ZA IZBOLJŠANJE LISTA
■*• Mn volje. Vnk, ki "OlaaNarcdi" all n Vaa bo tale-
s: s: •«
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATEUE OPOZARJANO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niate naročnik, pošljite en dolar m dvomesečno poskošnjo.
TELEPHONE:	CHelsea 3—1242	Entered m Second C1»m Matter September 21st, IMS at Use Port Office U New York. N. 1, under Act «f Congress of March 3rd. 181». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 226. —	Stev. 226.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 28, 1938—SREDA, 28. SEPTEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVL
A. HITLER ZAHTEVA SUDETSKO OZEMLJE TAKOJ
A. Hitler odgovarja Rooseveltu
ČEHOSLOVAŠKA JE BAJE MOST, PO KATEREM BI BOLJŠEVKI RADI DOSPELI V CENT. EVROPO
Hitler je govoril v športni palači. — V Evropi ne
zahteva ničesar drugega več kot sudetsko ozemlje. — Do 1. oktobra mora Cehoslovaska vstre-
či Hitlerjevi zahtevi.
BERLIN, Nemčija, 27. septembra. — Hitler je včeraj naznanil svetu, da mora Cehoslovaska do 1. oktobra odstopiti Nemčiji sudetsko pokrajino, ali pa jo bo vzel s silo.
Hitler je rekel, da ima sedaj čehoslovaški predsednik dr. Beneš izbiro med vojno in mirom. "Jaz ne bom odneha!!" je rekel.
Hitler je govoril v Sport Palast; vsak Nemec ga je moral poslušati na radio in poslušal ga je tudi celi svet.
"Pred svoj narod stopim kot prvi vojak," je rekel Hitler. * 'in za menoj koraka nemški narod, toda ta narod je drugačen kot pa je bil leta 1914."
Poglavitne Hitlerjeve zahteve so:
I.	Priklopi te v poetskega ozeiulja k Nemčiji je moja zadnja teritorija Ino zaliteva v K v ropi — toda to je stališče, s katerega se ne umaknem.
- Italija *e bo brez omahovanja boje\ala na strani Nemčije, Mko zaradi spora s Oeho*lovaako nastane splošna vojn v, ni Nemčija ne bo nikdar pozabila svojega 44velikega prijatelja' minUt rtikega pred senika M-ussolinija, ako bo kdaj tu<;i njegov narod ntal pred izbiro med mirom in vojno.
."». Nemčija ima \>o simpatijo <lo narodne manjšine in do njihovih teritorialnih zahtev Poljakov, Madžarov in drugih narodov, ki imajo svoje manjšine na Celioslovaškeoi, toda so zavzema samo za usodo Nemcev v sedanji krizi. Hitler je ie-Irel, da ne bo šel v vojno za Madžare in Pol jate.
4. Angleškemu ministrskemu predsedniku Neville Clianib vrla in u je v Berehtesgedenu in Godesbergu povedal, da je I »i i pripravljen jamčiti meje nove ('ehoslovaške, toda prej morajo <ehi mirnim potom rešiti svoj problem z drugimi narodnimi manjšinami.
."». Predsednika tir. Beneša je obdolžil, da je z lažjo pokli-eal ( eboslovaško v življenje in da ga bo mogoče zadela usoda "nekega drugega državnika, "ki me ni razumel." 8 tem je mislil dr. ♦Schu-chnigga, <ki je sedaj zaprt in čaka na proces zaradi veleizdaje.
6.	Prvotno je Hitler zahteval plebiscit za celo Čehoslova->ko, kar bi za republiko pomenilo konec, toda je v tej točki po pustil na Cluunberkunov pritisk.
7.	Nemčija je želela trajni mir in je vsem državam ponudila razorožitev in znižati svojo armado na 200,000 vojakov, toda to so države zavrnile in Nemčija ie bila prisiljena oborožiti se in ima sedaj velikansko armado.
H. Chamberlainu je Hitler hvaležen, ker je skušal odvrniti vojno, toda povedal mu je, da je pripravljen jamčiti za novo mejo (Vhoslorva^ke, Jiiko Cehi mirno rešijo problem narodnih manjšin.
9.	Boljšcviki imajo Cehoslcvaško za koridor do osrednje Ev repe in Francija je ustvarila ("Vhoslovašk*, da jo rabi z-j napad Jia nemško industrijo.
10.	Stanje južne Tirolske, ki ima mnogo nemškega prebivalstva, je bilo določeno z dogovorom z Italijo in Hitler tegs ozemlja ne zahteva za Nemčijo.
II.	Nemčija od Francije ničesar ne^zahteva in je zapadunu državam ponudila nedotakljivost njihove zemlje.
"Chamberlainu sem na konferenci povedal, da ne maramo vojne s Cesko in da upamo na mirno poravnavo," je rekel Hitler. "Toda povedal sem mu tudi in sedaj povem tudi nemškemu narodu, da je sedaj konec moje potrpežljivosti.
* * Beneš ima sedaj izbiro med vojno in mirom.
"Ako Beneš ne bo držal svoje obljube, bomo sami vzeli sudetsko deželo. V vseh letih vojne in miru me nikdo ni mogel imenovati bojazljivca.
"Ko se je Beneš tekom vojne izogibal bojevanja, sem jaz storil svojo dolžnost kot pošten vojak. Dva moža si sedaj stojita nasproti, Benes in jaz m z menoj je ves nemški narod- Naša volja je močnejša kot nevarnost in tudi trpljenje je ne bo zlomilo. Odločni smo, da mora sedaj Benes odločiti.**
FRANCOSKI CIVILISTI SE SELIJO Z MEJE
Francozi beže z nemške
STAVKA TRUCKMA-NOV V NEW YORKU
Vsa prevozna industrija v New Yorku je ovirana, ker m; t ruck n lan i sklenili, da nadalju jejo svojo <stavko za krajše ure.
meje v notrajnost deže-l s.l:,vka *\v 1,,'ku že Xed™' .	- j	.	(Zadnje štiri dni zopet vozijo,
te- — London priprav-'t(Kla le živila> ko >0 bila v te_
ljen. da preseli v 72 U- ku |H>gajanja. \ če raj so se p:»
rah tri miljone ljudi. j pogajanja razbila. ---------------------------------------------------------------— j Onstran Hud.-ona v New
STRASSBOCRG, Francija. [Jer**> bo iz *i"»P®«je do new-■J(i. septembra. - Francoska! ror*kil! farjev tudi *a-
. jptembr„. -____________ . .
.i	ti i*!, stavkali 20,tMX> truekmanov.
vzhodna meja izgleda kot leta I . ' ...
11114: skoro nikjer ni videti no-j ZlL*,aa La	£ P«v»e
benega civilista, vojaki pa so'v!?"° po^redoyaic.i. V mestno
v-epov-od	,lllso	poklical zastopnike
Od petka je iz Strassbourga truekwaiiov in gospodarjev.
zbežalo že nad 30,000 ljudi, ker I. /ul,an Je ,rekel: da ua se boje, da bodo NVmei	med tru«kmain in njihovimi
čas pričeli bombardirati me-;šosPodarJl °*tal tollko eaSa* sto. Strasbourg, kakor tut]iHe <lo ,x,ravuare.
nemški Keld na nasprotni strani Rene sta bila sinoči temna,
da se zavarujeta proti zračnim napadom.
Na mogili k raj ili >o vojaki postavili barikade iu jib zasedli. Vsak, tudi najmanjši most je podminiran, da ga je takoj mogoče raz-treliti. Po cestah in ulicah v obmejnih krajih so postavili knifetske vozove in druge ovire. Na tisoče vojakov 'neprestano prihaja v Maginoto vo črto.
Šef generalnega štaba geiie-jral 'Maurice Gamelin je nadzi-jral obmejne utrdbe in je po-[zneje rekel, da je francoska ar-j liada pripravljena na vojno.
LONDON, Anglija, 2t>. sep. — Strah pred vojno je prevzel prebivalce Londona, ko je prišla vest, da je Praga zavrgla zadnje Hitlerjeve pogoje za odstop siadetskega ozemlja.
Vlada je odredila vse, da je mogoče v 72 urah iz Londona preseliti 3,000,000 ljudi.
Zaradi vojne nevarnosti je vojno ministrstvo naznanilo rezervistom, da so pripravljeni na mobilizacijo. Okoli vladnih po« lopi j so naložili vreče peska. Postaje za razdelitev plinskih mask so odprte po '24 ur na dan.
Iz Londona bo na deželo od-peljanih najmanj 3,000,000 ljudi, ki niso potrebni za o-branibna dela.
Pred civilnim prebivalstvom pa bo iz Londona najprej od-peljanih 60,000 šokkih otrok in bolnikov. Vlaki že stoje pripravljeni mi stranskih tirih ter so naloženi z živežem in zdravili.
Zračna sila, armada in mornarica so že pripravljene nekaj dni.
VOJNA JE NEIZOGIBNA
Ker uprava t4Gla*>a Naroda" vsled stavke razvažalcev ne more dobiti iz skladišča po trebnega tiskovnega papirja, in ker ne ve (koliko ča-a bo stavita trajala, jutri 4'Glas Naro da" ne l>o izšel. V petek bomo zopet izdali list s prilogo, da nadomestimo. Tpamo, da bo stavka, še ta teden poravnana, (.'itatelje prosimo, naj to vpo-števajo.
NAD 700 OSEB ŽRTEV VIHARJA
Hurikan, ki je divjal konci prejšnjega tedna po vzhodnih ameriških državah, je povzročil za tristo milijonov do* larjev škode.
Le polagoma bo mogoče dognati škodo, ki jo je povzročil strašen huriikan, ti je divjal konci prejšnjega tedna po severovzhodnih ameriških državah. Hurikan se je izognil Flo-' ride in južnih držav ter zavr-šil v bližnji in daljni okolici New YoiJka svoje usodno delo.
Nad 700 oseb je bilo mrtvih, povzročena škoda pa znaša nad tristo milijonov dolarjev.^ Veter je bil tako silen, da je odnašal iz poletnih bivališč na Long Islandu eele hiše v mor-
je-
Delavci Rdečega križa so še vedno noč in'dan na delu ter o-skrbujejo s hrano, obleko int drugimi potrebščinami nad 60 tisoč oseb.
Samo na Long Islandu ima ta država in zvezna vlada nad $1,500,000 škode.
V opustošenem ozemlju se mudi že par dni WPA administrator Hopkins ki ugiba, kako bi bilo mogoče najbolj uspešno pomagati.
ŽENEVA, Švica, sep.-Ko so slišali uradniki Lige na rodov Hitlerjev govor, so soglasno izjavili, da je vojna v Evropi neizogibna. Vsi so presenečeni ker ni Hitler omenil
brzojavke, v kateri ga je F. jo, — če misli, da bo imel o-D. Roosevelt pozval, naj skuša'pravka samo ® Cehoslovfusko. ohraniti Evropi mir.	j Menda je popolnoma pozabil
— Hitler se moti, — pravi-»na Rusijo in Francijo.
TRI DRŽAVE PODPIRAJO ČEH0SL0VAŠK0
Anglija smatra vojno za neizogibno. — Posvarila je Hiter ja, da bodo Anglija, Francija in Rusija pomagale Čehoslovaški.
LONDON, Anglija, 27. sept. Anglija, ki je popolnoma obupala. da bi ši- bih mogoči- odvrniti vojno, je rosno posvarila Hitlerja, da bodo Anglija, Francija in Rusija šle ('elioslo-va&ki na jkmiioč. ako bo skušal rešiti sudet-ki problem s tem, da nemška vojska vdere na IV-hos-l' .vaško.
Sedaj je Francija prepričana, da se more zanesti na polnoč Anglije, ako bo šla na po-1 moč ('elioslovaški.
