436 Splošni pregled. naroda . . . »Narodnogospodarski Vestnik« je lep znak razvijajočega se in napredujočega slovenskega trgovskega stanu. Prvi dve številki imata izbrano in aktualno vsebino. Med drugimi članki omenjamo samo obširno razpravo o bodoči slovenski višji trgovsk'i šoli, ki je pač nujna potreba za ves slovenski trgovski stan. »Narodnogosp. Vestniku» je cena za celo leto 8 kron. Kojio —¦ Kolo, književni i naučni list, je začel izdajati letos v Belem gradu D. A. Zivaljevič. Izhaja po dvakrat na mesec. »Kolo« se ozira rado tudi na nas Slovence. Med drugim prinaša prevod Rutarjevega potopisa »Carigrad«. Sotrudnik »Kola« je tudi g. Gavrilovic. V petem zvezku piše nekdo o švedskem pesniku grofu Snoilskem, ki je, kakor sam pravi, po rojstvu Slovenec, in pa o Jensenu. V 8. zvezku z dne 16. maja (st. st.) pa je objavil g. A. G.(avrilovič) članek »Korak u književno jedinstvo«, v katerem poroča o »Zvonovem« predlogu, tičočem se vzajemnega književnega delovanja »slovenske in hrvatske Matice«. Gosp. Gavrilovic s srbskega stališča pozdravlja z navdušenjem naš predlog, priporoča ga Hrvatom v resno uvaževanje ter dostavlja, da bi bilo dobro, ko bi se Slovenci seznanili tudi s srbskimi narodnimi pesmimi ... Astronomski koledar za junij. Merkur je večernica. — Venera se prikaže tekom junija kot večernica na severozapadnem nebu. Mars sveti na zapadnem večernem nebu in zahaja 1. junija ob 1. po polnoči, proti koncu mesecu pa po 11. po noči. — Jupiter se vidi celo noč; začetkom meseca izhaja ob 10. zvečer. — Saturn izhaja začetkom meseca ob 10y4 zvečer, konec junija pa ob zapadu solnca na jugovzhodnem obzorju. Petdesetletnica Vrazove smrti. Dne 24. maja je minulo 50 let, kar je umrl slavni »Ilir«, naš slovenski rojak Stanko Vraz, porojen v Slovenskih Goricah na Štajerskem. Vraz ni bil samo genialen pesnik, ki je ostavil za sabo knjigo nesmrtnih poezij, on ima tudi zaslug kot nabiratelj slovenskih narodnih pesmi. V naši jugoslovanski zgodovini pomenja Vrazovo ime pa še cel program. V dobi ilirizma je bil kot Slovenec popolnoma prestopil v hrvaški tabor, misleč, da pojde za njim tudi vsa ostala slovenska inteligencija. To se ni zgodilo. Pa četudi ilirizem ni zmagal, vendar stoji v naši polpreteklosti Vrazova podoba kakor nekak velikanski proroški kip, ki nam vsem neprestano kliče v spomin, da le v.najtesnejši zvezi s hrvaštvom in srbstvom, le v živi in v dejanski duševni in kulturni vzajemnosti z ostalim jugoslovanstvom in pa z vsem slovanstvom sploh smo Slovenci nekaj, prepuščeni samim sebi in ločeni od svojih plemenskih bratov pa smo šibko drevesce, ki ga podere prvi vihar..