DOŽIVETJA    IN NALOGE MLADIH DOBRAVČANOV
Taborjenje v Trenti
Marsikdo med vami že pozna taborniški odred »Miklavc Frand-Vinko«, ki deluje na OŠ 7. maja na Dobrovi pri Ljubljani. Odred je majhen, vendar v njem vlada živahno taborniško vzdušje, ki spremlja tabornike na njihovih akdjah.
Naj napišem nekaj besed o naši največji in najzanimivejši akciji letošnjega leta - o našem letnem taboru.
Člani našega odreda smo letos taborili petič. Odločili smo se za taborjenje v Trenti, čudoviti alpski dolini ob bistri Soči, kjer smo taborili že tudi leta 1975.
7. julija smo postavili 12 šotorov za 29 tabor-nikov na travniku ob Soči pri počitniškem domu » Jalovec«.
Potrudili smo se in naslednji dan dodali šoto-rom še ostale taborniške objekte, tako da je naš novi »dom« dobil prav prijeten izgled.
Ko so naši taborniki pripravili še drva in zakurili imeniten taborni ogenj, je v taboru postalo še topleje in prijetneje predvsem za
naše medvedke in  čebelice, ki so se zelo radi zadrževali v bližini ognjišča.
To ognjišče je postalo centralni in najljubši prostor nas vseh. Na brunih, ki so jih taborniki, postavili okoli njega, smo posedali o večerih, si pripovedovali šale, prepevali pesmi in poslušali tov. Mihajla, borca iz Komna, ki je ob našem ognju obujal spomine na težke čase NOB.
Na žerjavici v ognjišču smo pekli tudi krom-pir. Bil je zelo dober in nam je teknil kljub odlični že prej zaužiti večerji.
Seveda ves čas le nismo prebili ob ognju. Poleg tega, da smo vsak dan morali urediti šotore, tabor, pomagati pri pripravi in delitvi hrane, pomivati posodo, poskrbeti za tisoč in eno drobno stvar v taboru, smo izvajali tudi poseben taborniški program, ki so ga marljivi vodniki pripravili že pred odhodom na taborje-nje.
Urili smo se v taborniških spretnostih in osvo-jili veliko veščin. MČ so se zlasti izkazali pri osvajanju veščin: gospodar, izletnik, pevec, TT pa pri osvajanju veščin: pevec, nogometaš, osvojili pa so že nekaj točk za higijenika in kuharja.
Taborniški program smo popestrili tudi z izle-ti. Obiskali smo zelo zanimiv Trentarski muzej, cvetje naših gora in med njimi posebno zanimi-ve primerke smo spoznali v Alpinetumu Juliana. Radovedni kot smo, smo stopili ob Soči od našega tabora do njenega izvira. Do tja in do jagod v Zadnji Trenti so se potrudili MČ, TT pa so odšli po bolj pustolovskih poteh do skrivnost-ne Mlinarice.
ObiskaK smo tudi spomenik dr. J. Kugyja. V lepe Julijce smo se ozrli z njim vred tudi mi in ni nam bilo žal.
Lepote naših gora, med katerimi smo prežive-li teden dni, nam bodo ostale v trajnem spo-minu.
Ker pa v Trenti niso lepi samo dnevi, ampak so enkratne tudi tihe mesečne noči, ki jih moti le šumenje Soče, smo si privoščili tudi nočni pohod in zanimive taborniške nočne igre v katerih smo se naučili preganjati strah in se uriti v razpozna-vanju različnih šumov.
V Trenti smo preživeli veliko lepih trenut-kov, naučili smo se marsikaj zanimivega, pred-vsem pa smo se naučili biti dobri prijatelji, tovariši.
Težko je na kratko opisati vse, kar smo doži-veli, mnogo tega bo ostalo žal le v naših srcih.
Radi bi vam povedali vse o tem, kako prijetno je bilo. Ker pa ne moremo, vas vabimo, da v prihodnjem letu doživite taborjenje sami z nami na novem letnem taboru.
Preden končam ta zapis, naj se še enkrat zahvalim vsem, ki ste pripomogli, da je naše 8 dnevno bivanje v Trenti bilo nadvse prijetno. Še prav posebej se zahvaljujem:
Delovnemu kolektivu »Žimnica« iz Podsmre-ke, ki nam je z brezplačnim, nadvse solidnim prevozom zelo olajšal potovanje v Trento in nazaj,
Delovnemu kolektivu »Tekstina« iz Ajdov-ščine, ki nam je za zelo ugodno ceno odstopil kuhinjo, jedilnico in sanitarije v svojem počitni-škem domu »Jalovec« v Trenti in s tem rešil naš veliki problem v zvezi s taborniškim objekti,
Taborniškemu odredu »Podkovani krap« iz Ljubljane, za pomoč nudeno v obliki posojenih šotorov.
Hvaležni smo tudi ravnatelju OŠ 7. maja -tov. Malovrhu za pomoč pri organizaciji tabor-jenja.
Tov. Mihaljevi - slikarki iz Komna se najto-pleje zahvaljujemo za sliko z motivom iz Tren-te, ki ga je naslikala prav za nas.
Prav na koncu naj še zapišem, da je bil z našim taborom in življenjem v njem, poleg vseh nas, zelo zadovoljen tudi tov. Merela, sekretar IO Zveze tabornikov Slovenije in nam je ob obisku v taboru poleg vzpodbudnih besed zapi-sal tudi najvišjo možno oceno za tabor - oceno 10.
Taborniški pozdrav in nasvidenje na našem Ietnem taboru 1980.
JELKA HAREJ