Angleška vlada j** objavila svarilo na Hitlerja, ko je Hitler skcwK«ai svoj govor v Saxwt Palast in rekel, da l>o sudetsko pokrajino, če treba, vzel s silo.
Oliamibcrlain pa je še v zadnji m poiskursu, da odvrne vojno, sporočil Hitlerju, da ho Anglija jamčila, da je sudetsko r-zemiflje čimprej izročeno Nemčiji-, 'ako Nemčija ne gre v vojno.
Anglija in Francija ste že izdelali načrt za skupno vojno fronto pod poveljstvom francoskega generala. Angleška zračna sila v Fraivciji in firancosko vojno hrodovje, ki lw» v Sredozemskem morju varovalo plovbo, bo pod poveljstvom angleškega admirala. Anglija pa boj prevzela obrambo v Severnem! morju in v Ansrleš^em kanalu ' Angli ja in Francija ste se I slednjič trdno zavzeli, da Nemčija ne sme vpasti v (Vlirslo-vaiško. Angleško kvarilo je Hitlerja oipozorilo, da imajo Anglija in Francija in Rusija dogovor, da gredo skupno v vojni* proti Nemčiji, ako napade (Vh oslova šk o.
Anglija je že niobilizlrala domače obrambne čete in zračno silo. Nadziranje cen živil je že v teku.
Stališče Anglije in Franci je je naslednje:
1.	Anglija in Francija ste sestavili na Hitlerja poziv, da zmanjša svoje zahteve glede ČVhoslovaške in sra je iz Lorid-o-na nesel v Berlin sir Horace Wilson.
2.	Anglija in Franci ja ste se dogovorili, da se trdmo držite anglešok-francoiskega načrta za pogajanja v nemlško-češki krrzi.
3.	Šef francoskega generalnega štaba general M an rice G. Canielin je prišel v London, da se dogovori z angleškim generalnim štabom za skupno mobilizacijo.
4.	Angleaki vojni urad je poklical dbrežno protizračno ob-ramlbo, poklical vc?e vojaške le-teilee ter je pričel mobilizirati aorruado in vojno mornarico. I
5.	PreoeeidiHk poslanske abornice Edvard Algernon J Fitzgerald je dklical za sredo'
PREDSEDNIKU SKUŠA DOKAZATI UPRAVIČENOST SVOJIH ZAHTEV
BERLIN, Nemčija, 27. sep. — Adolf Hitler je danes brzojavil predsedniku Rooseveltu, da ni mogoče zavleči rešitve zadeve sudetskih Nemcev ter Ja je zaenkrat edinole od čehoslovaske vlade odvisno, če hoče mir, ali pa vojno.
FRANCOSKO NEMŠKA MEJA DOBRO UTRJENA
Na obeh straneh Rene postavljajo žične ograje. — Veliki napisi se medsebojno izzivajo.
SrnRASSBOUIWJ, Francija, 27. >ept. — Z
BERLLN. Nemčija, 27. sep. •— Adolf Hitler je danes odgovoril predsedniku Rooseveltu ter pravi v svojem odgovoru, da se popoljioma strinja z njegovimi nazori glede usodnih posledic evropske vojne.
—	Bodite prepričani, — pravi Hitler, — da visoko cenim namene, s katerimi ste podpi-prli svoje dokaze.
—	Problem sudet-^kih Nemcev, o katerem se sedaj vrše pogajanja, ima dalekosežne iz-
.	, vore.
danega brega _ Lel& m8 je	nfl.
Rene je mogoče jasno videti,odložil oražje v namemi, da kak > Nemci, ki so organiziram. sklenitvi miru s svojimi v delavski fronti,, gradijo utrd- na rotaiki po^ vresničiti be ob Rem Razgaljem so do Wea|e in inci ameriškega pasu, na glav. nna.,o zakopne j edsednika Wilsona.
k'il.ritk nip sLTMYIll ITI »JHV no iluilll'OU	v
—	Nikdar v zgodovini pa so
kape ter spominjajo na delavce ki so gradili tsarodavue piramida ali ]»a so se N^piirali v vesla rim.ski h galej.
Na mnogih krajih so Nemci postavili velike napise z besedami :
ni bila vera "kakšnega naroda
tako nečastno prevarjena kot
je bila vera nemškega naroda.
Vse obljube ki -so nam bile da-
•	,	, » i ne, so bile pokopane v Ver-
ni: ' M narod. ea*a država,
voditelj!*' Tem nasproti pa!saille^- ,
1 ' Zmagovalci so v Evropi
en
so Francozi postavili napise:} , ...	...
-Svoboda, enakost, bratstvo -1 UStVari1 reZim» k! Je ?aPravl1
V vseh alzaškili krajih soj12 u^ega naroda sužnje, bili pozvani UKX-ki od 13. :1()! - Oehoslovaska držav« je 60. leta, da vozijo bodečo žico. blla ^anovljena brez vsakega Bodečo žico pripenjajo čez ]K>-iozira "a ^odovmo ni na rod-Ija, ki še niso bila pospravljena.	n->? bilo vključeno
Onstran Rene pa delajo ' isto'Ju<h ^uletsko ozemlje ki je bi-
Nemci. Nemci sicer delajo za,10 vedno ncmsko in 50 njefa slamnatimi ograjami,	^^ prebival« po razkosanju liabs-
vseni tnn jih j<
kako postavljeno ovire .......
inrf /:.	i —■ Sudetskim Nemcem je bi-
Pod mednarodnim mostom!la enostavno odrečena pravi
med Strassibonirgcan in Kehlom oa ki 1° predsednik W ilson
Nemci kopljejo jame. da polože|najbol3 zagovarjal, pravica sa-
mine. Na ol>eh <tr:moh mostu moodločevanja. Sudetski Nem-
mo^oče^detLhurške anarhije vedno stre-žiene 11 130 združitvi z Nemčijo.
so postojanke strojnic.
Kakega ntisljtiija so Nemci v Alizaciji, je razvidno i<z bfised 60 let starega župana Kdvarda Tjaiufenl>ergerja iz OerstTieima, ki je rekel:
"Moj <tari oče «e je bojeval v Napoleonovih vojnah, moj oče se je bojeval leta 1870. .Jaz sem se too je val v svetovni vojni. Ali l>o tudi moj sin moral iti v novo vojno?"
Župan je tudi rekel, da so voj.ske oblasti vzele v njegovi vatsi 28 konj, visled česar je za kmete zelo težaivno 7x>spraviti z njiv krompir in peso. Kmetje morajo sedaj voziti samo z enim konjem, ali rpa poleg konja vprežejo «e vola.
parlament.
CJhajmberlain je prosil kralja Jurija, da osteine v Londonu in kralj je takoj sklical kronski svet, kar zgodi le, kadar je treba odrediti splošno mobilizacijo ali pa na/povedati vojno.
Francija in Anglija ste sporočili Hitlerju, da njegovih zahtev ni mogoče sprejeti. Zato ima sedaj samo Hitler odločiti, ali bo vojna ali tmir in na Hitlerja pade vsa odgovornost
ci so bili zatirani na vse mogoče načine, in sledijjič je smatrala Nemčija za svojo sveto dolžnost, da se zavzame zanje.
—	Nemška vlada je spočetka zlepa poskušala. Hotela jim je izposlovati iste pravice kot jih imajo druge narodnosti v čehoslovaški državi. Toda vse je bilo zaman.
—	Danes je v Nemčiji nad dvestotisoč sudetskih Nemcev, ki so pribežali k nam pred terorjem češke vlade.
V zadnjem odstavku svoje poslanice pravi Hitler, da Nem čija ne more več gledati teh nevzdržnih razmer in da je odvisno od čehoslovaske vlade, kaj hoče: vojno ali mir.
- ŽIVELA AMERIKA! PROČ S HITLERJEM!
PARIZ, Francija, 27. sep — Ko je dospel danes sem iz letovišča Aix-en-Provenoe ameriški general Pershing, ga je prebivalstvo pozdravilo s klici: — Živela Amerika! Proč s Hitlerjem!
Ko so mu povedali, kaj je govoril Hitler po radio, je rekel Pershing: — Zdi se mi, da bo odnehal.
M«L«« KKBOD A« —TOK«
THE LARGEST SLOVENB DAILY IN U. ft.
tttt-T
GJLAS NARODA"
(tm^B or th> noru)
OvMd and Published by
■lovnao mwjwnwfl oomfant
(▲ Corporation)
J. LapatM, See. of above officer*: new iobb, n. 1l.
45th Year
IMDSD IVKBT DAT JULCIfW 8UNDAY8 AND HOLIDAYS
Advertlf umt on Acreexuent
Ea eelo leto ▼•Ma llat m

P**' lata ••••••	$1.10
8a Mit lato .......... ......$1.30
2a New York aa celo leto .. «7 00
Za pol leu ................f3.ro
Za InnBFi—iTo m eelo leto .. fT.OU Za pol leto................$8.60
Yearly
-QUAE NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN
' PRAZNIKOV
T1LMI NARODA", tU WB8T 1Mb STREET, NKW YORK, N. Y. TKLKPHONE: CHelaua t—1X4»
DOPISI brea podpisa In oaebnoet! ne prioWujejo. Denar' za naročnino hU*ovo<l,	»»	Order. Prl spremembi kraja naroi-
-o^iJEJJSET *	tUdf Prt',*Dj*	d. hit rej« najde-
hitler se boji
Pet milijonov mož, do zob oboroženih, to je današnja Evropa.	9 I ■ ?
Pet milijonov mož, pripravljenih na vse, z majhnim u-panjem v srcu, da ne bo treba udariti.
Toda ta armada ne bo odločilna.
Glavarji držav, posebno fašističnih, se boje druge armade, ki utegne biti usodna zanje. Ni uniformirana in se nahaja v notranjosti državih meja.
Vse države — z edino izjemo Anglije, — so globoko pod minirane s sovražno propagando.
Najbolj je *a propaganda razvita v Nemčiji. Hitler su ne boji toliko Francozov, Rusov in Čehoslovakov, kakor pa ovojih lastnih ljudi.
Hitler drži nemški narod na uzdi in udarja z bičem po njem. Kaj če se mu enkrat iztrga in mu vrne milo za drago?
Fuehrer se tega boji, in to je dobro znano vsem e v rop skim državnikom.
Zanaša se na Heinriclia Himmlerja, načelnika nemške policije, ki ima med nemškim prebivalstvom pol milijona špi-jonov in ovaduhov.
Toda nevidna armada ne drži rok križem.
Do vseh najmanjših podrobnosti je pripravljena na u-dar. In udarila bo z dosti večjo silo kot je udaril po nji Hitler, ko se je povzpel na krmilo Nemčije.
To so socijalisti in komunisti, ki morajo zaenkrat še molčati, toda svojega poslanstva se predobro zavedajo.
Vsak posamezni nacijski krožek v Nemčiji ima svoje skrite sovražnike, in ko enkrat pride do boja, bo boj več '.kakor peklenski.
Nasprotniki imajo tudi orožje na razpolago, kdor pa slučajno orožja ne bo imel, se bo boril s pestmi in z zobmi.
Kakor rečeno, ne bo v slučaju vojne imel Hitler opravka samo s čehoslovaško, francosko in rusko armado, pač pa tudi z nemškimi nevidnimi silami.
Hitler sicer zatrjuje, da je za njim združena vsa Nemčija, toda možak se moti. Če je vsak drugi Nemec za njinž je lahko srečen.
Pogubili ga bodo pa tisti Nemci, ki so proti njemu.
