodelovati v njihovem delu,
—	delegat si mora pred zasedanjem skupščine zagotoviti mnenje in stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tiste občinske skupnosti, ki ga je delegirala; prav tako je dolžan poročati občinski skupnosti o Svojem delu in b sprejetih sklepih ter stališčih skupščine'republiške skupnosti.
17.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov obeh zborov skupščine. Sklepi se »spre-jmajo z večino glasov vseh delegatov.
18.	člen
Glasovanje je javno.
Ce skupščina v skladu s poslovnikom »sklene, da se glasuje tajno,' je glasovanje tajno.
Poslovnik podrobneje ureja delo skupščine in drugih organov republiške skupnosti.
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Skupščino sklicuje predsednik skupščine
2.	Predsednik skupščine republiške skupnosti
19.	člen
Skupščina Ima predsednika in namestnika predsednika.
Skupščina izmed delegatov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Glasovanje je praviloma tajno in z glasovnicami.
Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo štirih let in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
20.	člen
Predsednik skupščine
—	zastopa in predstavlja skupščino,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi za delo po poslovniku skupščine,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	skrbi za sodelovanje skupščine republiške skupnosti s Skupščino SR Slovenije, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge republiške skupnosti.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
Ob zadržanosti predsednika ga nadomešča namestnik z vsemi pooblastili predsednika.
21.	člen
Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj ena petina delegatov kateregakoli zbora skupščine, izvršni odbor ali komisija za samoupravni nadzor.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj.
3.	Izvršni odbor skupščine
22.	člen
izvršni odbor je izvršilni organ skupščine republiške skupnosti.
Izvršni odbor ima 12 članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov skupščine.
Izvršni odbor voli izmed sebe predsednika in namestnika predsednika.
23.	člen
Izvršni odbor:
—	izvaja politiko ter izvršuje sklepe in odločitve ' skupščine,
—	usmerja in nadzoruje delo strokovne službe,
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov,
—	pripravlja predloge za razdelitev finančnih sredstev,
—	skrbi za pripravo gradiva in predlaga sklic seje skupščine,
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta,
—	določa podpisnike za finančno poslovanje,
—	sklepa pogodbe za potrebe republiške skupnosti,
—	organizira strokovno službo republiške skupnosti in zagotavlja finančna sredstva za njeno delo,
—	oblikuje svoje stališče glede pobude za spremembo in dopolnitev splošnega akta in to stališče posreduje skupščini,
—	poroča skupščini o svojem delu in
—	izvršuje druge naloge, ki mu jih poveri skupščina iz pristojnosti republiške skupnosti, če ni določena pristojnost skupščine.
Izvršni odbor je odgovoren za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je podpisala republiška skupnost ter za izvajanje programov in aktov republiške skupnosti.
Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini.
24.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje,
—	podpisuje akte izvršnega odbora,
—	zastopa republiško skupnost pred tretjimi osebami,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora,
—	je odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta republiške skupnosti.
25.	člen
Sejo izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Sejo sklicuje predsednik tudi na zahtevo najmanj treh članov izvršnega odbora oziroma predsednika skupščine republiške skupnosti.
26.	člen
Izvršni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršnega odbora.
4.	Svet socialnega skrbstva
27.	člen
Republiška skupnost ima svet socialnega skrbstva, ki opravlja javna pooblastila po zakonu o socialnem skrbstvu, drugih zakonih in predpisih s področja socialnega skrbstva. *
Svet socialnega skrbstva odloča o ugovorih zoper delo in o pritožbah zoper odločbe organa občinske skupnosti socialnega skrbstva ter v sporih o pristojnosti med organi občinske skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil.
28.	člen
Svet socialnega skrbstva ima sedem članov in namestnikov.
Predsednika, člane sveta in njihove namestnike voli skupščina republiške skupnosti praviloma izmed svojih članov.
29.	člen
Svet socialnega skrbstva dela na sejah. Seje šo sklepčne, če je na njih navzočih več kot polovica vseh članov sveta.
Sklepi se sprejemajo z večino'glasov vseh članov sveta socialnega skrbstva.
Odločbe in sklepe sveta socialnega skrbstva podpisuje predsednik sveta' ali od skupščine pooblaščena oseba.
5.	Komisija za samoupravni nadzor
30.	člen
Republiška skupnost ima komisijo za samoupravni nadzor (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija ima 12 članov, ki jih delegirajo in odpokličejo občinske skupnosti socialnega skrbstva izmed svojih delegatov. Način delegiranja določa samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške skupnosti.
31.	člen
Komisija spremlja delo republiške skupnosti. Nadzira zakonito izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov republiške skupnosti ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov skupščine in drugih organov republiške skupnosti, izpolnjevanje pravic in dolžnosti delavcev strokovne službe republiške skupnosti ter nadzira trošenje sredstev republiške skupnosti. ,
Komisija opravlja še tudi druge naloge določene s splošnimi akti republiške skupnosti.
32.	člen
Komisija ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo republiške skupnosti in lahko zahteva od strokovne službe podatke v zvezi s svojim delom.
O svojih ugotovitvah je komisija dolžna obveščati skupščino in izvršni odbor zaradi ukrepanja.
6.	Stalna in občasna telesa skupščine republiške
skupnosti
33.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja republiške skupnosti in za pripravo predlogov za določene ukrepe iz pristojnosti republiške skupnosti ustanavlja skupščina stalna in občasna telesa.
S sklepom o ustanovitvi se določijo naloge, sestav in trajanje dela stalnih in občasnih teles skupščine.
7.	Strokovna služba in tajnik republiške skupnosti
34.	člen
Strokovna opravila republiške skupnosti in njenih organov opravlja strokovna služba kot delovna skupnost pri republiški skupnosti.
35.	člen
Strokovna služba
—	neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine ter drugih organov republiške skupnosti,
—	izvršuje strokovna in druga opravila za delo sveta socialnega skrbstva v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil,
—	pripravlja informacije in poročila za skupščino ter druge organe republiške skupnosti,
—	pripravlja osnutke splošnih aktov republiške skupnosti.
—	skrbi za reden dotok dogovorjenih sredstev republiške skupnosti,
—	opravlja druge tekoče zadeve za republiško skupnost.
36.	člen
Delavci strokovne službe urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.
37.	člen	'
Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
Tajnika skupnosti imenuje in razrešuje skupščina republiške skupnosti.
38.	člen
Tajnik skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	vodi strokovno službo,
—	sodeluje pri pripravljanju, gradiva za seje skupščine in izvršnega odbora,
—	skrbi za podrobno izvrševanje sklepov skupščine in organov republiške skupnosti,
—	je po pooblastilu predsednika izvršnega odbora odredbodajalec,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naložita skupščina in izvršni odbor.
Tajnik republiške skupnosti lahko ukrepa v nujnih primerih s področja dela sveta socialnega skrbstva, svojo odločitev mora naknadno predložiti v potrditev svetu socialnega skrbstva.
39.	člen
Za svoje delo in delo strokovne službe je tajnik odgovoren skupščini republiške skupnosti in izvršnemu odboru.
Tajnik mora imeti visoko strokovno izobrazbo.
Tajnik se imenuje za dobo štirih let in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
IV.	SREDSTVA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
40.	člen
Sredstva republiške skupnosti so:
—	združena sredstva občinskih skupnosti socialnega skrbstva,
—	za posamezne namene združena sredstva drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev,
—	sredstva iz republiškega proračuna.
—	drugi viri.	,
41.	člen
Sredstva republiške skupnosti se uporabljajo:
—	za financiranje programa in nalog socialnega skrbstva v pristojnosti republiške skupnosti,
—	za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v SR Sloveniji,
—	za financiranje dogovorjenih oblik denarnih pomoči,
—	za izgradnjo in sanacijo posebnih socialnih zavodov,
—	za financiranje študijskega, analitičnega in raziskovalnega dela,
—	za kritje stroškov poslovanja republiške skupnosti in njene strokovne službe,
—	za financiranje z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi dogovorjenih posebnih nalog.
42.	člen
Sredstva republiške skupnosti se stekajo na poseben račun pri SDK.	>
)	43. člen
Republiška skupnost ima obvezno rezervo sredstev. V obvezno rezervo se vsako leto izloči najmanj 1 °/o sredstev potrebnih za izvedbo letnega programa socialnega skrbstva.
S finančnim načrtom se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 10% enoletnih sredstev potrebnih za izvedbo programa socialnega skrbstva, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
44.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo v primeru, ko se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno, ali če se pojavijo večji nepredvideni izdatki, ki jih je republiška skupnost dolžna kriti po zakonu in tem statutu.
45.	člen
Republiška skupnost uporablja svoja sredstva na podlagi programa in finančnega načrta.
Program in finančni načrt sprejme skupščina vsak leto najkasneje v mesecu decembru za naslednje leto.
V.	RAZMERJA MED REPUBLIŠKO SKUPNOSTJO IN OBČINSKIMI SKUPNOSTMI SOCIALNEGA SKRBSTVA TER DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DO DRUGIH DRUŽBENH DEJAVNIKOV
46.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva prek svojih delegatov v skupščini republiške skupnosti oblikujejo in
izvajajo politiko socialnega skrbstva v skladu s sprejetimi programi socialnega skrbstva in upravljajo združena sredstva za njihovo uresničitev.
Republiška skupnost je dolžna najmanj enkrat letno poročati občinskim skupnostim socialnega skrbstva o svojem delu, o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in o uporabi združenih sredstev.
47.	člen
Skupščina republiške skupnosti in njeni organi obravnavajo predloge in mnenja občinskih skupnosti socialnega skrbstva ter jih obveščajo o sprejetih sklepih in stališčih v tej zvezi.
48.	člen
Skupščina SR Slovenije vrši družbeni nadzor nad delom republiške skupnosti, pristojni organ Skupščine SR Slovenije pa nadzor nad zakonitostjo dela republiške skupnosti.
* VI. JAVNOST DELA
49.	člen
Delo republiške skupnosti je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, socialno humanitarnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter občani imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine republiške skupnosti in drugih organov republiške skupnosti ter na sejah z dovoljenjem predsednika sodelovati v razpravi ter izražati svoja mnenja brez pravice odločanja.
50.	člen
Predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in tajnik skupnosti so dolžni skrbeti za pravočasno ob-večanje javnosti prek sredstev javnega obveščanja in drugih sredstev obveščanja.
