verni Ameriki, ki že mnogo desetletij niso imele večje vojske z velikimi izgubami. — Pokazalo se je, da je v Zedinjenih državah med 100 osemdeset let starimi ljudmi povprečno 70 žensk in le 30 moških; torej je žensk več nego dvakrat toliko. Pri devetdeset let starih pa je stvar za moške Se slabša. Na 82 žensk pride le 18 moških. —
Nastane vprašanje, od kod to pride. Kaj gotovega seveda ne moremo reči, ampak le domnevati.
Pravijo, da imajo ženske več žilavosti v pasivnem prenašanju trpljenja nego moški; na 7 moških samomorov prideta le 2 ženska. — Dalje imajo moški večinoma prav težke in naporne poklice, ki so deloma prav nezdravi. Lahko bi bilo dokazati, da tiste ženske, ki izvršujejo napornejše poklice, n. pr. učiteljice še mnogo bolj trpijo na zdravju od moških. Večina žensk pa tudi dandanes še hvala Bogu gospodinji in živi na ta način prirodno, zdravo Življenje. Take ženske tudi vzdržujejo krepko zdravo pleme. Kaj slabo bi bilo, če bi vse ženske »študirale«. — Ker se ženske ne ubijajo s prenapornim delom (posebno ne z duševnim), tudi ne iščejo »razvedrila« in »krepčila« v alkoholu, kakor moški. Tudi to jim pomaga k daljšemu življenju.
Ljudska prorokovanja vremena po obnašanju živali.
Dež bo,
če ščinkavci pred solnčnim vzhodom pojo, (v mestu jih pač malokdo takrat sliši), če lastavice nizko letajo,
če se golobi pozno zvečer s polja domov vračajo,
če vrane visoko in z glavami po konci letajo,
če se perutnina valja po prahu in gre pozno spat,
če psi travo jedo,
če se mačke brez konca ližejo.
če petelini pojo,
če gliste po tleh plazijo in mušice v senci plešejo in so zelo sitne. Vihar bo,
če se čebele trumoma vračajo domov, če ribe iz vode skačejo,
če drozdi in ščinkavci nemirno okoli prhutajo.
Lepo vreme pa bo,
če škrjančki in taščice visoko letajo in glasno pojejo, če sove skovikajo,
če netopirji zvečer zgodaj poletavajo, če kresnice zelo jasno svetijo, če bo2je žabice (rege) visoko plezajo.
Xase nagrade.
Kot nagrade našim cenjenim čitateljicam, ki so najpridnejše odjemavke Kolinske kavne primesi, smo to pot določili sledeče knjige:
Dobra kuharica;	Murnik : Navihanci;
Nauk o serviranju; Novačan : Naša vas.
Nagrade pa so pripadle sledečim cenjenim našim čitateljicam, ki so nam do konca avgusta poslale največ listkov iz Kolinskih zabojčkov :
g. Ivana Derenčin, Planina; g. Marija Pregelj, Skedenj; g Ana Fink, Vel. Lašče;	g. Terezija Prester, Radovljica;
g. Franja Hočevar, Male Lašče; g. Rozl Štrukelj, Novo mesto; g. Frančiška Istenič, Hotederšica; g. Margareta Vidmar, Birsi; g. Fani Mlinarič, Ljubljana; g. Ivanka Volarlč, Kobarid.
Te naše cenjene čitateljice vljudno prosimo, da nam blagovolijo čim preje naznaniti, katero gori imenovanih knjig naj jim kot nagrado pošljemo.
»Slovenska Gospodinja«
Zbiranje žuželk in njih mučenje je splošno razširjeno med dečki, ki hodijo v šolo Brez vsakega pomisleka natikajo fantje žive hrošče, metulje i. t. d. na igle, kjer se uboge živali mučijo celo vrsto dni, dä, po cel teden. O brezčutnosti in surovosti takega ravnanja je treba otroke poučiti. Dečkom, ki zbirajo žuželke za šolo, par potrebnih opomb: Hrošče je treba potopiti v najmočnejšem, 96-procentnem špiritu. Šele, ko so res mrtvi, se smejo nabosti. Stiskanje metuljev za prsa jih velikokrat ne umori,