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
t nwoaunn
$ 2.60 Dla.	M®
$ U00 •••••••••••• Dla.	S00
$ 730 ............ Dto.	W0
............Dla.	fc»

V ITALIJO
Za $ 6R............Lir 100
| 12 36 ............Lir »0
• 29 JO............Lir 000
9 §7.00............Lir 1080
$112.00 ............ lir 9M0
$107 A0............lir SOOO
m gkne sedaj hitro menjajo bo navedene gene f podvržene SPE em ev bi gobi ali doli
Izplačila v ameriških dolarjih *
> $ 0«— mi rat i paatoM___J $.9«
■H	• • -
- "
»Srz «
ji«—
MUHA ■AKJJHJI
, (tr p frf—	M
WX>yEMG PUBLISHING COMPANY
u

9K	. ^c-
Piše kakor muli FRANK KER2E

1. 4 r . #»
Človek je kaj?
V našem življenju je že tako, da vedno pride nekaj, kar nam zmeša račune Skoro da bi moral pritrditi 'mojemu znancu, ki živi v moji okolici. Videl sem ga na pragu, prestavljal se je z ene noge na drago in vlekel iz cigarete take oblake dima, fla sem takoj vedel, da ne more biti vse v Tedu ž njim.
"Kaj pa je, da si tako nekam nemiren?'* ga vprašam.
"'Kaj bi ne bil — ljuba duša, kaj bi ne bil. Če po noči ne fepiš, hodi drugi dan za teboj, če pa spiš, ti pa ka/kšen drugi vrag skali dobro voljo. Kar pogledi,'' pravi in <mi pomoli jutranji list pod nos.
Res je tako — če ni Hitler na. prvem mesfcu, je pa Muissoli-ni.' Kakor da ni drugega na svetu kakor ta dva. Sicer pride zraven Čeho-slovaška, Francija in Anglija, anKpak bolj tako — kakxvr tisti, ki išče, kako bi ustregel 'svojemu gospodarju.
Kaj bi se ne jezil, če ne vidi n< drugega dan na dan, kakor idva velika gobca in zraven njih — ni/kogar, ki bi ju namakal. 'Kaj je "mogočna Anglija", 'kje pa je? Prod par leti jo je Mussolini kar na svojo pest tako zavrtel, da je molčala kakor naš "Bex" kadar mu zavpijem: "šarajp". (Rex je ponižen domač pudel, ki' je v tistem stadiju življenja, ko rau najbolj □gaja mir in dobra kast).
"Res ni tako, kakor bi moralo biti, ga tolažim.
"— a Francija? Jaz ne vem kako more gledati, da parajo zvesto ji prijateljico Čehoslo-vaško kar po svoji mili volji. Ali je to pravica, kar doživljamo na svetu? A li je to življenje ? Al i smo sploh še 1 judje ?'*
"Ne pišemo si iba« najboljšega spričevala ne. Ko krona zemskega stvar jen ja. * *
""'Kakšna krona, prosim te — če je to krona je tudi ta-le prag tron."
"Človek postaja počasi vsega .sit in če Bog tako mteli, kakor jaz, /potem ti rečem, da bo kmalu konec."
"Ti bi najbrž po tvojem pojmovanju odločil pravično," ptripomnim. "Ampak vedi, da ste pravica in krivica največkrat eno in tisto."
"A!h, jaz ne bi več premišljal o pravicah in krivicah tega sveta. Je bilo že dovolj govorjenega o tem in kakor -se vidi, ne pomaga dosti"
" Da isem jaz Bog, veš kaj bi naredil ? Vse ljudi spravim na oni svet. Zemljo naj <bi pa zavzelo 'biltje, 'ki bi bilo boljše in vrednejše od njega."
Poznal sem ga na očeh v ti-Btem trenutku re's kaj takega (napravil, ko bi zmogel. Zato pristavim:
" Vseih pa že ne bi. Ljudi v našem distriktu bi pustil — vsaj smo mirni in dobri med Sabo."
Začel je misliti, in priznal, da bi komu le prizanesel. In mislil sem si pri sebi: mogoče ima Bog ravno tiiste probleme, kakor ta človek, zato svet — živi.
Priznam rad, da je vse to dokaj slaba tolažba. . Veliko osem milijonsko messto New York rm«! vsega v najvišji meri, kar je ustvaril človeški duh v zadnjih trjgto letih. Če nima mesto starinskih spomenikov, ima pa podobne, moderne, tako o-gromne in tako vidne, da se jim vsalk čudi. Najpredek, .da mu ga ni para.
To je Airtpaik pravtako je res, da bi človek moral imeti gotove osnovne zakone, ki bi veljali za vse. Da smo jih imeli, praviš? Dahko, da so Irili -— amfpak danes feh fli več. In da jih nI je vzr^k ta, ker
lažemo sebi, svojim in vsemu sveta.
Te dni čitank, da bi vlada naših držav rabila več strokovnjakov s plačami po deset tisoč na leto. Marisiikomu se cede sline po »tem, nekateri se mogoče tudi vprašajo: kako se pride do takih pozicij.
Kalko, (pri ja.telj J Moraš naj-poprej skozi gotove šole, kar velja denarja in sicer dandanes
—	dosti denarja. Poznam ženo, ki je šla vprašat predsednika velike univerze, kako bi se dobila, kako službo za sina, ki je tiiste dni končal štiiriletni tečaj ter dobil prve grade.
"Naj še več študira," je odgovoril.
In št ud in-al je nadaljno leto ter -dobil dodatni naslov.
Še zmiraj ni bilo dovolj. Kaj jo preo^tajalo? Študiral je doktorat, kar je pomenjalo zopet cfrve leti šole.
In ko prideš, prijatelj, iz vsega tega, si Še vedno — nič. Ko imaš namreč enikra* šole dovolj, ti pa pravijo: kakšne praktične izkušnje imaš in od kod?
če si sin ali hči dovolj visokih stanov, ki se med sa^bo poznajo in podpirajo, si dobil -mesto kje pri kaki odlični družbi. Pritegnili so te naravnost k eksekjutivnemu krogu, dc/bil si prvo»vir=»tno izkušnjo in popoln pregled
Ce pa nima« takih zvez, potem padeš kam med "regularne," to se pravi: t je si postavljen, tam ostaneš dokler bo kaj dela. Kadar ga ne bo, pojdeš z ostalimi vred pod — kap.
Kdo torej pobira te visoke vladine službe? Kdo drugi, kaikor tisti, ki imajo sredstva in prilike, do katerih rse navadni •smrtniki ne dvignejo nikdar. Kaj pomaga talent, če ni potrebne brušnje, kaj Šole, če ni jpotirebne izkušnje.
KJer nimamo enakih sredstev, je naravno, da ne moremo enako napredovati. Baš te dni *em govoril z človekom, ki je že četrt stoletja v shižlbi velike 'korporacije. Mislil senu včasih, da je res kakšna živina — pa sem pronajdel, da je z vso svojo izobrazbo "skoro tam, koder navadni delavec. Prideljen je tovarni in ne uradu, koder se »gospodari. Kadar v tovarni zmanjka dela za navadne ljudi. ga zmanjka tudi zanj.
"Pa <se ne boje, da bi šel ti kam 'drugam?" sem ga vprašal.
"Kam pa? Ti čisto dobro veš, da kaldar nimajo ni, nima tudi drugi."
"Kako pa za tiste, ki <so v uradu?"
"To je posebno poglavje. Tam imajo očetje sinove in hčere, znance in prijatelje med svojimi vrstami. Kdor je majhen, ne more do t je. In mi naravni ljudje smo majhni, pa če opravimo še take šole. Enakost? Prilike? Za bogate, ne aa revne."
Ampak ni to dovolj, da revež nikamor ne more. Zastiran lepšega se še inorčujejo iz njega.
Vsak čas se sliši, /kako pride sin kake bogate faanilije kam
—	v trgovino, banko ali kamor je že.
"Čisto z navadnimi deli bo začel in s plačo osemnajst dolarjev na teden."
Tako pišejo listi, kakor da pomenja to: za v^e enako.
-Pa to ne res. Tisti gospodar ima poleg osemnajst na teden še vnste tiisočakov, ki se drže včasih milijonov.
In ne samo to. Ce ti ali jaz aačneva danes tako službo pri enem in tistem podjetju, bova dobivala sicer tudi osemnajst na teden. V nekaj mesecih bo oni iz visokih in bogatih krogov še daWto med direktorji, medtem ko boš ti leta in leta
na osemnajstih na teden
In ce Vpraša kdo v modernem podjetju za kako povišanje?
"Ne gre, prijatelj, zakaj za vise je — budžet, to je proračun. Po tem proračunu je eno gotovo delo vredno toliko in| ne več. Če ga hočeš opravljati,! je dobro, če ne — .na -lucate jib čalka, da pridejo do dela. Ratr pojdi."
Marsikdo bi rad študiral, ko bi imel za — kaj. Denarja je sicer dosti, koder ga je. Delavski razred nima niti za Vsakdanji kruh.
Marsikdo bi se praktično rzo-braiževal za visoka in dobro plačana mesta, ko bi se mogel pri-riniti do tam. Sicer imamo na papirju enake pravice in^ baje tudi enake prilike. Kdor se hoče prepričati o teh lažeh, naj kar poizkušia.
Človek bi se jezil narl razmerami, ki vladajo po svetu in nad kreaturami, kakor sta Hitler in Mussolini. Ampak ljubi moji, kaj bom pa na drugi strani Luže tekal oseb za svojo jezo, če jih imam kar tukaj, doma, več ko preveč.
Mi imamo demokracija, pisano z velikim "D", ki je baje kar večna, ker stoji že stopet-deiset let. Ta nam seveda jamči enakost — četudi ne vem. na kaj naj bi se nanašala, oziroma v čim bi bila. Garantira inaim baje enake pravice in prilike, kar nr res. Sicer pa tisti ki najbolj vjpijejo demokracija, tolčejo ka/r sami sobe po zoibeh.
Dokaz? Izdali so za leto 1935-1936 neko statistiko, katera kaže, kako so bili dohodki razdeljeni med ljudstvo Za* tisto leto. Bilo je okroglo 48 milijard dohodkov.
Našiih najvišjih bo kaka dva milijona in -ti so vzeli kar 14 odstotkov vseh dohodkov. En
dnfoer procent pograbi štirinajst procentov vseh dohodkov. Nadalrjni trije procenti ljudi so odnesli 21 procentov vsega zasluženega. Pa imiamo rezultat: Štirje procenti ljudi v naših državah dobili od 48-tih milijard nad 34 odstotkov vsega ali z dlrugi besedami: štirje ljudje izmed stotih so vzeli malo več ko tretjino vsega.
Seveda mene boli krivica, ampak boli me prav posebno, če jo vidim kar vsak dan pred nosom. Zaikaj iposeibno v New Yoiku se vidi bogatija, ljudje 'moji da nimate pojma, kaj je to. To je tak luksus, tako zapravljanje, taki velikanski kupi razkošnega bogastva, da si ne morete predstavljati. In mimo tega. bogastva se sprehaja reva, tako velika, bedna in obupna, da človek najrajši ziatisne oči.
Jaz ne vem, zakaj je to. Nisem sam, ki to vidi, Vsaj pišejo dan za dnem o tem. Ni nobenega dvoma, da vedo tisti, ki imajo in tisti-, ki nimajo, čudno pa je, da to — trpe. Čudno za to, ker to niso zdraJve raJzmere in ne kažejo človeka v dethri, pač pa v jako slabi hiči. Tako slabi, v resnici, da se človek nehote vpraša: kaj je pravzaprav človek ? Kje smo z njim.? Če •smo ljudje res nekaj več, zakaj pai polažemo tega? Kadar se žival nažre svojega plena, katerega ni dobila (brez »boja, ga pusti, da morejp druge živa]i do njega. Človek pa — 'spravi. Ne saimo za jutri —- za desetletja, stoletja, če mogoče. Vsi veliki in dragi kosi sveta po ameriških mestiih so pod 99 letnimi pogodbami. Tako sta najmanj dva napredna rodova preskrbljena — milijoni pa niti ne vedo, kje bodo jutri jedli ali spali.