51.	člen
Predstavniki tiska in drugih oblik javnega obveščanja lahko prisostvujejo sejam skupščine in drugih organov republiške skupnosti zaradi obveščanja javnosti o njihovem delu. '
Skupščina in drugi organi republiške skupnosti lahko sklenejo, da se določena vprašanja obravnavajo brez javnosti.
52.	člen
Statut, samoupravni sporazum o ustanovtvi republiške skupnosti in drugi splošni akti ter drugi pomembni sklepi skupščine republiške skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen	1
Z dnevom sprejema tega statuta preneha z delom iniciativni odbor, ki ga je imenovala Skupščina SR Slovenije.
54.	člen
Prenos zadev na republiško skupnost in njene organe se izvrši z dnem konstituiranja republiške skupnosti.
55.	člen
Za tolmačenje določb tega statuta je pooblaščena skupščina republiške skupnosti.
56.	člen i
Spremembe in dopolnitve statuta se izvršijo po postopku, ki velja za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi republiške skupnosti, kakor tudi vsak delegat v skupščini republiške skupnosti.
57.	člen
Ta statut stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina republiške skupnosti in potrdi Skupščina SR Slovenije.
St. 55-2/75
Ljubljana, dne 16. junija 1975.
Predsednik
skupščine Skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije
Franc Dolenc 1. r.
924.
Na podlagi 28. člena in v zvezi s 15. členom zakona o socialnem skrbstvu sklenejo skupnosti socialnega skrbstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu, občinske skupnosti) se povezujejo zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi ter se v ta namen združujejo v skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
2.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije uresničuje in izvaja svoje naloge na podlagi družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakona o socialnem skrbstvu, drugih zakonov in predpisov s področja socialnega skrbstva.
3.	člen
Občinske skupnosti združujejo sredstva za dejavnost skupnosti socialnega skrbstva . Slovenije na način in za namene, določene s samoupravnim sporazumom v skladu s skupno sprejetim programom.
4.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je v Ljubljani.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
5.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije opravlja.
—	skrbi za usklajeno delovanje občinskih skupnosti;
—	oblikuje enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela v občinskih skupnostih;
—	združuje po načelih solidarnosti sredstva za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva v SR*Sloveniji;
—	združuje sredstva za financiranje naslednjih
oblik denarnih pomoči:
—	denarne pomoči za oskrbo begavcev in oseb, ki se prisilno vračajo iz tujine,
—	denarne pomoči osebam brez ugotovljenega prebivališča in še
—	druge oblike denarnih pomoči, za katere se občinske skupnosti dogovorijo;
—	pospešuje razvoj služb socialnega skrbstva, socialnih zavodov in drugih organiziranih oblik socialnega skrbstva;
—	ustanavlja posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko in skrbi za njihov razvoj in delovanje;
—	oblikuje in uveljavlja načela za strokovno povezanost in delitev dela pri izvajanju dejavnosti socialnega skrbstva;
—	oblikuje sistem enotnega zbiranja podatkov za področje socialnega skrbstva;
—	usmerja in pospešuje študijsko, analitično in raziskovalno delo na področju socialnega skrbstva;
—	opravlja javna pooblastila, ki so ji dana z zakonom o socialnem skrbstvu in drugimi predpisi, ki dajejo javna pooblastila organu skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	skrbi za usposabljanje kadrov za področje socialnega skrbstva;
—	opravlja druge naloge, ki jih občinske skupnosti dogovorno prenesejo na skupnost socialnega skrbstva Slovpnije, kakor tudi naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi, samoupravni sporazum in statut skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
III.	UPRAVLJANJE
6.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije upravlja skupščina.
Organi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so še:
—	izvršni odbor skupščine skupnosti,
—	svet socialnega skrbstva in
—	komisija za samoupravni nadzor.
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ima lahko stalna in začasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog.
7.	člen
Skupščina ima zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva ima 60 delegatskih mest.
V	zboru uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva ima zbor uporabnikov vsake skupščine občinske skupnosti po eno delegatsko mesto.
Zbor izvajalcev ima 30 delegatskih mest.
V	zbor izvajalcev delegirajo delegate iz zborov izvajalcev skupščine občinskih skupnosti.
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru izvajalcev delegirajo občinske skupnosti združene po regijah 20 delegatov iz vrst delavcev v socialnih zavodih oziroma centrih za socialno delo. Izmed delavcev v posebnih socialnih zavodih občinske skupnosti delegirajo 3 delegate .Iz društev in družbenih organizacij, ki delujejo na področju socialnega skrbstva pa občinske skupnosti delegirajo 7 delegatov.
Združevanje občinskih skupnosti po regijah in določanje delegatov po ključu iz prejšnjega odstavka se izvede po posebnem sporazumu, k! je sestavni del tega sporazuma.
8.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila m odgovor-nosti:
—	spremlja in usklajuje izvajanje politike socialnega skrbstva in obravnava problematiko s področja socialnega skrbstva v tej zvezi;
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	sprejema predlog programa razvoja socialnega skrbstva za območje SR Slovenije;
—	sprejema programe m načrte dela skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
—	opravlja druge naloge določene z zakonom in statutom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
9.	člen
Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov.
O zadevah, ki so bistvenega pomena za skupnost socialnega skrbstva Slovenije, kot so:
—	sprejem splošnih aktov,
—	sprejem programov in delovnih načrtov,
—	sprejem finančnega načrta in zaključnega računa, odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih.
10.	člen
Ce odločitev o zadevah iž 2. odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu z večino glasov v obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Za usklajevanje imenuje vsak zbor po 3 člane v skupno komisijo, katere naloga je, da pripravi usklajeno besedilo za odločitev in o tem poroča skupščini.
Ce tudi v usklajevalnem postopku mod zboroma ni doseženo soglasje, lahko Skupščina SR Slovenije na predlog svojega Izvršnega sveta začasno uredi takšno vprašanje.
11.	člen
Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji se skupnost socialnega skrbstva Slovenije povezuje in sodeluje s skupnostjo socialnega varstva Slovenije zlasti tako, da:
—	predlaga sprejem tistega dela skupnega programa socialnega varstva, ki se nanaša na področje socialnega skrbstva;
—	predlaga obravnavo in sprejem zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vprašanja s področja socialnega skrbstva;
—	predlaga višino prispevka izraženo v stopnji za financiranje dogovorjenega programa solidarnosti za izenačevanje pogojev socialnega skrbstva;
—	skupno obravnava druga vprašanja socialnega skrbstva, ki so pomembna za obe skupnosti.
12.	člen
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj po dvakrat letno Skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sklicuje predsednik skupščine.
13.	člen
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika.
Predsednik 'skupščine zastopa skupščino. Naloge predsednika so določene s statutom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
14.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Izvršni odbor ima dvanajst članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov skupščine.
15.	člen
Izvršni odbor:
—	skrbi za izvajanje politike ter za izvrševanje sklepov in odločitev skupščine;
—	usmerja in nadzoruje delo strokovne službč;
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov;
—	izvršuje druge naloge, ki mu jih poveri skupščina iz pristojnosti skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, če ni določena pristojnost skupščini.
Izvršni odbor je odgovoren za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je podpisala skupnost socialnega skrbstva Slovenije ter za izvajanje programov in drugih -splošnih aktov skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
16.	člen
Svet socialnega skrbstva skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ima sedem članov in namestnike.
17.	člen
Svet socialnega skrbstva skupnosti socialnega skrbstva Slovenije odloča o ugovorih zoper delo in o pritožbah zoper odločbe organov občinskih skupnosti ter v sporih o pristojnosti med organi občinskih skupnosti za opravljanje javnih pooblastil.
18.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije ima komisijo za samoupravni nadzor.
Komisija za samoupravni nadzor ima 12 članov, ki jih delegirajo občinske skupnosti izmed svojih delegatov. Člane komisije za samoupravni nadzor volijo občinske skupnosti združene po regijah v skladu s šestim odstavkom 7. člena tega samoupravnega sporazuma.
19.	člen
Komisija za samoupravni nadzor opravlja nadzorstvo nad izvajanjem politike sprejete v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, nad trošenjem sredstev skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter nad delovanjem organov in strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter opravlja druge naloge določene s statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
20.	člen
Delovno področje komisije za samoupravni nadzor ter pravice in dolžnosti njenih članov določi podrobneje statut skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
21.	člen
S statutom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se natančneje določijo pooblastila in odgovornosti in način odločanja organov skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
22.	člen
Strokovna opravila skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in njenih organov opravlja strokovna služba kot delovna skupnosti pri skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
23.	člen
Strokovno službo vodi tajnik skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Naloge strokovne službe ter pooblastila in odgovornosti tajnika skupnosti podrobneje določa statut skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IV.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
24.	člen
Občinske skupnosti združujejo sredstva za financiranje dejavnosti skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom in s skupno sprejetim programom skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Sredstva skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so še za posebne namene združena sredstva in tudi dodatna sredstva iz republiškega proračuna.
V.	RAZMERJA MED OBČINSKIMI SKUPNOSTMI
SOCIALNEGA SKRBSTVA IN SKUPNOSTJO SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE
25.	Člen
Občinske skupnosti prek svojih delegatov v skupščini skupnosti socialnega skrbstva Slovenije oblikujejo in izvajajo politiko socialnega skrbstva v skladu s sprejetimi programi socialnega skrbstva in opravljajo združena sredstva za njihovo uresničitev.
,	26. člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije najmanj dvakrat letno seznani občinske skupnosti o uresničevanju programa, za katerega so združile sredstva.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
. Prvo sejo skupščine skupnosti socialnega skrbstva 'Slovenije skliče iniciativni odbor, ki ga je imenovala Skupščina SR Slovenije.
Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njenega konstituiranja.
28.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma ‘dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev oziroma sprejem.
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo občinske skupnosti
29.	člen
Prenos zadev po zakonu o socialnem skrbstvu na skupnost socialnega skrbstva Slovenije se izvrši z dnem konstituiranja skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
30.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj 3/4 občinskih skupnosti socialnega skrbstva in začne veljati, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenija
31.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se objavi v Uradnem hstu SR Slovenije.
925.
POSLOVNIK
clo in poslovanje skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in njenih organov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja delo in poslovanje skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost) in njenih organov, postopek pri njihovem delu in druga vprašanja pomembna za delo republiške skupnosti.
2.	člen
Delo republiške skupnosti in njenih organov je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če je lo potrebno zaradi varovanja splošnih koristi in če je tako sklenil ustrezen organ republiške skupnosti.
3.	člen
Republiška skupnost ima svojo štampiljko.
