masonstvo vcdno širše koge. V naši državi žalibog takega pokreta še ni. In vendar je nujno potrebno, da odstranimo vsak vpliv jugoslovanskega framasonstva na javne razmere, ako hočemo, da se bodo prilikq v naši državi pravil:.o uredile. Čudežno ozdravljenje v Lurdu. V Lurdu se šc vedno vršijo čudeži, ne sicei* vsak dan, iker potem ne bi več bili čudeži, marveč navadna ozdravljenja, toda mnogokrat. Nedavno je zdravniški urad v Lurdu, lu ga vodi dr. Valet, ugotovil novo čudežno ozdravljenje. Gre za Angležinjo A. Monaghan, ki se je udeležila angleškega romanja iz Liverpoola. Tako težko bolana je bila. da ni mogla hoditi, temveč jc 7 let ležala, priklenjena na postelj. Mučil jo je stra- Proti ir&masonoml To geslo se v fraucoski javnosti proglaša vcdno češče in vedno odločnejše. V ncp-osredno pretekli dobi so bili framasoni politični gospodarji Francije. Kar so izvršile vladc v Franciji, je bilo storjeno po komandi framasonske lože. To velja pred vsem o zakonih zoper katoliško cerkev. Razkristjanjenje državne šole v Franciji, izgon ikatoliških rcdovnikov in redovnic, ločitev države od cerkve: vse to sc je izkuhalo v framasonskih ložah, ki so potom časopisja in volitev pritiskale na vlade, da so pokorn-o izvršile, kar so framasoni ukazali. V zadnjem času pa se v francoski javnosti opaža vedno jačji odpor proti framasonstvu, ki je storilo ogrom* o škode državi ter ljudstvu. Geslo, iki se sedaj širi v Franciji, se glasi: Proč s framasonstvom! Noben državni uradnik, nameščenec, oficir ne sme biti član framasonske lože! Na zadnji skupščini »Osrednje zveze rezervnih mornariških častnikov« je rezervni mornariški kapetan Guibaud osvetlil nadvse škodljiv vpliv framasonov na mornariško osobje, med katerim se vcdno bolj širi nedisciplina. Stavil je dva predloga: 1. Vsi aktivniuradniki, ki so člani framasonskc lože, morajo takoj izstopiti iz lože, ali pa izgubijo službo. 2. Zv.za izključi iz svojih vrst vsakega, iki jc član lože. Predloga sta bila sprejeta z velikim odobravanjem. Slične predloge je tudi sprejela Zveza rezervnih oficirjev vojske na kopnem in Zveza vojnih odlikovancev. Tako zavzeraa v Franciji boj zoper fra- bovito revmatizem, slabost srca in bolezen ledvic. Ko je v Lurdvi z največjim zaupanjein molila ter se okopala v čudodelni vodi, je ozdravela. Prejšnje njene težke bolezni se niso več vrnile, zato je zdravniški urad po preteku več ko enoletne dobe ugotovil .udežnost njenega ozdravljenja. Spovedna molčečnost — nepriznana. Narodno-socialistični mogotci v Nemčiji ne spoštujejo več niti spovedne molčečnosti, ki jo katoliška cerkev nalaga svojim duhovnikom. Sodišče v Glei\vitzu (v Šleziji) je obsodilo kaplana H. po členu 2. zakona o obrambi države zoper zahrbtne napade na zap-orno kazen in globo 000 državnib mark. Obtožba je duhovniku očitala to-le: Neka gospa, iki jo je poslal njen soprog, kateri je ikriminali.i (kazenski) uradnik, je vprašala pri spovedi kaplana, ali sme njen sin, ki ga je duhovnik pripravil za sv. ¦obbajik), iti na deželo, da tam preživi od državne oblasti vpeljano deželno leto. Duhovnik ji je svetoval, naj sina ne pusti, l.er v tistem kraju živijo povcčini protestantje in bi deček ne imel prilike izpolniti svoje vcrske dolžnosti. Gospa je doma povedala možu, kar ji je duhovnik svetoval v spovednici, in mož je duhovnika ovadil sodišču. Minister pravde je odredil, da se mora zoper duhovnika dvigniti obtožba. Pri razpravi je duhovnik izjavil, da o tem, kar je v spovednici govoril, ne more ničesar reči, ker ga vežo dolžnost spovedne molčečnosti. Odklonil pa je z vso odločnostjo, da bi bil kaj govoril ali storil zoper državo, saj spričujejo o njegovem domoljubju visoka odlikovanja, ki jih je dobil radi svoje brabrosti na bojnem polju. Državni pravdnik je izjavil, da je duhovnik ravnal hujskajoče in zlovoljno proti državi in proti njenemu fiihrerju; to da je zloraba spovednice in državna oblast bo zopcr take dubovnike postopala s strogimi kaznimi. Državni zakon je nad ccrkvcnim zakonom; spoved pa je samo cerkvena ustanova. Tako se godi ikatoličanom v narodno-socialistični Nemčiji. Poganskim mogotcem narodnega socializma ni niti spoved več sveta zadeva. Ves kulturni svet se nad tako nečuveno nasilnostjo po vsej pravici zgraža.