A poleg vseh teh težav prihajajo na našo življenslko pot še take, ki si jih je človek po sili nakopal. Vzemimo Hitlerja. Kdo ga je spra.vil na krmilo? iLjucfetvo. Ni mu pa naročilo, da se more ali srna igrat z usodo enega saimega človeka,
A kaj to -njegta; briga — danes. Okoli &4>e ima hVa-pde, oborožene do zoib in kdor ne
pade na kolena pred kljukastim križem, je ali v taborišču ali pod — sekiro.
Kaj je vendar človek? Te dni se igrajo z -uteodo življenja milijonov. Ni dovolj, da smo imeli svetovno vojno, od katere je človek le to prefitiral, kako se napravi boljše orožje in na kak način se pomori več ljudi.
(Ko je Mussolini lezel na po-vnsje, je pomagala — Anglija, ker je hotela mečno Italijo. In mislila je, da bo pori fašizmom to, kar je bila poprej. Ko je Hitler lezel na površje, je bila spet Anglija tista, ki si je zadovoljno mela roke, enčeš: Francija je zame malo premožna. Take bo pa ravno prav.
Te dni smo pa videli prizor z>a bogove. Stari Chamberlain na kolenih pred Hitlerjem. Če bi <bilo to ponižanje znamenje spoštovanja do milijonov človeških živ j len j, ki so bila in bodo žrtvovana, bi se človek priklonil. Velik mož. Toda bilo je ponižanje, da prikrije klasično kramarstvo enega na-ro-1'3, ki ni še niikdar resnice varoval, ali priznal praviee drugih. Pravim: drugi'h, zakaj za svoje u*o od Vselej tako storili, kakor jim je najbolj kazalo.
J«2iz ne vem, kam je prišel človek — vem pa, da visoko ne. Če je vse drugo okoli nas bežje stvarstvo, potem bo človek v svoji nizkosti — izjema.
Kje na svetu je kaka žival, ki- bi delala s svoji,mi vrstniki to, kar dela danes človek s človekom? Kosti mili jenov iz zadnje svetovne vojne so ne-iztrohnjene, a že se pri-prsvlja klanje, večje in strašnejše, kakor je bilo kdaj poprej. Zakaj — človek je napredoval v strojih in sredstvih, ki ubijajo.
Napredoval je mtnda tudi v hinavščini in požtrešncsti. Zakaj vedite, če pride do vojne na eni strani med Nemčijo v zvezi z Italijo, na drugi -strani pa države, kakor Francija, Anglija, Rusija in nazadnje tudi Amerika. Vedite pravim, da bodo acropla^ni -Nemčije in Italije vničevali mesta in človeška življenja s pomočjo — petrolja katerega so nakupile ali v Angliji ali pa v Ameriki.
Včasih so rekli, da se otrelku ne sme dati A-žigalica in norcu ne ostre britve v roke. Tako je bilo včasih rečeno — danes pa pravimo drugače: v~e laj norcu, kar rabi, če plača, plača tsko, da imam jaz — profit.
Kaj je vendar človek? Čim delj in čim bolj ga poznam, toliko bolj se strinjam z mojim sosedom: da bi z vsem skupaj pospravil in poslal na zemljo kaj boljšega i>n vrednejšega
Peter
• •
V sporazumu z ljubčkom umorila moža.
V vasi Snježnici pri Dvorniku v Bosni so našli mrtvega. Muiharema Mur.kiča. Preiskava je dognala, da ga je žena poslala v gozd ,po drva, sama je pa odšJa s svojim ljubčkom Mi-minom Nujioem zia njim. V gozdu sta spečega moža zadavila. Oba sta zločin priznala.
PLAŠČI ZA GOSI.
* Severno od Plymoutha na Angleškem živi vdova, ki redi gosi. Te dni je priteklo*iz sosedne 'hiše, kjer je gostilna, na njeno dvorišče nekaj ostankov piva. Oosi so tekočino s slastjo posrebale in so se zgrudile do omame. Vdova je menila, da so poginile. Hotela . je rešiti vsaj njih puh in ji'h je začela takoj skubati. Nenadno je ena izmed gosi pokazal«: nekaj znakov ži/vl jen ja — na žalost je bila to že oskubljena gos. Ker so pa prišle vse »k zavesti, in so se potem počutile zdrave, jim je vdova spletla plašče, ki naj bi jih varovali, dokler jim ne zrase novo perje.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
No, zdaj pa že lahko povem:
Dne 10. oktobra se bo vkrcal Jože Zelene v Trstu na parnik "Conte di Savoia" ter bo takole okrog 23. oktobra dospel v New York.
S seboj bo pripeljal Joška in Ančko ter par košev staro-krajskih novic.
Naseliti se namerava v New Yorku. Kaj in kako, bom pa enkrat pozneje povedal.
Prejšnji teden so me zopet peljali v Hoboken, kjer ima ob vhodu v Hudson Terminal uprava cerkve sv. Ane rast a v-ljeno krasno karo, ki bo izžrebana dne 1. oktobra.
■Silili so
me, naj kupim sreč ko, saj je samo 10 centov.
Pa
sem takole pomislil in u-krenil: — Kaj mi bo ikara? Tudi če jo zadenem, je voziti ne bom mogel, ker je ne znam in ne morem. Deset centov je pa deset centov.
Fant se je bil zaljubil v dekle in se je dolgo zaman potegoval za to, da bi ga uslišala.
Nekega dne mu je končno dejala, da ga usliši pod pogojem, da prinese dva bankovca pO tboč frankov in jih položi na krožnik.
Ona jih bo zažgala in med tem ko bosta gorela, bo smel on početi z njo, kar bo hotel. Tako se je zgodilo.
Fant je prinesel bankov ca in tistih nekaj trenutkov, ko sta gorela, je bogato izkoristil.
Ko
je vse zgorelo, je sledila izpoved.
—	Ali ji je izpovedal svojo ljubezen
1 Ne! Samo to, da sta bila bankovca ponarejena...
1 Govornik je otvoril razstavo z besedami
' — Slavno občinstvo, bodi prisrčno pozdravljeno! S tem zaključeni svoj govor, ki ga boste jutri lahko čitali v časopisih.
Kdo razume žensko logiko, kdo razume žensko pamet? Če se sploh sme pamet imenovati.
Nedavno sem slišal dekle reči <vojemu ljubimcu:
—	Pa ti praviš, da me imaš rad? Prav nič me nimaš rad. ker mi ne privoščiš, da bi ra zen tebe še koga drugega rada imela.
Časopisje poroča (kolikor pač sme poročati) o neznosnih razmerah v ljubljanski bolnišnici.
Zdravnikov je premalo, bolničark premalo, bolnikov pa toliko, da leže po hodnikih in vežah ter včasi trije na dveh posteljah.
Videl sem fotografijo dveh bolnikov: osemletnega fanta in sedemdesetletnega starca, ležeča skupaj na ozki postelji.
Pravijo, da za razširjenje in izboljšanje bolnice ni denarja.
Imajo pa denar za moderno mrtvašnico, ki so jo začeli nedavno graditi po načrtih najboljšega slovenskega arhitekta Plečnika.
Mrtvašnica bo vsa iz mra-morja, tako velika, da bo v nji prostora za vse, ki postanejo žrtev neznosnih razmer v ljubljanski bolnišnici.
Newyorske in brooklynske rojake opozarjam na dopis, ki je danes objavljeij v "Glasu Naroda." Udeležite se protestnega izborovanja proti Hitlerju in Muisoliniju.
Zaleglo sicer ne bo dosti, toda pokazali boste vsaj, da ne spite ter da ste za pravico in resnico.
Dopisnik Ivan naj se še večkrat oglasi, ker je eden najboljših, kar jih ima "Glas Naroda."
___
■ (
GEa S N A B O D A" — New Yorl ^
.Wednesday, September 28, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN IT. AL
Vesele in žalostne yesti iz slovenskih naselbin
SLOVANSKA NESLOGA
Na naši slovanski zemlji se ponavlja predvojna žaloigra, »amo v večjem in silnejšem obsegu kakor kdaj prej. Nemci pod Hitlerjem silijo in pritiskajo na bratsko republiko Oe-hoslovaško z vso močjo in ji groze z vojno, obenem pa vpijejo: — Mi nočemo vojno, mi srno za mir, samo pripravljeni hočemo biti. Ves svet pa ve, da noče Oehoslo vaška napasti Nemčije, ampak nasprotno.
Velike zapadne demokratične države so do gotove mere krive, da se Hitler in Mussolini šopirita in silita svet v novo vojno grozoto z vsemi posledicami, katere se sploh ne dajo popisati. Mi pa smo se zanašali na njih častne obljube in pogodbe, da nas bodo branili v slučaju napada.
Slovanski narodi smo veliki po številu, imamo velikansko ozemlje v vzhodni, srednji iu južni Evropi. Neizmerno naravno bogastvo leži v naši zemlji. Pridelujemo velike množine žita in drugih živil, veliko več, kakor pa rabimo sami zase.
Hitlerju so se pa začele cediti sline po našem bogastvu in zato sili na vzhod. Hoče imeti našo zemljo, naše rude, žito in drugo bogastvo. Obenem pa hoče podjarmiti in spraviti slovanske narode v še hujšo su-znjo>t, kakor so bili prej skozi sto in stoletja.
Največja krivda pa je na nas samih. Po svetovni vojni smo dobili svobodo, ustanovili si lastng države in smo mislili, da smo močni, da se nam m treba nikogar bati, ker smo v dobrem varstvu. Lepo smo živeli v neslogi in prepiru med i-ebdj. Ali v odločilnem trenut-gu smo videli, da smo se motili. Za prihodnost je to zelo dobra lekcija, in upam, da jo bomo vpoštevali, ako ne bo prepozno.
Vedno in povsod se ponavlja in govori, zakaj Slovani nismo združeni! Vsak, ako ga vprašaš, je za združenje, naj si bo Slovenec, Čeh, Poljak itd. Zakaj se potem ne združimo! — Kje je krivda? Ogromna večina je enih misli, a vendar smo razcepljeni, kakor noben drugi narod.
Na to vprašanje priprost človek skoro ne more odgovoriti. Mislim pa, da je krivda na naših voditejih. Oni so odgovorni, ako vlada med nami nesloga, prepiri, intrige in vse, kar je slabega.
Nemški val bi lahko zaustavili sami brez tuje pomoči, ako bi nastopili vsi kakor eden in !>i rekli: ne. Tisti "ne" bi bil silen in mogočen. Njegov odmev bi bilo slišati po celem svetu, in naši sovražniki bi ga vpoštevali.
Dovolj je bilo Časa zadnjih dvajset let. Če drugi naredijo v nekaj letih, zakaj bi mi ne v dvajsetih. Vsak bi moral storiti svojo dolžnost in svoje delo. Seveda bi bilo to ogromno delo, pa z dobro voljo se da vse narediti.
Naše slabosti se Nemci in I-talijani dobro zavedajo in jo izkoriščajo v svoje namene. Najbolj žalostno vlogo pa igra slovanska republika Poljska, katera bi morala biti ramo ob rami na strani Čehoslovaške, pa se je obesila na Hitlerjev voz zoper lastne brate.
Tako hočejo dobiti Nemci pod svojo oblast eno državo za drugo. Po Hitlerjevem nauku mislijo, da so ustvarjeni za vladati nad drugimi. Oni gospodje, mi sužnji. V svoji knjigi piše Hitler, da slovanski narodi sploh niso sposobni, da bi sami sebe vladali.