Štampiljka ima v sredini napis: »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije — Ljubljana«.
Štampiljko republiške skupnosti hrani tajnik strokovne službe republiške skupnosti. ,
II. DELEGATI V ORGANIH REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
4.	člen
Delegat v skupščini in v organih republiške skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, drugi predpisi, statut republiške skupnosti in ta poslovnik.
5.	člen
Oba 'zbora skupščine republiške skupnosti imata svojo komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisiji imata predsednika in po dva člana, ki jih izvoli vsak zbor izmed svojih delegatov.
Tako izvoljeni komisiji opravljata svoje naloge do naslednje skupščine .
6.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini in drugih organih oziroma do nadomestila osebnega dohodka-in ostala povračila v tej zvezi zagotavlja republiška skupnost v skladu z zakonom in družbenim dogovorom.
.7. člen
Delegat v skupščini in organih republiške skupnosti uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal V zboru, katerega član je, in za glas v skupščini.
Imunitetno pravico po tretjem odstavku 167. člena ustave SR Slovenije ima delegat skupščine, njenih zborov in organov republiške skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v organih republiške skupnosti pa do dneva, ko mu ta dolžnost ^preneha.
III.	DELO SKUPŠČINE IN ORGANOV REPUBLIŠKE SKUPNOSTI, MEDSEBOJNA RAZMERJA IN NAČIN KONSTITUIRANJA
8.	člen
Zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: zbor uporabnikov) in zbor iz-
vajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine republiške skupnosti enakopravno in na skupni seji. Vsak zbor zase pa tudi samostojno.
9.	člen
Prvo sejo skupščine republiške skupnosti prične predsednik iniejativnega odbora za ustanovitev republiške skupnosti.
Pred prehodom na dnevni red prve seje skupščine predsedujoči ugotovi in objavi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije podpisalo več kot 3/4 občinskih skupnosti socialnega skrbstva in da je s tem republiška skupnost ustanovljena.
Skupščina na skupnem zasedanju voli predsednika skupščine republiške skupnosti, namestnika predsednika. izvršni odbor skupščine skupnosti, druge organe skupnosti oziroma telesa skupščine.
10.	člen
Prvo sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev prične najstarejši delegat v zboru.
Vsak zbor voli predsednika in namestnika predsednika zbora ter opravi druge volitve ter imenovanja, ki so v njegovi pristojnosti.
11.	člen
Komisiji za’ verifikacijo pooblastil in imunitetna »vprašanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev pregledata pooblastila delegatov in pri tem ugotovita pravilnost delegiranja delegatov v posamezni zbor.
Komisija sestavi poročilo za svoj zbor.
O vsakem spornem pooblastilu odloča vsak zbor posebej.
12.	člen
Skupščina oziroma zbora delajo na sejah.
Na seji se sklepa veljavno, če je ria seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora.
Odločitve se sprejemajo s sklepom.
Sklepi so veljavno sprejeti, če zanje glasuje večina vseh delegatov.
Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov.
O zadevah, ki so bistvenega pomena za republiško skupnost kot sb:
—	sprejem splošnih aktov,
—	sprejem programov in delovni načrt,
—	sprejem finančnega načrta in zaključnega računa, odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih.
Ce odločitev o zadevah iz prejšnjega odstavka ni bila sprejeta v enakem besedilu z večino glasov v obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Za usklajevanje v enakem besedilu nesprejetih odločitev imenuje vsak zbor po 3 člane v skupno komisijo, katere naloga je, da pripravi usklajeno besedilo za odločitev in o tem poroča skupščini. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni dosežepeo soglasje, lahko Skupščina SR Slovenije na predlog svojega Izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje.
13.	člen
Glasovanje na seji skupščine in na seji zborov je javno, razen v primerih, ko skupščina oziroma zbora sklenejo, da se glasuje tajno.	'
Predsednik oblikuje sklep in ga da na glasovanje.
O predlogih se glasuje po vrstnem redu kot so bili predlagani. Delegat glasuje za predlog, proti predlogu ali pa se vzdrži glasovanja.
Glasovanje se opravi z dviganjem rok ali poimensko; o tem odloči skupščina.
14 člen
Sklepi skupščine se izdajajo v obliki: stališč, mnenj, soglasij, priporočil, pripomb in v drugih oblikah odločitev glede na predmet, ki je v obravnavi.
Sklepe skupščine podpisuje predsednik ter se morajo sporočiti vsem zainteresiranim organom in organizacijam, članom skupščine in če je to koristno za večjo informiranost strokovne in druge javnosti, tudi v ustreznih informacijskih sredstvih.
15.	člen	\
Sejo skupščine prične in jo vodi predsednik skupno s predsednikoma obeh zborov.
16.	člen
Predsednik skrbi za reden potek dela skupščine v okviru sprejetega dnevnega reda.
17 člen
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščino sklicuje predsednik skupščine republiške skupnosti.
Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj ena petina delegatov, kateregakoli zbora skupščine, izvršni odbor ali komisija za samoupravni nadzor.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve ne skliče sejo, jo skliče predlagatelj.
18.	člen
Dnevni red sej mora biti tako pripravljen, da je možna temeljita obravnava vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zato dnevni red tudi ne sme biti preobširen.
Dnevni red mora biti sporočen prek občinske skupnosti socialnega skrbstva delegatom skupščine obenem z vabilom in gradivom za sejo, predvidoma vsaj 30 dni pred sejo
Točka »razno« je praviloma namenjena ža razne informacije, za odgovore delegatom na postavljena vprašanja, ne pa za sklepanje o splošno pomembnih zadevah
Predsednik skupščine in predsednik izvršnega odbora lahko predlagata dopolnitev dnevnega reda, če je treba rešiti posebno nujna vprašanja na zahtevo samoupravnih ali državnih organov.
Predsednik skupščine lahko povabi na sejo predstavnike organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, socialno-humanitarnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter društev, če so neposredno zainteresirani na obravnavi določenih vprašanj in strokovnjake za temeljito obrazložitev posameznih vprašanj.
19.	člen
Predsednik skupščine določi poročevalca k posameznim točkam dnevnega reda izmed delegatov skupščine; če poročevalca ne določi, poroča predsednik sam.
20.	člen
Predsednik skupščine skrbi za pravilen potek 'seje in za red na seji. V ta namen lahko opozarja delegate k redu in zahteva odložitev ali preložitev posameznih vprašanj z dnevnega reda, če spozna, da je bilo gradivo za sejo pomanjkljivo pripravljeno, ali da ne bodo mogla biti rešena vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu.
21.	člen
Predsednik skupščine da besedo delegatom skupščine po vrstnem redu( kot so se priglasili k besedi.
Predsednik lahko po predhodnem opozorilu odvzame besedo delegatu, če govori žaljivo, ali če se kljub opominu oddaljuje od predmeta razprave, ali če z govorom zavlačuje sejo oziroma preprečuje, da bi tudi drugi prijavljeni delegati skupščine dobili besedo k razpravi.
22.	člen
Statut, samoupravni sporazum o ustanovitvi republiške skupnosti in drugi splošni akti ter drugi pomembni sklepi skupščine republiške skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
23.	člen
O sejah skupščine se piše zapisnik.
V zapisnik se vpišejo: dnevni red, seje, navzoči delegati in drugi prisotni, bistvena vsebina govorov na sejah, izdi glasovanja, sklepi in ločena mnenja delegatov skupščine, če so ti to izreč«# zahtevali.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Izvleček zapisnika seje, ki vsebuje dnevni red, razpravljavce in sklepe, je treba poslati delegatom in občinskim skupnostim socialnega skrbstva v roku 30 dni po seji.
Na prvi naslednji seji skupščine ima vsak delegat pravico dati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile sprejete spremembe, velja za sprejetega, ko ga potrdi skupščina.
Zapisnikarja lahko določi predsednik skupščine v naprej ali za vsako sejo posebej.
24.	člen
Gradivo za sejo skupščine pripravi strokovna služba republiške skupnosti, kolikor ni drugače dogovorjeno.
25.	člen
Za delo izvršnega odbora, komisije za samoupravni nadzor in drugih komisij veljajo določbe statuta republiške skupnosti in se primerno uporabljajb določbe tega poslovnika, ki urejajo delo skupščine republiške skupnosti.
26.	člen
Svet socialnega skrbstva dela na sejali.
Delo sveta socialnega skrbstva je nujno.
27.	člen
Seje sveta socialnega skrbstva sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo ali na zahtevo tajnika strokovne službe republiške skupnosti.
28.	člen
Seje sveta socialnega skrbstva so praviloma tajne. Na sejah se odloča z večino glasov vseh članov sveta.
Gradivo za seje sveta socialnega skrbstva pripravi strokovna služba republiške skupnosti.
Zadeve, ki so bile tako nujne, da je že predhodno ukrepal tajnik mora le-ta, predložiti svojo odločitev v dokončno obravnavo in potrditev na prvo prihodnjo sejo sveta socialnega skrbstva.
Člani sveta socialnega skrbstva imajo pred sejo pravico vpogleda v celotno zadevo in zbrano gradivo in
v tej zvezi lahko zahtevajo od poročevalca, določenega od strokovne službe, določena pojasnila, zlasti glede zakonskih in drugih predpisov ter glede strokovnih sia-lišč, ki se nanašajo na obravnavano zadevo-
29.	člen
Na sejah se vodi zapisnik. Zapisnik vsebuje: dan, kraj seje in imena navzočih z navedbo, v kakšnem svojstvu prisostvujejo seji (kot člani sveta ali kot poročevalci). Zapisnik vsebuje še kratko označbo zadeve in njene vsebine ter sprejeto odločitev z izrečno navedbo izreka (dispozitiva), ki je podlaga za- odločbo, ki jo izdela strokovna služba republiške skupnosti. Ce so odvojena mnenja glede odločitve, se vpiše tudi to mnenje na zahtevo prizadetega člana sveta.
Zapisnik podpišejo vsi navzoči.
Izvod zapisnika seje sveta socialnega skrbstva se priloži posameznemu opisu, o kateri zadevi se je odločalo.
30.	člen
Člani, sveta socialnega skrbstva so dolžni varovati uradno tajno o tem, kar so o zadevi zaznali ob obravnavi oziroma odločanju, ter glede tega so enako odgovorni kot delavci strokovne službe, ki vodijo upravni postopek oziroma zadevo strokovno obdelajo.
31.	člen
Na podlagi odločitve sveta socialnega skrbstva izdela posamično odločbo strokovna služba republiške skupnosti.