Kaj si mislijo jugoslovanski, češki in poljski legionarji, kateri 50 se bojevali za to, kar se danes tepta z nogami. Ko bi vedeli njih mrtvi tovariši, kateri so darovali najdražje na altar domovine, svoje življenje ! Njihove kosti ležijo na ruskih stepali na solunski fronti, 11a francoskih bojiščih, pri Verdunu, na Krasu, pri Piavi in drugod. Ne imeli bi mirnega spanja, ako bi vedeli, da so bile njihove žrtve zaman, da ni r-vobode, bratstva in edinosti, za kar so se bojevali in umirali. Sram bi jih bilo zastave, katera jim je bila kakor svetla luč v temnih in trpljenja polili h dneh.
Posebno pa slovenski legionarji, če bi vedeli kaj se da iies godi na Krasu in Primor-ju, kako se teptajo človeške pravice, kaj dela Mussolini z našim narodom, potem si pa še upa prestopiti jugoslovansko mejo in na našem slovenskem ozemlju reči: — To je nasn meja in bo ostala naša meja.
Slovenci bi mu morali vljudno, pa odločno reči, da ni dobrodošel med nami.
Slovenci v Ameriki ne moremo dosti narediti. Edina pot, ki nam je odprta, je da prote->tiramo na shodih in da se združimo, kadar je treba nastopiti skupno v splošno korist.
Od naših voditeljev pa zahtevamo, da pri vsaki priliki gledajo nato, da delujejo skupno z voditelji drugih slovar: skill narodov. Nočemo biti fašisti ali pa nacijci v slovanskem duhu, ampak sila rodi protisilo.
1
V PETEK, 30. SEPTEMBRA, 1938 ob 7.30 zvečer se vrši velik protestni shod Jugoslovanske kolonije v New Yor-ku v PALM GARDEN, 306 West 52nd St., blizu ^ ^it-Avenue. Vstopnina brezplačna. Vabljeni ste vsi brez izjeme.
Pridite in pokažite, da se ne strinjate z Mussolini jem in Hitlerjem!
1898
1938
Sodobje 40 Let
Jugoslovanska Katoliška Jednota
Glavni stan in lastni dom:
Ely, Minnesota
m
$5,677,744.00
je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve.
Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki.
Skupna imovina: $2,260,028.00
POMEMBNA PRIREDITEV
CHICAGO. — "Glas Naroda" je bil vedno naklonjen Jugoslovanski Katoliški Jednoti, vsled tega sem prepričan, da mi ne odrečete tega dopisa.
Dne 18. julija letos je poteklo 40 let, ko se je na Ely, Minn., ustanovila nova organizacija, ki so ji dali ime Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki je bila v začetku katoliška, kot 'kaže njeno ime, a pozneje se je spremenila v popolnoma nepristransko organizacijo, v katero imajo vstop vsi zdravi ljudje belega plemena. S svojo nepristranostjo, tako v političnem, kakor v verskem ozi-ru je ta organizacija lahko vzgled vsem drugim. Ob 40-let-nici je štela blizu 23,000 članov.
Dne 12. junija letos so se zbrala illinoiska društva JSK Jednote in ustanovila novo federacijo kot d^r Jednoti za njeno 40-letnico. Eden izmed
glavnih namenov te federacije je delati reklamo za organizaci jo. V ta namn priredi federacija veliko proslavo 40-letnice J. S. K. J., to nedeljo, 2. oktobra v Cliicagu 111., v šolski dvorani, Cermak Road in Wol-cott Avenue, (prej 22nd & Lincoln Strs.) Začetek točno ob 2:30 popoldne. Na programu bo burka v treh dejanjih: "Trojčki", kuplet, dve dekla-maciji, petje moškega zbora "Prešeren", premikajoče slike s slavnosti 40-letnice v Jo-liet, Rockdale in Waukegan, kakor tudi najbrž slike iz starega kraja in govori dveh glav nili odbornikov. Tako bogatega programa za tako nizko ceno najbrž niste bili nikdar deležni. Vsledtega se pričakuje velika udeležba. Na svidenje na veselici.
Joseph Bevcic, zastopnik "G. N."
VESELICA DR. MARUA POMAGAJ
Slovensko podporno društvo "Marija Pomagaj", št. 1&4, KSKJ., priredi v soboto, 1. oktobra v Slovenskem domu, I na 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y., veselico. Razvedri-jla in zabave bo obilo. Za ples 'bo igrala izvrstna godba. Vse je preskrbljeno za okusilo jed in za dobro pijačo. Začetek je ob 8 zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča —	Odbor.
USTANOVITELJ DRUŠTVA SNPJ UMRL
Po triletni bolezni je umrl v Petersburg, O., Frank Rau-šel, član in ustanovitelj društva 97 SNPJ., Bessemer, Pa. Pokopala ga je srčna hiba. Pokojnik je bil star 62 let in doma iz Ostroga pri Št. Jerneju. Zapušča ženo in sedem otrok, v starem kraju pa" enega brata in eno sestro.
NESREČA ČLANICE
V Sharon, Pena., je Marijana Yert padla v kuhinji tako nesrečno, da si je zlomila nogo nad kolenom in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Po izjavi zdravnika bo morala o-stati več mesecev v postelji.
NOVA BOLNIČARKA
Alice Bergocli iz Walsen-burg, Colo., je naredila izpit kot bolničarka v bolnišnici Gloekner v Colorado Springsu. Učila se je v bolnišnicah v Pneblu, Trinadadu in Colorado Springsu.
PEVSKIM5 ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH : PREJELI iz LJUBLJANE
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH, NARODNIH PESMI za moški
zbor-..........................50 •.
ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................J50
ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50
Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV
za glas s klavirjem..........1.25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L—
ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1—
Franc Venturlni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKHI ZBOROV.......65
MRS. ANTONIJA ZUPAN V BOLNIŠNICI
Mrs. Antonija Zupan, soproga urednika 14Glasila KSKJ" ki se mudi že od 15. septembra na kliniki Mayo bratov v Rochester, Minn., je bila te dni uspešno uperirana na vratu. Čez nekaj dni se bo morala podvreči še drugi operaciji in ostane v zdravniški oskrbi do konca oktobra. 22. septembra jo je obiskal starejši sin Stanley, ker je dobri ženi v tako oddaljenem mestu gotovo dolgčas. Upamo, da se kmalu zopet zdrava ]^pvrne k svoji družini.
^AKO SE JIH UŽENE
V slaščičarno Frank Stellar-ja, ki se nahaja na Superior Avenue v Clevelandu, sta prišla dva roparja, ki sta najpr-vo naročila dve steklenici sladke pijače, nakar sta potegnila jrevolveije in zahtevala denar. J "Kaj hudiča!" je rekel last-.nik slaščičarne, Frank Stellar, "vidva smrkovca bosta meni grozila!" In prijel je za steklenico 44popa" iu udaril enega roparja po glavi, da je videl 999 sonc, nakar sta oba roparja na vso ihto jo odkurila iz trgovine.
NESREČA ROJAKA
V Chicago je Vincent Pink dobil težke opekline pri eksploziji plina ki je uhajal iz plinske peči, njegov sostanovalec pa je bil opečen na nogi. Pinka so odpeljali v bolnišnico Passu valit.
MILWAUSKE NOVICE
V bolnišnici Mt. Sinai je bila operirana za vnetjem slepiča Katherine Ahčin. Njeno stanje je resno in obiski niso dovoljeni.
Državljanske pravice so dobili Helen Podergais, Mary j Mesieh, Josephine Atelšek, Fr. jSlatinšek, Mirko Crnkovicli, Joseph Srnovršnik, Margaret Strueil in Agnes Kramer.
NOV SIX)VENSKI DUHOVNIK V WEJST AL LIS U
Xa faro Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu, Wis., je bil te dni od milwauškega nadškofa imenovan Slovenec Rev. dr. Mathew Setničar, sin slovenskih staršev iz Wauke-gana, 111. Dr. Setničar se je pred kratkim vrnil iz Rima, kjer je študiral „teologijo in filozofijo in dosegel doktorat. Izvrstno obvlada slovenščini; in druge jezike, ter bo za West-alličane, ki so bili zdaj že dal j časa brez slovenskega duhov nika, gotovo zelo dobroUošla pridobitev.
SREBRNA POROKA
V Sheboygan, AVis., sta pra-novala srebrno poroko Matt Muzenič in njegova žena.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
m
Hllllllli
lltwi|iijtiHiiiith|i{i!iiiuiii|||iiiiHiiii|||..|iir
lillH*'l'l|||niH'f"t|„„|)|li}>l|||,t„ltiiN||)|t;
^ -GLAS NARODA" \ I pošiljamo v staro do-J movino. Kdor ga ho- i £e naročiti za svoje j sorodnike ali prijate- j lje, to lahko stori. — J Naročnina za stari j kraj stane $7.— V j Italijo' lista ne posi- i Ijamo.
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena . .....................$1,00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED FADARJI .IN ZDRAVNIKI.
Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard-
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeuo razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Bur gettstqwn, Pa., je 11a-gloma umrl Anton Lunder, star 59 let. Pokojnik je bil doma nekje od Kočevje. Zapušča l ženo, štiri sinove, dve hčeri,
enega brata in eno sestro. +
Po petmesečni bolezni je v Grindstone, Pa., za srčno hibo v bolnišnici umrla dne 20. septembra Mary Sadar, stara 43 let. Zapušča moža, sina in tri hčere, mater in brate nekje v Ohiu, v Masontownu, Pa., pa sestro.
4-
V	Clevelandu je preminil rojak Jakob Hiti, v starosti 53 let. Pokojni je bil doma iz vasi Hudivar pri Blokah na No tranjiikem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Tukaj zapušča dva brata, ter sestro, v stari domovini pa brata in dve sestri.
+
Po dolgi bolezni je umrl v Clevelandu Frank Antončič, star 44 let. Doma je bil iz vasi Markovic pri Starem trgu pri Ložu, odkoder je prišel v
Ameriko pred 31. leti.
+
V	Detroitu, Mich., je umrl William Travnik. Podlegel jo pljučnici. Pokojni je bil rojen 18. julija 1. 1909 v Conemaugb, Pa. Zapušča ženo, 3-letnega si-jna, starše, dva brata in eno se-sestro.
Ferdo Juvanec—IZ MLADIH LET,
moški zbori ..................65
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............j»o
NOTE 7A KI A VIR All HAR-
MONIKO
1.	SLOVENIAN DANCE	
	V AND A POLKA ................	... .35
	PO JEZERU	
	KOLO ...................................	... .35
3.	BARČICA	
	MLADI KAPETANE .. .	... .H5
L	OHIO VALLEY	
	SYLVIA POLKA ................	... .35
5.	TAM NA VRTNI GREDI	
	MARIBOR WALTZ ............	.....35
IZ STAKE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50
Orlovske liimne (Vodopivec) .........50
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ..........................................so
V pepel nični noči, kantata za sole,
zbor in orkester. (Sattner).....50
Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................00
I)ve pesmi, (Prelovec) za moški
zbor in solo.................................20
Naši himni, dvoglasno .....................25
Gorski odmevi, (Laharnar), II.
zvezek, moški zbori ....>............30
ZA TAMIU KIC E:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
raški zbor (Bajuk) .................75
Bom šel na planince, (Bajuk),
podpuri ..................................5<)
ZA OITRE:
Poduk za ritife. — 4 zvezki _
(Koželjski) ..................................2_
ZA KLAVIR:	..... ,
I Buri pridejo. — Koračnica —......HQ
Naročilo imšljite na:
"GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
ZABAVA V MILWAUKEE
Vabim vse Milwaucane in rojake iz W est Allisa na našo domačo zabavo v soboto zvečer, dne 1. oktobra v South Sido Turner dvorani. Izvrstno postrežbo Vam jamči ime "Napredna Slovenka." Vstopnina je samo 50 centov za osebo. — Toraj pridete gotovo vsi. Pozdrav !	Marv Sciiimenz,
tajnica.
NOVICE IZ AMBBIDGE, PENNA.