Odločbo podpiše predsednik sveta ali od skupščine republiške skupnosti za to pooblaščena oseba.
Pismena odločba mora biti praviloma izdelana v 3 dneh, v nujnih primerih pa v 3 dneh.
32.	člen
Stalna komisija se ustanovi praviloma za važnejša področja socialnega skrbstva.
Občasna komisija se ustanovi praviloma za obdelavo posameznega vprašanja s področja socialnega skrbstva ali za tista področja socialnega skrbstva, za katera republiška skupnost nima v svojem sestavu ustreznih strokovnjakov.
33.	člen
Za obdelavo določenega ožjega problema lahko skupščina oziroma izvršni odbor imenujeta namesto občasne komisije tudi skupino strokovnjakov ter obenem določita vodjo skupine In naloge ter obveznosti skupine.
34.	člen
Komisija lahko pritegne k svojemu delu, če je to potrebno, tudi druge strokovnjake s področja dela komisije.
35.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejmeta^ oba zbora republiške skupnosti.
St. 55-2/75
Ljubljana, dne 16. junija 1975.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Franc Dolenc 1. r.
926.
Na podlagi 143. in 147. člena ustave SR Slovenije, v skladu s sklepi in priporočili Skupščine SRS v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji (Uradni list SRS, št. 37-269/68) in s sklepi II. posvetovanja slovenskih občin o razvoju kmetijstva (Murska Sobota, februar 1973)
sklenejo
— Zadružna zveza SR Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Skupnost biotehničnih ustanov, ki jo zastopa Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
a organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov
I
Zaradi uresničevanja sprejetih dolgoročnih ciljev razvoja kmetijstva in za uresničevanje družbenih planov in programov razvoja kmetijstva v SR Sloveniji — za zagotovitev hitrejše, organizirane in usklajene intenzifikacije in modernizacije kmetjstva v organi-zacjah združenega dela, ki združujejo kmete, v proizvodnih kmečkih skupnostih in na kmečkih gospodarstvih ;— ugotavljajo udeleženci svoj interes za1 zagotovitev trajnega delovanja kmetijske pospeševalne službe v regionalnih in republiškem pospeševalnem centru.
Zato sprejemajo udeleženci s tem družbenim dogovorom sporazumno določene obveznosti za zagotavljanje pogojev dela pospeševalne službe iz prejšnjega odstavka.
II
Podlaga za uresničevanje ciljev iz prejšnje točke so družbeni plani in programi razvoja kmetijstva.
Na njihovi osnovi se opredelijo letni program pospeševanja kmetijstva v Sloveniji in posebni akcijski programi pospeševalne dejavnosti. Letni program pospeševanja kmetijstva sprejme upravni odbor Zadružne zveze po predhodnem mnenju izvršnega odbora združenja TOZD kmetijstva in živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije vsako leto najkasneje do 15. februarja. .
Upravni odbor Zadružne 'zveze skrbi za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka.
Za realizacijo programa se oblikuje v sestavu Zadružne zveze SRS kot njena posebna organizacijska enota republiški center za pospeševanje kmetijstva-
III
Naloge republiškega centra za pospeševanje kmetijstva so zlasti:
—	spremljanje izvajanja in predlaganje ukrepov za uspešnejšo izvedbo družbenega plana razvoja kmetijstva;
—	usklajevanje srednjeročnih in letnih programov pospeševanja kmetijstva:
—	pomoč pri organizaciji in usklajevanju pospeševalnega dela v regijah;
— Informativna in propagandna dejavnost v povezavi s kmetijskim strokovnim tiskom;
—	pomoč pri uvajanju bioloških in tehnoloških novosti ter ekonomskih rešitev, ki izhajajo iz raziskovalnih dosežkov, v organizirano kmetijsko proizvodnjo;
—	skrb za dopolnilno izobraževanje strokovnih delavcev v pospeševalni službi;
—	organizacija skupnih akcij za povečanje kmetijske proizvodnje;
—	priprava in usklajevanje programov za izobraževanje in organiziranje kmečkih žena in mladine ter usposabljanje žena in mladine za sodobno kmetijsko proizvodnjo in za samoupravno odločanje v kmetijskih organizacijah in krajevnih skupnostih;
—	usposabljanje kmečkega prebivalstva za uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem itd.);
—	sodelovanje s strokovnimi službami na področju gozdarstva in veterin đrstva;
—	vzdrževanje stikov s pospeševalnimi službami v drugih republikah in v tujini;
—	organizacija strokovnih ekskurzij;
—	druge naloge v skladu s programi dela
IV
Pooblaščeni organ Zadružne zveze SRS sklepa pogodbe o izvajanju programa o pospeševanju kmetijstva z raziskovalnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi zavodi ter z regionalnimi kmetijskimi oziroma živinorejsko-veterinarskimi zavodi.
V
Višina sredstev za delo republiškega centra za pospeševanje kmetijstva v sestavu Zadružne zveze SRS in za sofinanciranje regionalnih centrov za pospeševanje kmetijstva se vsako leto določijo z republiškim proračunom v višini, ki bo omogočala izvajanje programa najmanj na ravni iz leta 1975.
Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da so druga sredstva za sofinanciranje regionalnih centrov za pospeševanje kmetijstva zagotovljena s posebnimi družbenimi dogovori v regijah.
Zadružna zveza SR Slovenije bo vsako leto do 30. septembra predložila Izvršnemu svetu predlog letnega programa pospeševanja kmetijstva ter do 15. februarja tudi zbirno poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in sprejeti program dela.
VI
Sprejete obveze uresničujejo udeleženci tega dogovora z izvajanjem letnega programa pospeševanja
kmetijstva in z izvajanjem drugih nalog, ki jih sprejemajo udeleženci po posebnih pogodbah v skladu s tem dogovorom.
VII
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pristopi k temu družbenemu dogovoru na podlagi pooblastila Skupščine SR Slovenije.
VIII
Obveze udeležencev po tem družbenem dogovoru veljajo od vključno leta 1980, ko se konča prva faza izvajanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva Slovenije.
IX
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora imenujejo udeleženci po enega člana v koordinacijski odbor, ki predvsem:
—	obravnava izvajanje programa za pospeševanje kmetijstva,
—	daje mnenje in predloge k programu in
—	usklajuje stališča udeležencev glede izvajanja tega družbenega dogovora.
Zadružna zveza SRS predloži koordinacijskemu odboru, hkrati z zbirnim poročilom iz V. točke, v obravnavo pred sprejemom programa za vsako leto tudi poročilo o izvajanju družbenega dogovora o organizaciji in sofinanciranju regionalnih centrov za pospeševanje kmetijstva.
X
K temu dogovoru pristopijo lahko tudi drugi udeleženci, ki pristanejo na določbe tega dogovora.
XI
Ta družbeni dogovor je sestavljen v 4 izvodih. Vsak udeleženec prejme en izvod.
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vsi udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 17. marca 1975.
Zadružna zveza SRS
Andrej Petelin 1. r.
Gospodarska zbornica Slovenije Gusti Grof 1. r.
Skupnost biotehničnih ustanov
Dušan MHnšek, prof. dr. 1. r.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Milovan Zidar, inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
927.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67 in 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane! Uradni list SRS, št. 13-298'74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 188. seji dne 1. junija 1976 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmikov odloka o sprejetju novcliranegn urbanističnega načrta Medvod (Uradni list SRS, št. 1-14/75 in 27-1318/75) ter odloka o splošni razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasab
predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-441/74) — za adaptacijo in ureditev gostinsko turističnega objekta
1
Parcele št. 277/1, 277/2, 277/4, 277/5, 277/6, 277/7. 277/8 vse k. o. Medvode ter parcela št. 317/1 k. o. Medvode se izvzamejo iz območja za katerega veljajo prepovedi po odloku (Uradni list SRS, št. 17-441/74).
Na navedenih parcelah se dovoli adaptacija, prizidava, nadzidava in ureditev zemljišča gostinsko-tu-rističnega objekta ter dovoli prekop za 130 m cevovoda.
2
Odmike in lokacijo objektov in naprav iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja lokacijsko tehnična dokumentacija, ki jo je pod številko LD 20594/76 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega sklepa.
3
Odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije ter odlokov so usklajeni s sedanjo in bodočo izrabo prostora, kar so ugotovile strokovne službe Republiške skupnosti za ceste, Ljubljanski urbanistični zavod, občinske in mestna služba za urbanizem.
4
Dovoljeni odmiki se morajo upoštevati pri nove-laciji urbanistične dokumentacije in sprejetih odlokov.
5
Urbanistično tehnična dokumentacija iz 4. člena tega odloka je na vpogled pri službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane.
6
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
St. 842/1-76
Ljubljana, dne 7. julija 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine	Grosuplje iz-
kazuje:	din
— dohodke	19,874.975,75
— izdatke	19,666.796,50
— presežek dohodkov nad izdatki	208.179,25
3. člen	
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem ra-	
čunu proračuna v znesku 208.179,25 din dohodek proračuna v letu 1976.	se prenese kot
4. člen	
Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosup-	
lje izkazuje:	din
— dohodke	1,221.723,54
— izdatke	278.000,00
— presežek dohodkov nad izdatki	943.723,54
5. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 943.723,54 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1976.
GROSUPLJE
928.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1976 sprejela s
6.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek teh računov za leto 1976.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/76
Grosuplje, dne 7. julija 1976.
ODLOK	Predsednik
o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1975 Zbirni bilančni pregled izvršitve proračuna občine Gr osuplje	za leto 1975	Skupščine Janez	občine Grosuplje Lesjak 1. r.
Vrsta in viri dohodkov	Po proračunu 1975	Po rebalansu	Doseženo
1 Davki	6,680.000	8,196.000	7,281.758,40
2 Davki	9,330.000	9,446.800	9,371.108,70
3 Takse	960.000	1,070.000	1,011.707,60
5 Dohodki po posebnih predpisih	150.000	151.000	166.451,80
6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 6 Dohodki upravnih organov za napredek in	120.000	224.000	216.982,20 \
org. uprave 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti		945.000	936.287,70
(dopolnilna sredstva)	873.000	141.700	141.700,00
9 Prenesena sredstva iz leta 1974		751.000	750.979.'"
Vsega doseženi dohodki	18,113.000	20,926.000	19,874.975,75
Glavni namem razporejenih sredstev		Po proračunu 1975	Po rebalansu	Doseženo
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	9,811.465	11.368.500	11,196.291,80
02	Narodna obramba	315.000	420.000	446.651,75
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,260.100	.	1,331.550 .	1,303^227,00
04	Negospodarske investicije	1,206.605	1,271.065	1,058.033,80
07	Kulturno prosvetna dejavnost	30.000	35.200	35.126,50
08	Socialno skrbstvo	1,483.000	1,209.000	1,229.929,35
09	Zdravstveno varstvo	734.000	439.500	137.098,60
10	Komunalna dejavnost	495.000	858.285	778.689,20
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	940.000	1,270.000	1,188.000,00
12	Sredstva za solidarnostno prelivanje med proračuni	_	522.000	586.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	1,412.830	1,747.900	1,446.581,70
17	Tekoča proračunska rezerva	180.000	198.000	6.344,00
17	Obveznosti iz prejšnjih let	65.000	65.000	65.000,00
18	Odvod v rezervni sklad	180.000	190.000	189.822,80
	Skupaj razporejeni dohodki	18,113.000	20,926.000	19,666.796,50
929..
Na podlagi 1 in 11. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni tbi SRS, št. 7/72), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča se na območju občine Grosuplje plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen •
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejdh območje, zajetega z urbanističnim programom ali zazidalnim načrtom v naseljih: Grosuplje, Ivančna gorica. Višnja gora, Krka. Stična. Šentvid pri Stični, Smarje-Sap, Videm-Predstruge in Zagradec na Dolenj skem-Fužine in ki je komunalno opremljeno. Grafični del urbanističnega programa se hrani in je na vpogled občanom na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščin^ občine Grosuplje in pri krajevnih skupnostih.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo.
3.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za zemljišče iz 2. člena tega odloka:
— ki se uporablja v vojaške namene ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bivanje par-
tizanskih enot in enot civilne zaščite in prostori, v katerih se hranijo in čuvajo vojaška oprema in druga sredstva oborožitve, katere določi občinska skupščina in jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge organizacije, da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami za ljudsko obrambo, določenimi v zakonu o ljud:ki obrambi, če jih uporabljajo pretežno v poslovne namene,
—	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije,
—	ki se uporabljajo za socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, telesno-kultume in raziskovalne namene,
—	na katerem so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave in z njimi neposredno funkcionalno povezane obratovalne naprave,
—	ki je določeno z odobrenim urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti,
—	ki ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo,
—	ki je namenjeno po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko proizvodnjo,
—	ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine.
Društva so oproščena plačila prispevka za stavbe in prostore, ki jih uporabljajo za svojo osnovno dejavnost.
Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnjih odstavkih ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem.
4.	člen
Za poslovne prostore se predpiše večji prispevek, kot je določen od površinske enote za stanovanjske prostore na istem območju.
ZAVEZANCI PRISPEVKA
5.	člen
Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu prispevka iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo.
Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek ie dolžan plačati.
6.	člen
Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem urbanističnem programu ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
V času gradnje plačujejo prispevek lastnik ali uporabnik zemljišča.
Pri vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih se upošteva površina, ki je osnova za določanje stanarine oziroma, najemnine.
DOLOČITEV PRISPEVKA
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka, v ^obrazložitvi odločbe , pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek, je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, ki je pristojen za urbanizem.
Zavezanec lahko odmerjeni prispevek plača za celo leto, sicer ga mora plačati do desetega meseca vnaprej.
Stanovalcem hiše v družbeni lastnini odmeri organ iz prvega odstavka tega člena prispevek za hišo kot celoto, organizacija, ki. gospodari s stanovanjskimi hišami pa obračunava prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice hkrati s stanarino oziroma najemnino.
, 8. člen
Zavezanci prispevka so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč.
Rok za prijavo osnov za odmero prispevka je mesec dni po uveljavitvi tega odloka. Prijave ni treba vložiti zavezancem, ki so po dosedanjih predpisih . plačevali prispevek po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa, kolikor niso nastale površinske spremembe.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v tridesetih dneh po nastali obveznosti
ali spremembi.
9.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki prejemajo na podlagi odločbe pristojnega organa družbeno materialna pomoč, na njihovo vlogo oprosti plačevanja prispevka.
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance ali imetnike stanovanjske pravice plačevanja prispevka, če ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca in imetnika stanovanjske pravice in njihovih družin.
Upravni organ izda tako odločbo, ko dobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katehe zavezanec živi.
Vsakokratna odločba o oprostitvi velja za tekoče koledarsko leto.
10.	člen
Višina prispevka se določi:	'arosupijo11		II. v vseh diURih naseljih
— za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana in objekte družbenega standarda od 1 mJ tloris-	din	din
ne površine mesečno — za poslovne m dinge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti od 1 m* tlorisne površine meseč-	0,25	0,15
no	0,50	0,30
— za nezazidana stavbna zemljišča		
od 1 m2 mesečno	0,15	0,10
11.	člen
Obveznost plačevanja prispevka za novozgrajene objekte oziroma pridobljeno stavbno zemljišče nastane z dnem, ko se objekt začne uporabljati (ne glede na to, ali se začne uporabljati v celoti ali delno) za stavbno zemljišče pa z dnem pridobitve pravice uporabe.
12.	člen
\ . ■
Prispevek je namenski in se uporablja za linnnci-lanje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje in sicer za:
—	ceste, trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avtobusna postajališča in druge površine namenjene za promet,
—	zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS. št. 37/73),
—	rekreacijske površine in otroška igrišča
—	omrežje javne razsvetljave,
—	cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda).
13.	člpn
Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju in sicer na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti in občinske skupščine.
Programe, ki zajemajo sredstva krajevnih skupnosti in občine, sprejemajo krajevne skupnosti in skupščina občine v okviru svojih pristojnosti po prejšnji obravnavi delovnih ljudi in občanov
14.	člen
Zbiranje sredstev prispevka se opravlja preko posebnega računa občine.
15.	člen
Stroški v zvezi z odmero in pobiranjem prispevka gredo v breme sklada sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Posle v zvezi z odmero in izterjavo prispevka opravlja organ, pristojen za komunalne zadeve.
KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki
a)	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (8. člen),
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (8. člen).
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denario kaznijo do 2.00 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Na ožjem gradbenem okolišu naselja Grosuplje, Ivančna gorica in Višnja gora, za katerega je bil z odlokom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Glasnik, št. 39/67, 40/67, 15/68 in Uradni list SRS, št. 41/70) že vpeljan prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka še naprej plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, čeprav zemljišče ni zajeto z urbanističnim programom ali zazidalnim načrtom.
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha velati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Glasnik, št. 39/67, 40/67, 15/68 in Uradni list SRS, št. 41/70)
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1976 dalje.
St. 420-8/76
Grosuplje, dne 7. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
930.
Na podlagi 5. in 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje veljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Stanovanski, gospodarski in drugi objekti se smejo graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določbah tega odle'-«. v skladu z urbanističnim programom.
3.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je v urbanističnem programu namenjeno za graditev in zemjišče, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
4.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo in opremljanje stavbnega zemjlišča.
1.	Priprava stavbnega zemljišča obsega:
a)	asanacijska dela (poravnavanje, nasipavanje, osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela)),
b)	odstranitev obstoječih objektov in naprav ter odškodnina za podrte objekte in naprave, za nasade na zemljišču, za odvoz matreiala in premestitev opreme in materiala,
c)	zidava in nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce podrtih zgradb in nakup nepremičnin za dosedanje lastnike stavbnih zemljišč,
č) izdelava zazidalnega načrta.
2.	Opremljanje stavbnega zemljišča obsega graditev, dograditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, ki so namenjeni za kolektivno in individualno uporabo.
5.	člen
Stavbno zemljišče se šteje za urejeno:
a)	v naselju Grosuplje, če so zgrajeni primarni in sekundami objekti in naprave vodovoda, kanalizacije, cest v makadamski izvedbi in oskrbe z električno energijo.
b)	v ostalih krajih, ki so v mejah urbanističnega programa in je za njih po zazidalnih načrtih predvidena komunalna opremljenost, pa velja za komunalno opremljeno tisto zemljišče, na katerem so zgrajeni primarni in sekundami objekti in naprave za oskrbo z električno energijo in ceste v makadamski izvedbi.
Delno opremljeno je tisto stavbno zemljišče, ki mu manjka posamezen element za urejeno stavbno zemljišče po prejšnjem odstavku ali posamezen primarni in sekundarni objekt ni dokončno zgrajen.
II.	UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
6.	člen
Stavbno zemljišče ureja Komunalni sklad občine Grosuplje.
7.	člen
Sklad in krajevne skupnosti izdelajo dolgoročni in letni načrt za urejanje stavbnega zemljišča v skladu s programom gospodarskega in družbenega razvoja občine Grosuplje. Pri tem upoštevajo potrebe gospodarstva in stanovanjske graditve ter razpoložljiva finančna sredstva. Dolgoročni in letni načrti o urejanju stavbnega zemljišča se objavijo.
Dolgoročni in letni načrt potrdi občinska skupščina.
8.	člen
Investitor je dolžan prispevati:
a)	del stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča v ožjih gradbenih okoliših in urbaniziranih območjih za dela navedena v 4. členu tega odloka,
b)	dejanske stroške v celoti za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča zunaj ožjega gradbenega okoliša in urbaniziranih območij za dela navedena v 4. členu tega odloka in v tistih delih ožjih gradbenih okolišev, ki so izven etape po dolgoročnem ali letnem načrtu urejanja stavbnega zemljišča.
9.	člen
Investitor, ki obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, prispeva k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zem-Ijšča za novo pridobljeno uporabno površino objekta.
Ce zaradi del iz prvega odstavka več ne zadostujejo obstoječe komunalne naprave, je investitor dolžan prispevati dejanske stroške za tiste komunalne naprave, ki jih je treba dodatno zgraditi, povečati ali modernizirati.
10.	člen
Investitorjev prispevek po določbah tega odloka se določi z odločbo o dodelitvi stavbnega zemljišča ali s pogodbo.
Investitor je dolžan plačati svoj prispevek v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stavbnega zemljišča razen v primerih iz 20. člena tega odloka.
. Če investitor v roku iz drugega odstavka tega člena ne plača določenega prispevka, se šteje da odstopa od pridobljenega stavbnega zemljišča.
12.	člen
Pristojni organ skupščine občine Grosuplje ne sme izdati gradbenega dovoljenja če investitor ni izpolnil obveznosti iz 11. člena tega odloka.