Delavske razmere so slabe, ali pričakujemo boljših časov* Dosti žalosti je, ker je smrtna kosa pokosila tri Slovence v kratkem in neko mlado dekle.
V Rockdale bolnici se nahaja Bartol Yerant iz Aliquippe, ki se je nedavno ponesrečil.
Peter Zgaga naj se še oglasi v Ambridgeu, da bo kaj zanimivega povedal. Veliko sreče in uapeha! %
Anna Ogulin.
G L A S A B O D A" — New York
Wednesday, September.28, J 938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
Dopis iz domovine

Jože Zelene, Vrhnika, Jugoslavija
- (Nadaljevanje.)--
Zaključek Mr. Zelenčevega dopisa smo nameravali priobčiti v jutrišnji številki lista, zaradi stavke prevažalcev pa smo primorani četrtkovo številko za ta teden izpustiti, zato priobčnjemo zaključek dopisa v današnji ^številki.
V številnih govonn se je poudarjala potreba in pomen tesnejših medsebojnih vezi slovenskega življa v Ameriki 2 domovino, da naj bi si mladina od tu pridno dopisovala z mlaaino Slovencev v Ameriki.
To bi bilo res lepo, ko bi bila taka pisma poštnine prosta, toda kje naj vzame mladino po 5 din za vsako pismo za papir in poštninot
Govorila sta tudi župan dr. Adlešič in šef socijalnega oddelka dr. Aranicki .
Zelo ginljiv govor je imel dr. Bitežnik o zasužnjenih Slovencih preko meje.
Opazil sem precej izletnic Slov. Ženske Zveze ter je imela tudi Mrs. Prisland lep in pomemben govor.
Mr. Bratina iz New Yorka je predložil zbornici obširen načrt, kako naj bi se sestavil v Ameriki nekak izseljenski svet kakih 30 oseb, od katerih bi se izbralo najbolj ugledne in zaslužne naše izseljence za komisarje v New Yorku, Pitts-hurghu, Chicagi, Denveru,
New OrJeansu in San Franci->c-u ter bi se njih imena predložilo jugosl. vladi v odobritev in imenovanje.
Nadkomisarjev sedež bi bil v New Yorku. O-obje in u radii ištvo bi se izbralo iz zmožnih
izseljencev, sorazmerno po številu med Slovenci, Srbi in Hrvati. Ta izseljenski svet naj bi deloval z zaščito proti izkoriščanju in težkoeam izšeljenstva v Ameriki in domovini.
Ideja je dobra, toda to bi stalo zelo mnogo denarja, jugoslovanski vladi pa ga manjka še za najpotrebnejše ustanove v domovini, zato ni upati, da bi vzdrževala še tako drago poslovanje v tujini.
Vodja Rafaelove družbe p. Zakrajšek, pa je podal obširno poročilo o delovanju uspe liih in napredku družbe.
Dokler je bilo lepo vreme v poletju, je bilo najlepše v prosti naravi, zato se spet odločimo za daljšo peš turo.
To pot je bil določen izlet čez Borovnico, Begunje, Cerknica, Rakek. Odhod že ob pol-petih zjutraj ter smo bili že ob 6. v Borovnici pri prvi maši, od maše pa naravnost v — Peklo ter mimo peklenskih slapov tu in tam po ozkih strmih stopnicah navzgor.
V vrtoglavi višini štrli o-krogla ostra skala, kateri pra-\ijo "Hudičev zob". Sploh pa mora biti tam okrog res hudičevo ozemlje. »Slišal sem izrazj drugih plezalcev: — Hudič, merkej no, da mi ne boš usipal kamenje 11a glavo. Drugi spet: — Ta pot je pa od hudiča, itd.
Na vrhu se je vlekla dolga pot mimo številnih malih žag in mlinov ob vodni strugi, nato pridemo čez hrib v Kožljek, od tam pa v eni uri zelo žejni v Begunje. Jožka je pot zopet zdelavala in bi najraje kar tam Ovtal.
Rečem Vam, da tako obse-
«M^><*tll||j!lff**tlit|rt.,|||irviivl| !lfn!^i:,{|(,||tllltl||U^llHIU||(| (.i:llll||,, ,,11111111,.,,,1111111111
''Hirtiii^'niiiffiH^iiiif,!^^
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malmikostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda*' imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša rtrirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaj p— 728 strani.
Cena $6.
vezana
KNJIGARNA 'GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
žne lipe pa še nisem videl kot v Begunjah Jilizu cerkve. Bila bi pravi simbol za Mr. Kerže-ta "Pod vaško lipo.,,
V Medenovi gostilni smo se pokrepčali in odpočili, nato pa naprej v Cerknico. Med potjo smo se v hladni Cerknišci tudi okopali, da smo bili bolj sveži.
Na vrtu 'gostilne Martinčič je imelo prosvetno društvo nastop in telovadbo ter vrtno veselico, ter smo si tudi to ogledali. tSpoznali smo se z več starimi Amerikanci, kateri so radi malo po angleško "poto-kali".
Pri ogledu Cerknice sem o-( pazil, da je skojo ena tretjina poslopij še vedno s slamo kritih. Pri farovžu smo se sestali z tamošnjim župnikom Štraj-harjem. Zanimalo ga je, kako se imajo v Ameriki njegovi prijatelji in znanci, pri katerih je bil ob času Evharističnega kongresa. Rekel je, da bi Ameriko še enkrat rad videl.
Proti večeru spet naprej v 5 km oddaljeni Rakek, od tam pa *z vlakom domov, ter je bil zopet zaključen en "perfect day".
Vrhniški gasilci so prazno vali 60-letnico obstoja z veliko veselico in gasilsko vajo Zaslužne kolajne za 40 letno sodelovanje so prejeli: Jakob Volje, Fr. Hojan in Al. Res nik. Od ustanoviteljev sta živa še Andrej Hodnik in Valentin Krašovec.
Vrhniško društvo Sokol pa je imelo vsakoletno tombolo. Smola pri tem je, da so odnesli vse glavne dobitke z Vrhnike.
Motorno kolo je dobil neki čevljar iz Tržiča, vola nekdo iz Ptuja, 300 funtov težek prašič je žel na Vrzdenec, bicikelj je dobil neki oficir, radio pa en bivši Kataroncov hlapec. Za Vrhničane so ostali le manjš* dobitki.
Igra tombole se je razpasla tudi med otroci, ter so jo tudi tu v novi vasi priredili. Med štirimi priredniki je bil to pot tudi naš Jožek. Ker je sedaj že jesenski čas, so nabrali tudi več jesenskih pridelkov. Tako je bila med dobitki debela zel-nata glava, košarica krompirja, košara kumar, vrečica krh-Ijev, cikorja, kos žajfe, sirko-va krtača in sploh, kar so mogli kje dobiti. Glavni dobitek pa je bil to pot dolgouhi zajec, radi varnpsti izročen s kletko vred. Cisti prebitek na vsakega po 18 din. Prireditev korftrabant, brez vednosti fi-nancarjev.
Opisal bi še prijeten avto izlet čez Gorenjsko, Kranjsko goro, Trbiž, čez Predil, Bovec, Tolmin, Kobarid, ob Soči v Gorico, Trst in Benetke, pa se je dopis že itak preveč zavlekel.
Vreme imamo sedaj zelo deževno. V enem mesecu je bilo samo 6 dni brez dežja. Ljudje ne morejo pokositi in krompirja izkopati.
V nedeljo je bila k sv. Trojici procesija za lepo vreme, pa nič ne pomaga; Sedaj zahtevajo tudi v nebeših za usluge več kot pa malo procesijo.
Prijatelji mi pišejo, kaj da ne pridem tako dolgo nazaj, da sedaj je že čas, da se vrnemo.
Ja saj bo res treba, saj tukaj itak ne puste človeku ničesar začeti brez vsakovrstnih dokumentov.
Agent pa mi je rekel, da so za ta mesec vsi parniki že razprodani. Mogoče se pa kar enkrat znajdemo tam, v Naw Yorku.
Torej do videnja —r pozdravljeni.	j

Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, hi pomenijo: prta mee, *mgk dan in tre ti a pa leto, kdaj vam naročnina »oteče. Naprfcmrt —
9. 25. 38
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 25. sep. 1938
Pošljite pravočasno, opominov.
da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
GLASILO BIVŠIH BLAZNE2EV.
V državi Illinois je iztšla prva številka časopisa, ki ga izdajajo bivši umotoolni. V uvodnem članku poudarjaj uredništvo, da je število umolbolnih, ki ^o jih ozdravili moderni načini z velikimi dozami inlzuliraa in metracola, že taiko veliko, da jih je mogoče združiti v društvo. Gre za primere, ki so jih nekoč smatrali za neozdravljive, ipaei«enti ;pa danes normalno
živijo in delajo. Na žalost so predsodki zoper bivše umobol-ne -še vedno tako veliki in splošno razširjeni, da je takšno društvo, ki naj ibi pobijalo te predsodke, nujno potrebno. Prva številka tega; zanimivega časopisa je izšla ob priliki nekega zborovanja Ibivših umobolnih, ki :se je vršilo v prostorih blaz-nice illinoiskegai vseučilišča. Časopis s*? imenuje "Lest and Found" — Izgubljeni in zopet najdeni.
nam
in mi vam bomo pošiljali 2
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-
Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) —■ Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal A J, Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1-50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena ..................... $1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena............./........$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tndi preprostemu človeku.
Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "RokovnjaČev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena ........................ 55c.
sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amf i-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.......... ...........$2.40
sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova^ pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebnje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja.
Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikanem. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. Odpisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00
Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena ...................... $4.00
činskt (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca.
Cena ...................... $1.50
n 8
S S
II
II
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čai^>v-nic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
ŽIVI VIRL Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$1.50 ^ena......................$2.00
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
'"0LA8 NllODl^ViwM
Wednesday, September 28, 1938
BUB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. R. 1
J. ROUMANILLE:
2ivela
COLOMBELLA
jO revna žena, ki ji jej "CokmibeHa," je odgovoil ljica, da je utrjena, kar preveč bilo mie Oolombella; njenega Bog (>če, "dobila bosta za la-'utrujena — in da je je tudi že ubogegajnoža pa so imenovali koto dobrega, svežega kruha." malo -rani.
"Zahvaljen ljubi Bog," je I A ko je začel Jean la Plainte lekla uboga žena, "Tvoja slu- stokati, je revica slušala in je žabnica sem, ljubi Bog." spet poČa-i splezala navzgor.
plezala je ;brž niizdol, da Ljubi Bog, zmeraj dobrot-
Jean la Plainte.
Kakor je bila vajena, je ta Cctktnibella tudi tega dne hodila od hiše do hiše, da ti je v in ionu božjem izprosila košček kruha. Tidajci je našla na
In
se'brsta nasitila z dobrim, tleh drobno žitno zrno, ki jejžim kruhom, bilo videti
bi povedala -vojenuu mc<žu, da Ijiv, se je zasmejal, in ji je
ko zlato zmo. Pobrala ga je, ker je znala vse uporabiti. Potem pa, ko se je prekrižala, je za sejala žitno zrno pred svojo kočo.
;ve-'gpet vse podelil, česar je pro-' dla
Pa >e je kmilu zgodilo, da je morala OclonVbclla v četrtič nadlegovati ljubega Boga, ker je njen godrnjava, ta surovina | bT<lke za lestvo. Ra'zipro-trla je „um __ 1:	1 - -- ■ 1 perotnic,
>e ni
bega Boga — kakor ji je bil njen mož zaukazal — da bi se njena koča spremenila v palačo z vsemi -okraski, ki spadajo zraven, znotraj in zunaj.
Gospod ne'bes in zemlje pa je odvrnil:
U,č'uj, Colombelki, stopi varno dol in pazi, da ne padeš. Po-vtj svojemu možu, da je zdaj toga zadc.-'t."