III.	ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE V UPORABO
13.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se odda v uporabo družbenim in civilno pravnim osebam ter ob-
čanom z javnim natečajem, za gradnjo objektov, ki so predvideni v urbanističnem programu oziroma elementih urbanističnega programa.
Natečaj razpiše in urejeno zemljišče odda Komunalni sklad občine Grosuplje.
14.	člen
Razpis javnega natečaja obsega:
a)	zazidalne podatke za stavbno zemljišče,
b)	rok za začetek in dokončanje graditve; rok za začetek gradnje je najdalj eno leto po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa ne dalj kot tri leta po izdaji gradbenega dovoljenja,
c)	) izklicno ceno, ki obsega odškodnino za pravico uporabe urejenega stavbnega zemljišča in dejanske stroške za ureditev tega zemljišča,
č) rok za plačilo odškodnine za dodeljeno stavbno zemljišče in dejanske stroške za ureditev zemljišča, ki ne sme biti daljši od 15 dni po pravnomočnosti odločbe,
d)	višino varščine,
e)	rok za predložitev ponuao za aoaemev siavone-ga zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa.
15.	člen
Javni natečaj se opravi tako, da vložijo ponudniki na podlagi razpisa svoje pismene ponudbe ali z javno ustno licitacijo.
Javni natečaj opravi tri-članska komisija, ki jo imenuje upravni odbor Komunalnega sklada občine Grosuplje.
16.	člen
Pismena ponudba mora vsebovati:
1.	ponudnikov natančni naslov
2.	ponudbeno ceno glede na izklicno ceno, navedeno v razpisu ter način plačila
3.	druge podatke, ki so zahtevani v razpisu, natečaja ali ki so pomembni za ocenjevanje ponudbe.
Vložene zapečatene ponudbe se ne smejo odpirati pred začetkom natečajne obravnave, po odpiranju se ne morejo več spreminjati.
V primeru dveh enakih ponudb ima prednost ponudba, ki je bila prej vložena.
Udeleženci ustne licitacije morajo izpolnjevati pogoje razpisa javnega natečaja.
17.	člen
Urejeno stavbno zemljišče se odda najboljšemu ponudniku z odločbo. Odločba se vroči vsem udeležencem natečaja najkasneje v 10 dneh po opravljenem natečaju,
Udeleženec javnega natečaja, ki meni da je bil oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve pravil postopka o javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno stavbno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe o oddaji stavbnega zemljišča pritoži na republiški organ, ki je pristojen za urbanizem.
18.	člen
Pri oddaji neurejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča se uporabijo določbe 14. in 16. člena
zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71).
19.	člen
Brez javnega natečaja se razen primerov iz 2. in
3.	odstavka 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, lahko odda stavbno zemljišče:
1.	ki je potrebno za graditev nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta
2.	ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno)
3.	ki se oddaja delovni organizaciji za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za graditev objektov te delovne organizacije
4.	ki je potreben za graditev javnih cest zunaj ureditvenega območja
5.	za gradnjo stanovanjskih hiš udeležencev NOV
6.	za zgraditev socialno-zdravstvenih. telesno-kul-turnih. otroško-varstvenih objektov ali objektov drugih družbenih dejavnosti
7.	za gradnjo družbenih najemnih stanovanj, katerih investitor je samoupravna stanovanjska skupnost
8.	za usmerjeno in organizirano gradnjo družbenih najemnih stanovanj, ki jih za potrebe svojih delavcev gradijo delovne organizacije
9 za družbeno gradnjo preskrbovalnih centrov, parkirišč, garaž, industrijskih, gostinskih, trgovskih, turističnih in obrtnih objektov.
20.	člen
Udeležene NOV lahko višino prispevka za komunalno opremljenost zemljišča plačajo v roku treh let v treh enakih letnih obrokih.
21.	člen
O oddaji stavbnega zemljišča brez javnega natečaja odloča Komunalni sklad občine Grosuplje.
Če se oddaja zemljišče po določilih 5. točke 19. člena, mora komunalni sklad dobiti poprejšnje mnenje komisije za žadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Grosuplje.
22.	člen
Sredstva, pridobljena z oddajo stavbnih zemljišč v višini, ki ustreza doseženi odškodnini za stavbno zemljišče, so dohodek Komunalnega sklada občine Grosuplje in se lahko uporabljajo samo za pridobivanje in pripravo stavbnih zemljišč.
Sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča,ki ustrezajo doseženi odškodnini komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča, so na območju občine Grosuplje dohodek komunalnega sklada. Komunalni sklad pa je dolžan, da ta sredstva na območjih, kjer sam ne izvaja urejanja in oddajanja stavbnega zemlišča. pogodbeno odstopa krajevnim skupnostim namensko za urejanje komunalnih naprav.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Ce se na nacionaliziranem zemljišču pojavi kot interesent za gradnjo bivši lastnik nacionaliziranega zemljišča, zanj ne veljajo predpisi o javnem natečaju,
pač pa se upošteva prednostna pravica (40. člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč). Za pridobitev dovoljenja za graditev mora za pripravo in opremo stavbnega zemljišča skleniti pogodbo s Komunalnim skladom občine Grosuplje in pačati pogodbeni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa pričeti najkasneje v treh letih.
24.	člen
Ce je investitor pridobil nezazidano stavbno zemljišče po določilih 12. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnmi zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) sklene s Komunalnim skladom občine Grosuplje pogodbo o višini prispevka po 11. členu tega odloka.
Pristojni organ Skupščine občine Grosuplje sme izdati gradbeno dovoljenje, če je investitor plačal obveznosti po prejšnjem odstavku.
25.	člen
Pogodbe o vplačilu prispevka za ureditev in opremo stavbnega zemljišča, ki so bile sklenjene po do sedaj veljavnih predpisih, ostanejo še naprej v veljavi.
26.	člen
Ce se gradi v naselju sekundarno komunalne omrežje, se morajo obstoječi objekti obvezno priključiti na to omrežje.
27.	člen
Z ustanovitvijo Komunalne skupnosti občine Grosuplje, bo v tem odloku določene pravice in dolžnosti upravnega odbora komunalnega sklada opravljal samoupravni organ, določen s statutom komunalne skupnosti.
28.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Glasnik,'št. 25/64 in 57/64).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/75
Grosuplje, dne 7. julija 1976
Predsednik
Skupščine občine Grosupjje
Janez Lesjak 1. r.
931.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 26/73) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1976 sprejela
SKLEP
k izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov
I
Cena za 1 ms vode znaša:
1.	za osebno potrošnjo	3,00 din
2.	za delovne organizacije in občane, ki
opravljajo zasebno obrtno dejavnost	4,00 din
II
Komunalno podjetje Grosuplje — Delovna enota »Vodovod« je dolžna oblikovati iz dela zneska, ki je vsebovan v ceni za vodo, sredstva za amortizacijo in investicijsko ter tekočo vzdrževanje.
III
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Uradni list SRS, št. 42/72).
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1976.
St. 38-8/76
Grosuplje, dne 7. julija 1976.	(
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
LITIJA
932.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) je Izvršni svet Skupščine občine Litija dne 6. julija 1976 na 62. seji sprejel
SKLEP
o razgrnitvi predloga novclacije urbanističnega programa občine Litija
I
Javno se razgrne predlog novelacije urbanističnega programa občine Litija.
II
Predlog se razgrne v času od 5. avgusta do 5. septembra 1976 in sicer v prostorih urbanistične službe GOP »Komunala« Litija.
III
Vsa pojasnila daje in sprejema pismene pripombe Urbanistična služba GOP »Komunala« Litija v času javne razgrnitve .
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/76
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJ1UBLJANA BEŽIGRAD 933.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) je izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 12. seji dne 14/7-1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka na a/i
1
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalngea otoka BS 2/1 se v skadu z določilom prvega odstavka 11. člena v zvezi s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) javno razgrne.
Javna razgrnitev bo na hodniku II. nadstropja objekta občinske skupščine Ljubljana Bežigrad v Parmovi ulici 41 ter v sobi št. 7 Doma krajevne skupnosti »Boris Kidrič« v Vojkovi ulici 1 od 27/7-1967 do 26/8-1976 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure.
2
Dopolnitev zazidalnega načrta se nanaša na območje trikotnika med Linhartovo cesto, Vojkovo ulico in obstoječo pozidavo južno od Prekmurske ulice.
3
Dokumentacijo iz prve točke tega sklepi je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1742 maja 1976.
St. 351-41/74
Ljubljana, dne 16. julija 1976.
Predsednik IS Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Novak Ivan 1. r.
Šmarje pri jelšah
934.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi ' 1., 4., 16. in 17, člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št, 33/ 72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75 in 10/75) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov In od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plači) za storitve (Uradni list SRS. št. 1/73. 24/73. 1/74. 23/75. 28/75 in 6/76). se 3. točka tarifne številke 2 spremeni tako. da se glasi:
»3. — naravnega žganja in vinjaka	40 °/o
— medice	15 %«
2.	člen
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po oojavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/76
Šmarje pri Jelšah, dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
935.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 205. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75 in družbenem dogovoru o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o povečanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah
Za 20 % se povečajo tudi najemnine za posiovne prostore.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/76-1
Šmarje pri Jelšah,'dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
936.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 205. členu statutu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. julija 1976 sprejela
1.	člen
Stanarine na območju občine Šmarje pri Jelšah se povečajo za 20 “/o.
2.	člen
Osnova za povečanje stanarine v letu 1976 je novo točkovanje, izvedeno v letu 1973 na podlagi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 22-610/73) in 25% povečanja stanarine v letu 1975 tako, da se raven stanarine ne poveča več kot za 20% v primerjavi z letom 1975.
Dohodkovni razred
St.	Letni dohodek	1	2
	din		
1.	4.199		
2.	4.200—8.399		
3.	8.400—12.599	2,5	
4.	12.600—16.799	5,0	0,8
5.	16.800—20.999	6,8	2.7
6.	21.000—25.199	8,2	4,1
7.	25.200—29.399	9,3	5,3
8.	29.400—33.599	10,3	6,3
9.	33.660—37.799	11,2	7,2
10.	37.800—41.999	12,0	8,0
11.	42.000—46.199	12,7	8,7
12.	46.200—50.399	13,3	9,3
13.	50.400—54.599	13,9	9,9
14.	54 600—58.799	14,5	10,5
15.	58.800—62.999	15,0	11,0
16.	63.000—67.199	15,5	11,5
17.	67.200—71.399	15,9	11,9
18.	71.400—75.599	16,3	12,3
19.	75.600—79.799	16,7	12,7
20.	79.800—83.999	17,1	13,1
21.	34.000—88 199	17,5	13,4
2'2.	^8.200—92.399	17,8	13,7
23	92.400—96.599	18,1	14,0
24	96.600—100.799	13,4	114,3
25	100.800—104.999	18,7	14,6
26	105.000—109.199	19,0	14,9
27	109.200—113.399	19,3	15,2
28	113 400—117.599	19,6	15,5
29.	117.600—121.799	19,9	15,7
30.	121.800—125.999	20,1	15,9
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
Tabela znosnih izdatkov za stanarino, ki je sestavni del 8. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči se nadomesti z novo tabelo, ki je sestavni del tega odloka.
Število članov v gospodinjstvu
3	4	9	6	7	6
"/« znosnih Izdatkov za stanarino
0,2
1,6
2,8	' 0,9				
3,8	1,8 '	0,5			
4,7	2,7	1,3	0,2		
5,5	3,5	2,1	0,9		
6,2	4,2	2,8	1,6	0,7	
6,8	4,9	3,5	2,3	1,3	-0,5
7,4	5,5	4,1	2,9	1,9	1,1
8,0	6,1	4,6	3,5	2,5	1,7
8,5	6,6	5,1	4,0	3,0	2,2
9,0	7,1	5,6	4,5	3,5	2,7
9,4	7,5	6,0	4,9	3,9	3,1
9,8	7,9	6,4	5,3	4,3	3,5
10,2	8,3	6,8	5,7	4,7	3,9
10,5	8,7	7,2	6,1	5,1	4,3
10,9	9,0	7,6	6,5	5,4	4,6
11,2	9,3	7,9	6,8	5,7	4,9
11,5	9.6	8,2	7,1	6,0	5,2
11,8	9,9	8,5	7,4	6,3	5,5
12,1	10,2	8,8	7.7	Q,6	5,8
12,3	10,5	9,1	8,0	6,9	6,0
12,6	10,8	9,4	8,3	7,2	6,3
12,9	11,0	9,7	8,5	7,4	6,6
13,2	11,3	9,9	8.7	7,7	6,9
13,4	11,5	10,1	8,9	7,9.	7,1
2.	člen
Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka velja od dneva povečanja stanarin.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-15/76
Šmarje pri Jelšah, dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
937.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 91. in 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na predlog Občinske kmetijske zemljiške skupnosti Šmarje pri Jelšah z dne 22. januarja 1976 po ugotovitvi, da so ukrepi iz tega odloka v skladu z družbenim načrtom razvoja občine in da se z njimi strinjajo kmetijske organizacije združenega dela ter kmetije, ki imajo skupaj več kot polovico površin in sicer 50 % na območju iz tega odloka in ker se uporabljajo za ureditev zemljišč na območju tudi družbena sredstva, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. in 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju krajevne skupnosti Šentvid
1.	člen
Na območju katastrskih občin Bodrež, Platinovec in Zagorje, Selce se s tem odlokom ureja izvajanje hidromelioracije (osuševanje — namakanje) kmetijskih zemljišč in raba teh zemljišč po izvedenih hidromelioracijah in na podlagi projekta št. 14/76 z dne 8. junija 1976, ki ga je sprejela občinska kmetijska zemljiška skupnost v občini Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Investitor del iz 1. člena tega odloka je kmetijska organizacija »Hmezad«, TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah. Investitor zagotovi sredstva za hidromelioracijo iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov, civilnopravnih oseb in organizacij združenega dela pa iz sredstev teh oseb na podlagi pogodbe ter iz drugih virov.
Če ni mogoče skleniti pogodbe, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ.
Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRg. št. 26-236/73) se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v zemljišča, na katerih se izvajajo hidromelioracije.
Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zem-
ljišč po izvedeni melioraciji ne izkoriščajo po programu kmetijske strokovne službe.
3.	člen
Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji.
Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 13. in 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 13. in 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih in so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji, oziroma ne nižje od minimalne anuitete.
Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja.
Sredstva, ki so se oblikovala na podlagi 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in so se uporabila kot delež pri vlaganju v zemljišča-kmetov — članov melioracijske skupnosti se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 23. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo, uporabiti samo za zboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člena.
4.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na meloriranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave1 na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati sorazmeren del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v višini stroškov vzdrževanja na predlog investitorja.
O materialnem In finančnem poslovanju s sredstvi, k' se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega In finančnega poslovanja.
5.	člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedenih melioracijah.
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja, če je investitor občinska kmetijska zemljiška skupnost, se sprejema proizvodni program v soglasju s to skupnostjo.
Obdelovalci kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega programa, he glede ali so sklenjene pogodbe o trajnem proizvodnem programu.
Določbe drugega in tretjega odstavka 14. in drugega odstavka 26 člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika oziroma uporabnika zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah tega člena.
6.	člen
Lastnici in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka
iz kmetijske dejavnosti oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek melioriranoga zemljišča.
Komunalni sklad bo skupno s krajevno skupnostjo sodeloval, pri urejanju prometnega omrežja na melioriranem območju.
7.	člen
Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/76-1
Šmarje pri Jelšah, dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
938.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 13. člepa zakona o urbanističnem planiranju Uradni list SRS. št. 16-119/67) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. in 7. julija 1976 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje pri Jelšah II-2 in Šmarje pri Jelšah L ter razširjenih lokacijskih dokumentacij za kraja Tekačevo (Rogaška Slatina) in Podčetrtek
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Šmarje pri Jelšah II-2 in Šmarje pri Jelšah I ter razrešene lokacijske dokumentacije Tekačevo (Rog. Slatina) in Podčetrtek.
2.	člen
Sprejeti zazidalni načrt in razširjene lokacijske dokumentacije izvaja Skupščina občine Šmarje pri Jelšah samostojno.
3.	člen
Večje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta in razširjene lokacijske dokumentacije se sprejemajo po postopku in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše odmike je pooblaščen dovoliti izvršni svet na predlog odbora za urbanizem in gradbene zadeve.
4.	člen
Izvajanje s tem odlokom sprejetega zazidalnega načrta in razširjene lokacijske dokumentacije nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010*16/76-1
Šmarje pri Jelšah, dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
939.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 5/76), 21. člena pravilnika o knjiženja davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73- in 213 člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6 in 7. julija 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in nrisnevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
1. člen
Potrdita se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
—	začetni saldo 1 I 1975
—	obremenitev v letu 1975
—	plačila v letu 1975
—	zaostanek 31. XII. 1975
2.070.830,35
9.893.361,90
10,128.253,80
1,835.938,45
4.	člen
nje
Zaključni račun prispevka za starostno zavarova-kmetov izkazuje:
—	začetni saldo 1. I. 1975
—	obremenitev v letu 1975
—	plačila v letu 1975
—	zaostanek 31. XII. 1975
1,716.374,70
286.576,60
1.324.584,05
678.367,25
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-17/76
Šmarje pri Jelšah, dne 7. julija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
VRHNIKA
940.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74),
21.	člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni! list SRS. št. 2/73) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št., 11/74) na seji zbora združenega dela dne 28. junija 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje
kmetov za leto 1975, ki ju je pregledala strokovna komisija imenovana po občinski skupščini.
2.	člen
Zaključna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov občanov:
—	predpisi vseh davkov in prispevkov
—	predpis obresti in stroškov izterjave
—	plačila davkov in prispevkov
—	odpisi davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. XII. 1975
din
11,557.386,30
56.036,50
10.223.755,85
307.887,00
1,081.779,95
b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov
—	predpis prispevka za starostno
zavarovanje kmetov	748.154,30
—	predpis stroškov prisilne	izterjave	895,00
—	plačila prispevkov	544.898,05
—	odpisi prispevkov	8.283,00
Zaostanek na dan 31. XII.	1975	195.868,25
3.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 4/1-010-09/76 Vrhnika, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inš. 1. r.
941.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na .seji zbora združenega dela dno 28. junija 1976 in na seji krajevnih skupnosti dne 8. julija 1976 sprejela
O 1> L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 17/75 in 5/76) se 5. točka — tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi:
»5. Naravnega žganja in vinjaka	40 V«.«
jr
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1976.
St. 4/1-010-022-72-76
Vrhnika dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1, r.
942.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni Ust SRS, št. 14/69), 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), soglasja delovne skupnosti Osnovne šole »Ivan Cankar« Vrhnika, št. 292/76 z dne 3. junija 1976, Zavoda za šolstvo OE Ljubljana, št. 273/76 z dne 7 junija 1976 in Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika, št. 103/76 z dne 17. junija 1976, je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 28. junija 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. julija 1976 spreela
«	SKLEP
o imenovanju ravnateljice Osnovne šole »Ivan Cankar«
1
Za ravnateljico Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika se imenuje za štiri leta
Marta Aleksič.
2
Imenovanje velja od 1. septembra 1976.
St. 110-01/76^
Vrhnika, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela
Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Stanko Savič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
943.
ŽALEC
Skupščina občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost: dne 8, julija 1976 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa in določitvi rezervata , za zgraditev obvoznice in priključne ceste »Zalee«
1.	člen
Zgraditev obvoznice in priključne ceste »Žalec«
je v splošnem interesu.
2.	člen
Za obvoznico in priključno cesto »Žalec« se določi rezervat. V rezervat spadajo parcele oziroma deli parcel, prek katerih poteka trasa obvoznice in priključne ceste »Žalec«, in sicer: k. o. Gorica
pare. št. 34/2-eela,	37-del.	220-del,	221/1-del,
221/3-del,	221/4-del,	222/1-del,	222/2-del,	219/1-del.
219/3-del, 247-del, 248-ceJa, 251-del. 254-del. 263/1-del, 263/2-del,	283/3-del	263/4-cela,	263/6-del.	263/7-del.