OclomJbella je jako varno spkfcala nizdol in je pretočila vse -tvoji1 solze.
Povedala je svojemu možu, kaj se je zgodilo. In ko je vse povedala, je Jean la Plaine kar podivjal in jo je v svoji jezi zadavil.
Od lepe, visoke žitne bilke kmalu ni 'bilo drugega ko malo slame. Močan sunek vetra, ki je zaipithal, jo je odnesel kakor pajrovina'-to nit.
Colomib: Ha pa je navzlic temu še enkrat odšla v ne»brsa. A zdaj ji ni bilo trelba žitne
ugrabil za palico.
• Ivr.y* snežil obelili
In z velikim tekom sta jedla lober svež kruh. ('ez nt kaj dni nato: "Colombellaje spet dejal Jean la Plainte, "če bi bil jaz Zrno je zač< lo kaliti. In ker n iniesto tebe, bi izprosil k tega je Colcnibella zalivala s svo-j mu bekmu in, oh, tako svežemu . . .
jimi soLzami, je postajala bilka kruhu še malo mesa zraven — ^klcn^ glave, in tresoč se!dvigala, dvigala se ie in zmeraj lepša in je ra-tla v vi-j da ibi imel človek ob nedeljah jko tr: PQthka> ^pro^ila lju- iirkoh več vrnila si.no in je bila zmeraj višja. Ta- vsaj kaj v loncu." ko viisoko je zrastla, da je bill In dobra žena je vnovič njen kla- vprav pred pragom ča«i splezala kvišku, svetega božjega raja.	i "Milostivi Gospod Bog." je
------I rekla, "fpošlji vendar, prosim
"Colonibi lia" ji je nekoč de- te, mojem u;nw>žu k tako belemu jal njen moiž, "jaz na tvojem in teko svežemu kruhu št* kos mestu bi to lepo žitno brtiko u-j mesa za ob nednljah." porabil kot lestev. (Splezal bi i "Toliko me-s« bosta dobila, po njej, kolikor visoko bi le kolikor ga bosta hotela ob no-
silen človek. Državni tožilec je pi odlagal, naj se truplo pokoj n ga Osolnika, ako njegov grob še ni prekopan, Izkoplje in naj se ostanki ter zemlja o-J koli truipla kemično preiščejo. Gre za t-ežek zločin in treba je ugotoviti vse okolnosti. Morda se bodo našli' sledovi strihnina, ki jih je mogoče ugotoviti tudi 10 lot po pokopu. Ta predlog je senat zavrnil, ker je prof. Sel raka r že prej izjavil, da bi bil u.sfj>tjh tak«* preiskave zelo dvomljiv. Državni tožilec je priznal, da je dokazno gradivo pičlo. Izvedeniško mnenje ne izključuje docela možnosti, da jo bil stari Osolnik umorjen. Neverjetno je pričevanje Matije Klcpčič.i, ki je izjavil, da je bil prvi pri obešenem in je opa-izil <a.iiBo njegove odtise podplatov na tleh. Odtisi so šli samo v -mori do komolca, nobenih odtisov ni bilo. ki bi kazali. da se je kdo vračal od ko-
Iz Jugoslavije
po-
mogel, »lv bi videl, ali seje klas lepo razvil. Zaeno bi tvojega ljubega Bngn prosil, da nama naj bi poslal svežega kruha; ?aj jo ta kruh, ki ga naheraš pn hišah, bridko trd."
Oolombella je počasi Splezala kv šku liki drobna uravlja. In ko je preplezala do praga nebeškega raja, je zagledala ne-b< -kf ga Očeta.
"Milo-ti v i Gospod Bog," ga jo nagovorila, "tvoja služabnic«! — Jaz srm uboga Colom-b lla, kakor ti je pač že znano. Mnj^nru možu se zdi kruh, ki ga naboraeim pri hišah, pretrd. Prišla sem, da te prosim, če bi nama hotel poslati dobrega, sv< žega kruha."
leljah imeti," je e-dvmil ljubi Bog.
Tn tako so jo zgodilo.
Oolombella je bila zadovoljna in je zahvalila Boga, in njen mož ni ob nedeljah nič več go-
lm;«gl.
P* spet nekega jutra:
"Oolombella." je rekel, "ah, jaz namesto tebe bi ^plezal kvišku in bi pogledal, ali moje žito ki jo šlo tako lepo v klasje, tudi lepo cvete in lopo zori. — In še bi prosil česa v na-iin lonec, da
Mati
in sin oproščena
Pred d- ve tirni leti so našli v Biezmiku nad Zagorjem obešenega posestnika 49 let starega Jožefa Osolnika. Ker je bilo sosedom znano, <la se O-olnik ni razumel z ženo, Marijo in tudi ne s sinovi, so po vasi začeli grve/riti, da si Osolnik ni sam končal življenje. Orožniki so vedi 1 i preiskavo v tej -meri, — »aretirali so <?ina Štefana O--olnika in ženo Marijo Zdravnik dr. Ukmar je preiskal obešenega in izjavil, da more po številnih znakih na truplu sklepati, da je bil stari Osolnik zastrupljen in aiato obešen. S ilni iizvtdenec dr. Su-ber je pa izjavil, da ni pomislekov proti možnosti, da se je O-olnik sam
pr^v dosti izbranih jedi v njem.
To prt se je Colomihella skorji ni upala splezati kvišku. R"kla je ta uboga, mala mrav-
WM1>«("	i*'"''*!'M K»l»HWH MWIMtltti'
•Mfci»!Tf»". s • ^ ^ 'mattin "^rti—mftir' • 11 •:
Prva, najstarejia, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih DrŽavah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
O
1SU8
Until nov I Jeu« B|»ril« ISSN., liikorjMjriruna 11 Jauuurja v državi Illinois, s sedežem t mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO <• lavni urad % U*tn*m domu: 508 Na. Chirago St.. Mlet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.000.«» 8OLVENTNO8T K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106 54% K. S. K. Jednota i—m nad 35.060 tla nov in članic v odraslem In
nota ima nad 35.000 tla nov in članic v odraa mladinskem oddelku.
skupno Število krajevnih druStev is«
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $6,500,000
C.FSTO K. 8. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!"
Ce »e taočeS zavarovati pri d«l»ri, iK>Steni in solventni podporni orsanlzai ijk. ta varuj ae pri Kranjako-Slovenaki Katoli&ki Jednoti. kjer ae lahko xa varuje* xa smrtni ne. razne poskodlie, operacije, prr^l bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo srcuo dane in Članice od 16. do 55. leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. ZavarujeS se lahko za |i!5<»: $5(MI: flOOO; f1500 iu f'J(NK> itosmrtnlne.
V	Mladinskem nddelku K. S. K. J. se otroci' lahko zavarujejo v razredu "A" ali MB.M Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, mimo lftc za razred "A" in 9Hk- za razed *'R" in ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V V slučaju smrti otroka ca varovanega v razredu "A" s** plača do 0450.00 in zavarovanega v razredu "R" «e plača <lo $1(MIO.OO imsmrtnlne.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruje« we lahko za »-.<*•; $l.oo in 50e na dan ah 13-00 na teden. Aseamenr primerno nizek.
K S. K. Jednota uudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani iu članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jitu rezervo Izplačano v gotovini
Nad 70 let stari člani ln Članice so prosti vseh nadaljnih •■£>-
Jednota Ima svoj lasten Ust "Glasilo K. H. K. J-dnote", ki lana-Ja enkrat na teden v slovenskem In snglefikem je viku ln katerega d« -biva vsak član in pisalen.
Vsak Slovene«* in Slovenka l»l moral (a) l»lti zavarovani a I pri K. 8. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Se nisi član ali Članica te mogočne In bogate podporne organizacije, [K/trudI ae in pristop« tskoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo b:tl druJttvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli Ae nimate drufttvs, spadaJ«WVicn k rej katoliški |*odp<.rnl organizaciji, ustanovite ga; ti-ba |e le osem oorii v starosti od 1C. do 65. leta. — Za nadaljna p— jasnlla in navodila piiite m glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR, m NO. CHICAGO STREET. JOLIET. ILLINOIS
žilica sta dosledno in vztrajno zaniikala krivdo. Trdila sta, da st1 je Osolnik sam obesil in je samo izvršil, kar je nanuTaval že večkrat storiti. Nekajkrat so .^a že r šili, ko končati življenje, nred gospodarskim
Strašna smrt otroka v kropu.
V Barki Topoli se je pripetila težka nesreča. Miladina Pavlova je prala v kuhinji perilo. S štedilnika je vzela lonec vrele vodo in «*a postavila na tla. V kuhinji se je iirral njen 4 letni sinček Radivoj in nesreča je hotela, da je p.Hel v vrelo vodo. Ko je mati potegnila iz vode, je 'bil otro-čitVk žc mrtev.
Štiriletna deklica dušila.
se je
čudni n*isrrči i)>or T-a.io iz Kloče\ca blizu Vara/dina. Tčmh je našla 4-Ietna Marica
zolca nazaj proti hiš?. Tiri i nijMak na dvori^u zrT1° Kraila in bilo videti, da je Osolnik pre-;S1 Pt>tisiuhi v nosnico. Grah stripa! pod k^zolc-111. lh->.Mvni! _ tožilec jc menil, da je iz k lju- j čeno. da b-i se Osolnik v temi'fan je bii cb-obešal, ne <la bi »prestopal }^>od
kljuko, na katero je privezal vrv. Tudi ni mogoče misliti, da '-'ta si brata »Toprra izmislila tako -tra-ne obtr^be, da l)i se maščevala.
Branilec Knaflič je izpodbijal predvsem verodostojnost (pri>č, plasti Ja*koba in France-si jc hotel t ta Joi^ra. Jo^ra sta Osolniko-ker je l>il 1 v<> Obtožila še dru^i'h zločinov, polomom. obtožb« je zagrabila samo za
„	. ,. . I del vseh Jo^rovili ovadb. Joi^ra
Odkc.lno je bilo ninen-je izve-» tft ^^ f]a j(> st;)ri ().n]nik
drnca prof. dr. Pbrn.ka, ki 3e|poz,vžitju ,,aja hpswl Ako hi
izjavil, da obstoja po zunanjih ^ strihnin
znaki'li sodeč v-a verjetnost, da | qnf k
se je Osolnik sam ob sil. Glede I
možnosti zastru»nljenja je prof.
Plečnik sploh odklonil izjavo.
ker spi rili ni osnove za izjavo,
ali je bil zastrupljen ne.
bi bilo ob nedeljah in praznikih|obelil. Ko je vodja Fiziološkega zavoda prof. dr. Seliška.r preiskal še želodčno vsebino o-bešenriora in izjavil, da ni bilo mogoče najti v želodcu nobenega stnuipa, je bilo kazensko postopanje proti Štefanu Osolni-ku in materi Mariji ustavljeno.
Sušljanje <» ra-ilni smrti -ta-rega Ostohri ka seveda ni prene-j ha Po, toda orožniki iz Vač ni-oj imeli več povoda za interven-\ cijo Zaradi ukradenega kolesa od voza je pa ta zadtva 1^-' tos v januarju zopet oživela. Štefan Osolnik je namreč ovadil svojega prijatelja -Jakoba .Togra. da je ukradel Rudclfu Voziju kolo od voza. Joger je pa šel in zaupal orožnikom, kar mu jc Stefan Osolnik pravil o očetovi ?mrt.i. Pravil mu je, da sta z materjo očeta najprvo za->irupila in nato obesila. Mati je očetu skuhala čaj, v katerega je nasula "troblina" to je Rtrihnina. Stari Osolnik je čaj izpil in zakričal, da to ni navaden čaj ,nato je začel besneti. Mati in sin sta ga davila z rokami in nato nezavestnega ali morda že mrtvega nesla pod bližnji koaolec in ga obesila.