235/9-del, 232/10-del, 264/l-dcl, 264/2-cela, 264/3-cela 264/
4-cela, 264/5-del, 264/6-del, 264/7-del, 264/8-del, 264/9-del, 264/10-del,	264/11-del, 265/3-del,	266/I-del,	267-del,
294-deI, 295-del, 296/1-del, 296/4-del, 379-del in 385-del.
k. o. Gotovlje
pare. št. 29/1-del, 29/3-del, 30-del, 33/1-del, 33/2-cela, 34-cela, 35-del, 36-del, 38-del, 39-cela, 40/1-del, 40/2-ceia, 41/1-del, 41/2-del, 42/1-del, 42/2-deI, 42/3-del, 42'/4-deI, 43-del, 44/1-del, 44/2-del, 93/3-cela/ 118/2-del, 119/2-del, 121-del, 123/1-del, 124/1-del, 125-del, 126/1-del, 128/1-del, 128/4-del, 128/5-del, 128/7-del, 128/14-cela, 129/2-del, 129/3-del, 129/5-del, 132-del, 134/1-del, 134/2-del, 135/1-del, 135/2-del, 136/1-del, 161-del, 162/3-del, 167/2-del. 168/1-del, 232-cela, 239-cela, 242*-del, 243-del. 255/1-del. 255/2-del, 256/1-del, 258/2-del, 256/3-del, 257/1-del, 257/2-del, 258/1-del, 258/2-del, 259/1-del, 260/1-del,	261/1-del,	262/1-del,	263/1-del,	263/3-del,
264/2-del,	264/2-del,	264/3-del,	265/1-del,	265/2-del,
266/1-del,	2'66/2-del.	266/4-del,	267/1-del,	267/2-del,
268/1-del,	268/2-del,	269/1-del,	269/2-del,	270/1-del,
270/2-del,	271/1-del,	271/3-cela,	271/4-del,	271/5-del,
272/1-del.	272/2-del.	273/1-del,	273/2-del,	274/1-del,
274/2-del, 274/3-del. 274/4-del, 292-del, 293-del, 294-del, 295del, 296-del, 297/1-del, 297/2-del, 298/1-del, 298/2-del, 299-del, 300-del. 313-del, 314-del. 328-del. 645/3-del, 646/ 2-del 647/2-del. 648/2-del, 649/2-del, 1730-del. 1733/1-del. 1733/2-del. 1743-del, 1758-del, 1759-del in )793/2-del.
k. o. Levec
pare. št. 1455/24-del,	1455/25-del,	1455/30-del,
1455/31-del,. 1455/32-del, 1455/33-del. 1455/34-del, 1455/ 36-del. 1455/37-del. 1455/39-del. 1455/40:del, 1455/41-del, 1455/42-del. 1455/43-del, 1455/89-del, 1455/115-del, 1455/ 116-del, 1455/150-del, 1455/152-del, 1455/159-del, 1455/ 160-del in 1506-del.
k. o. Žalec
pare. št. 216-cela, 330-del. 367-del, 396-del, 397/1-dei; 397/3-del, 397/7-del, 397/9-del. 397/10-del, 566-del, 567/1-del,	567/2-del,	568/1-del, 568/2-del,	568/4-del,
570/1-del,	570/2-del,	571/1-del,	574/1-del,	575/1-del,
577/1-del,	578/1-del.	579/1-del,	583/1-del,	590/2-del,
591/3-del,	592/1-del.	.603/1-del,	603/2-del,	604-cela,
605-cela, 613-cela. 614-cela, 615-cela, 616-cela, 617-del, 619/2-del, 642-del, 643/1-del, 647/1-del, 649-del, 652/1-del, 652/2-del, 653-del, 654-del, 655-del, 656-del, 657-del, 658-del, 659-del, 660-del, 661, del, 679-del,680-del, 697/ 1-del, 701-del, 702/2-del, 704-del, 706-del, 707-del, 708-del, 710-del, 711-del, 713-del, 714-del. 715-del, 716-del, 718-del, 724-del, 725-del. 728/2-del, 729-del. 731-del, 732-del, 733-del. 734/2-del, 736/1-del, 764/1-del, 766-del, 767-del, 769-del. 770/1-del, 770/2-del. 771/1-cela, 771/2-cela, 772/1-del, 772/2-del. 773-del,776/l-del. 776/2-del, 779-del, 1948-del, 1950/1-del. 1950/2-del. 1951-del. 1952-del. 1953/l-deM955-del, 1956-del, 1957-del, 1970/1-del. 1970/6-del in 2000-del.
3.	flen
Rezervat za obvoznico in priključno cesto »Žalec« se pričenja v 88 km obstoječe magistralne ceste MIO Ljubljana—Celje, to je okrog 100 m izza obstoječega nadvoza čez železniško progo Celje—Velenje.
Trasa obvoznice in priključne ceste »Žalec« zaobide Žalec po severni strani mesta in ima priključek na magistralno cesto M 10 pri avtobusnem postajališču Novo Celje ter priključek na hitro cesto v ruškem gozdu.
Grafični prikaz trase obvoznice in priključne ceste »Žalec« ie razviden iz idejnega projekta št. C-408. ki ga je izdelala projektivna organizacija Projekt. nizke zgradbe Ljubljana in iz katastrskega elaborata.
Idejni projekt in katastrski elaborat je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Investitor izgradnje obvoznice in priključne ceste Žalec je dolžan lastnikom oziroma upravljavcem zemljišč, prek katerih poteka trasa obvoznice in priključne ceste Žalec, plačati odškodnino za zemljišča uporabljana za cesto, povrniti škodo nastalo z gradnjo ceste in urediti na svoje stroške zemljiškoknjižne zadeve v zvezi z izgradnjo ceste.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/76-6
Žalec, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec '
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
944.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne. 8. julija 1976 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev napajalne ceste v kompleksu enodružinskih hiš v Petrovčah
1.	člen
Zgraditev napajalne ceste v kompleksu enodružinskih hiš v Petrovčah je v splošnem interesu.
2.	člen	4
Za izgradnjo napajalne ceste v kompleksu enodružinskih hiš ob cesti M 10 Celje—Ljubljana v Petrovčah se po sprejetem zazidalnem načrtu (Uradni list SRS, št. 42/72) uporabi zemljišče parcela št. 373/12 k. o. Petrovče v dolžini 47 m in širini 5,50 m, last Cencelj Alojza in Cencelj Marije iz Petrovč 121.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St 351-1/76-6
Žalec, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
945.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. julija 1976 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo plinovoda In ustanovitev služnosti na zemljiščih, prek katerih poteka trasa plinovoda
1.	člen
Zgraditev plinovoda in ustanovitev služnosti vkopa in položitve cevi, ter obratovanja in vzdrževanja plinovoda na zemljiščih v občini Žalec, prek katerih poteka trasa plinovoda, je v splošnem interesu.
2.	člen
Investitor izgradnje plinovoda je dolžan lastnikom oziroma upravljavcem zemljišč, prek katerih poteka trasa plinovoda, povrniti škodo nastalo z vkopom in položitvijo cevi ter obratovanjem in vzdrževanjem plinovoda vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje in urediti na svoje stroške zemljiškoknjižne zadeve v zvezi z izgradnjo plinovoda.
3.	člen
Dokumentacija, ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje za izgradnjo plinovoda in ustanovitev služnosti na zemljiščih, prek katerih poteka trasa plinovoda, je sestavni del tega odloka
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-46/76-6
Žalec, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
946.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. julija 1976 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju doma kulture v Letušu
I
Dom kulture v Letušu se poimenuje v Dom kulture »Justine Mogu-Drage« Letuš.
II
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-1/76-2/6
Žalec, dne 8. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
VSEBINA
Stran
905.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SK
Slovenije, da sklene dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980	1057
906.	Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in
mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju	1057
907.	Zakon o	republiških blagovnih rezervah	1061
908 Zakon o	javnem pravobranilstvu	1064
909.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe	1067 ,
910.	Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih
pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev	1067
S(ll Zakon o	prometu z nepremičninami	1069
M&. Zakon o	pravicah na delih stavb	1071
913.	Odlok o najetju posojila SR Slovenije pri Narodni banki Jugoslavije za zagotovitev dodatnih sredstev
Stran
Skladu solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju
914.	Odlok o razdelitvi presežka dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije po zaključnem računu za leto 1975, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
915.	Odlok o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1976, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
916.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti pomorski transport in špedicijo
917.	Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Odbora zborov Skupščine SR Slovenije za usmerjeno izobraževanje
918.	Odlok o razrešitvi namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov
919.	Odlok o izvolitvi predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru
320. Odločba o ugotovitvi, da določba dogovora o politiki stanarin v letu 1975 glede povečanja stanarin s 1. 4. 1975 ni bila v skladu z ustavo
921.	Sklep o trajanju študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani
922.	Soglasje k sklepu Medicinske fakultete v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov v l. letnik študijskega leta 1976/77
923.	Statut skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
924.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
925.	Poslovnik za delo in poslovanje skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in njenih organov
926.	Družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov
927.	Sklep o potrditvi odmikov odloka o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod ter odloka o splošni razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mčstnih cest na območju mesta Ljubljane za adaptacijo in ureditev gostinsko turističnega objekta
928.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1975
929.	Odlok o prispevku /a uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje
930 Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje
931.	Sklep k izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Grosuplje)
932.	Sklep o razgrnitvi predloga novelacije urbanističnega programa občine Litija
933.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/1 (Ljubljana Bežigrad)
934.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah)
935.	Odlok o povečanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah
936.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine In druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Šmarje pri Jelšah)
937.	Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po Izvedenih melioracijah na območju krajevne skupnosti Šentvid (Šmarje pri Jelšah)
938.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Šmarje pri Jelšah II-2 in Šmarje pri Jelšah I. ter razširjenih lokacijskih dokumentacij za kraja Tekačevo (Rogaška Slatina) in Podčetrtek
939.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Šmarje pri Jelšah)
940.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Vrhnika)
941.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Vrhnika)
942.	Sklep o imenovnnlii ravnateljice Osnovne šole »Ivan Cankar« (Vrhnika)
934. Odlok o ugotovitvi splošnega interesa in določitvi rezervata za zgraditev obvoznice In priključne ceste »Žalec«
944.	Odlok o ugotovitvi splošnega Interesa zn z-^adltev napafalne eeste v kompleksu enodružinskih hiš v Petrovčah (Žalec)
945.	Odlok o ugotovitvi splošnega Interesa za izgradnjo plinovoda »n ustanovitev služnost« na zemljiščih, Pfek katerih poteka trasa plinovoda (Žalec)
946.	Odločba o poimenovanju doma kulture v Letušu (Žalec)
1075
1075
1076
1076
1077
1077
1077
1078
1078
1079 1079
1083
1086
1088
1089
1090
1091 1093
1095
1096
1096
1096
1097
1097
1098
1099
1099
109»
1100 1100
1100
1101
1101
1102
izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240din Inozemstvo 890din — Reklamacije se upoštevalo Je mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo In uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VTT — Telefon direktor, uredništvo, uprav« 'n knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-003-40323 - Oproščeno prometnega davk« no mnenju Qekret*r1*t* *• informacije v Trvršnerr svetu «?knnšč1ne «;p qir»ven11e št 421-1/7?