Brat Jakoba Jogra, France je pa tudi že vedel, kako je bili stairi O-olnik umorjen, ko mm je Jaikofo nekoč pravil o tem, kaj mu je Štefan Osolnik zaupal. Za Franceta Jogra se je namreč potegovala vdova Ma-ri»a Osolni'kova. Ob neki priliki mu je zauipala, dfii sta s sinom Štefanom starega zastrupila in nato obesila. Osolniko-va mati je zaupala skrivnost o očetovi smrti Francetu Jogru, sin Št i-fan jo jc zaupat Jakobu Jogru. Oba Jogra sta bdla zaradi tega glavni obremenilni priči v procesu prot« Mairiji 0-solnikovti in sinu Štefanji ,ki sta se zagovarjala pred veli-ki<n> ktazenskim senatom. Z5a tak zločin je zagrožena kazen smrti ali do-mrtne jc^če. Branil ju je dr. Knaflič.
Ra?i|jrav3 jc tra.:,sla do 20. ur zvečer. Predsednik in sod-rik so aelo natančno zasli,š<ev>ali ■štm ilne priče. Brata Jogra sta vztrajala pri izpovedi. Obto-
Kaženski list Štefana Osolnika je kazal na to, da je fant natgmjen k tatvinam in <la je lia-
v čaju, bi ne mogel or slarihnui onwtviči tk'rj osrednje živčevje. Motivov za umor ni, pač pa jih je mrego za samomor, ne glede in izjave izvedencev, ki so umor skoraj i%k I.;u čeva 1 i.
"Stofan Opolnik in njegova mati Marija sta bila glede obtožbe umora oproščena. Šte-
ojen zara li tatvine kolesa in ure na 5 mest cev in M) dni ječi Obtožnica je namreč dol žila Štefana tudi tstvine 20 din vrednega kolesa od voza in tatvine ure, ki j zmanjkala. Ivanu Brodarju. Tatvino kolesa je Stefan priznal, tatvino ure je v preiskavi tudi priznal, na glavni razpravi pa je krivda zanikal, a je bil kljub temu spoznan za krivega
je zbzel v sapnik in detkli?a se je jela dušiti. Starši so jo odnesli k zdravniku, pa se je že mtd potjo zadušila.
Ose do smrti opikale starca.
Iz Varaždina poročaj, da >r> v va<i Police (,se do smrti opikale 80-letnega Jakcba Kle-roenčiča. Starec je pasel krave Eno kravo je imel privezano in konec vrvi si je ovil okrog pasu. Kar so i <e napadi krave, ki so jele bežati. Starec je padel in krava ga j vlek' i za seboj, dokler se ni tako potolkel, da je izdihnil.
Splitska amazonka.
Sredi Splita je 40-letna Stair- Bnnič napadi	tno služkinjo Lino Boli vari in ji zasadila dolg kuhinjski nož v trebuh, tako da se ji izpadla čre-va. Smrtno ranjeno služkinjo so prepeljali v bolnišnico, na-padalko j» pa policija iretira-la. Bojevita Stana j«> izjavila, da je zabodla Lino zato, ker ji jc baje zapeljevala moža.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA
GEORGE C APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POf.HEItMK V NEW YORKi: IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slii«""(iju smrti s»» obrnite nn nnS (Nigrelmi 7-jivod In Mr. Anthony Svot Im. prišel k Vnra in Vam dal nnv»MlilH ln itiip v Vnše t»"pf>ln<i zailnvoljstvo.
BROOKLYN, N. ¥. 219 Atlantic A ve.
MAln i— 7f.11
NEW YORK. N. S.
455 W. 43 St. Circle 6 7393
\
4<Padišahovi «en-"Ob Vadarju"
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEIV!
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pr: Samarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med
dvema ognjema.
Cena $1.50
po de2eli skipetarjev
4 knjige, s slikami« 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn.
Cena $1.50
v gorah balkana
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
1 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na gledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nrtf divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3*50
WINNETOV
1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U TI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri

216 WEST 18th STREET
P^Jishhg Company
NEW YORK, N. Y.
_
l9 L %fš UBODi'-lo« TM
Wednesday, September 28, I 938
LAJtQEST SLPTSKB DAtLT IN O * *
MIIIB^^.....................................
ROMAM IZ 2IVUEUA
ZA "BUS NARODA** PRIREDIL: K. H. =6Q
4*<Sa j ti pravim, l>a«?inar se je zelo izpmnentla. Sicer p>a je ne bo nikdar vzel domov, drugače 'bi jo že davno vzel. oek- j>o njegovi smrti se bo vrnila, da nastopi svojo dedšcino — in tedaj je ne bo rvor vi<U4. Kot retčeno — vse bi šlo zelo gladko, samo ko ibi papa na pot ne metal ovir."
Elena dolgo gleda pred se Ln le-skotanje njenih oči izdaja, da je bila vredna hči svoje matere. Cez nekaj časa pravi:
44Ne, papa tega ne bo nikdar storil.*'
Prež< če jo mati pogleda.
"Kaj pa ti?"
Elcnino telo se iztegne kot telo požrešne roparske zveri.
4 4 O. cena bi b'pla tega vredna — pa saj bi samo vzeli, kar nam gre. Vlogo, ki bi jo prevzela. Vi že dobro igrala. C), veseli me, da Ibi si ti v.logi zamenjali, mam«. Z enim vdarcem bi bili zope>t liosrati. Seveda bi potom zahtevala, da nte vsepovsod aproinljaš — od svoje ljube tete Katarine se ne bi nikdar ločila, imeli 1*1 krasno življen je. Kaka skodla, da je i ]>apa za take stvari preneroden."	I
Mati in hči se v ta načrt zatopite v vseh podrobnostih, toda ga ni bik> mogočo izvesti, ker je Egon Strasser pazno držal svoj« roke nad Dajrmar. Razgovarjate se o vseh možnostih. Neko |x»>ebno *vcteelie je za nju„ izmišljati si, kako bi bilo mogoče načit i z vestI)o gotove meje «e ž njim še igrate, toda komaj opazite, .da 'se jima je vedno bolj vgnezdil v njune misli.
In četudi so si vedno zagotavljale, da se mora načrt razbiti, ker se oče ne mara vmeševati v tako podlo zadevo, se jbn je ta imisel vendar bolj in bolj zarila v njuni srci, Na noben način tega niso smatrali za kako podlost, ali zločin, temveč si skušali med >i boj dopovedati, da imajo popolno "pravico" "'bastarda" kot nezakonitega dediča odgnati. In popolnoma pozabijo na to, tla bi mogla družinska podobnost m>d Dagmar in Kleno pri nečrtu igrati veliko vlogo — dru-žinskta podobnost, ki je dokazovala, da Dagmar ni bila bastard, temvtv li-či Rudolfa Stra^serja. S takimi malenkostmi se te ženske niso vkvarjale. Tu z globokim vzdihom, da je ta lepi načrt neizvedljiv — dokler mu dela zapreke oč -. so za danes prenehale s posvetovanjem, katero pa so pozneje še |K)gr>sto ponovile.
In pr;d vsem, kar se je >edaj godilo na gradu Consifttelli, ste se mati in hči vpraševali: ali bi to najinemu načrtu pomagalo, -ali ga bo oviralo? In skrbite vedno za to, da se je zgodilo samo, kar bi ga nio«^lo podpirati. Egon Strasser ni niti najmanj sluti«! o trm, kar je »strašilo v glavali njegove žene in hčere. Vedno se počuti slabšega, in zdravnik mu ne more pomngati. Včasih mu vstajajo tudi misli na smrt in tedaj ga ne mori samo skrb za ženo in otroka, temveč se tudi vprašuje,. k.;j se bo zgodilo z Dagmar. Pa sta ji ž^na in hči sovražni, to je ved« 1. . V resnici je bil v večjih skrbeh za Dagmurino hotdočnikst. kot pa za bodočnost svoje žene in hčere. Četudi s»te moraii skromno živeti, vendar ste bili zavarovani pred pomanjkanjem po naloženem kapitalu in po najemnini pos.stva, Tn četudi v svojem življenju ni nikdar prosil Rudolfa za kako podporo, je vendar sklenil, da mu l>o pu-til pismo, v kater« m ga bo prosil, da tudi po njegovi smrti ne odtegne popolnoma svoje roke od njegove žene in hčere.
Toda vedno se \ velikih skrbeli izpričuje: kaj bo z Dagmar. kadar enkrat miirješ?
Že večkrat je sklenil, da bo kljuboval Rudolfovi trdni volji in mu bo -več pisal o Dagniar, kot pa samo o stvarnostih. Pred vsem si misli, da je telednjjč njegova dolžnost Rudolfu sporočiti, da mu .je njegova hči z vsakim dnem bolj podobna. Sicer — tako si pravi — bi mu moral to že davno Sporočiti, toda je bil dovolj slaboten, da je vedno odlagal — mogoče tudi iz strahu, da- bo potem Rudolf svojo hčer poklical k sebi. Va bojazen pa ni 'bila »samo zaradi tega, ker b\ i*renehalo plačevanje za Dagmar. temveč tudi zato, ker se je bal ločitve od nje. Kajti, črnil »olj se je odtujeval svoii ženi in hčeri, tem
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK
F
manjše. Stric >e je izogibal odgovorom, kadar ga je vprašala po tem. Težak obup se je oprijemlje, ko vidi kako slab je že stric. Kaj se bo zgodilo ž .njo; ako bo nekega dne umrl? Tajni strah jo obide, ko pomisli, da bo morala potem sama ostati s teto Katarino in 's; stri«er.o Eleno. In ta strah jo dovede do oklepa.
Kaj je zagrnila, da je oče leto za letom daleč od nje? Čim starejjsa in raaunmiejša je postajala, tean bolj nerazumljivo se ji zdi, dia ji oče ves čas ni pisal ene vrstice in da mu tudi sama ni smela pisati. In mnogokrat premišljuje, zakaj je bil oče vedno tako jezen, zakaj ni proti njej kazal nobene ljubeznivosti, odkar je šla mati od hiše.
Sedaj ni več mlada in je že/preveč iskušena, da bi mogla' še verjeti pripovedki, da se mati ne more več vrniti, ker živi v zelo oddaljeni deželi. Pravi si, da mora njen odhod iz hiši-' imeti poseben vzrok in ravno tako njeno dolgoletno izgnanstvo! iz očetove hi«e. Kajti, da je to izgnanstvo, ji je počasi po-!
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
V NEW VOKKl' IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
(za moške)	(za ženske)
Pogreb $110. in VEČ
Predno tirestl* kam drugam. pa če je se tako daleč, pridite, ali jm telefonirajte uain za |wja^uil<>.
Jamčimo, da boste z našo postrežbo popolnoma zadovoljni. 12» E. 7th ST., med I. Ave in Ave A j 707 PROSPECT AVE. vogal 155 St. NEW YORK T»'|.: OReburd 4-2oC>8 ''liKONX Tel.: MKIo.se .1 HT.TT
VSE PAR NIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastepa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEIT. 216 W. 18tb SU New York, N. V
POROČNA KRIZA V KRALJEVSKIH RODBINAH.
Ittiaui starega prijatelja— Xi lahko poglobiti se v tajne
stalo jasno.	.. . .	. , , ,. « .. , ..	,
jj	, . ...	.	j pi«e Lueitii Co rosi — dtwrearai bralnih rodovnikov ovrvipskih Euro]
Ze pogosto .;e srbel- prsti^ da bi .pisala svojemu očetu z^>(|ovimirja. ki niu nekatere vladarskih rodbin. Tu so po-|^
m bi ga o vsem tem vprašala. Toda kako naj 1» njeno pi*mo(nungk<> in skandhiav_|trelmc t mt.,jiu. AtU(lije in sa_
ske u in verze, skrbne cuvarice, mo tako hihko spoznamo, kako'-v.. oktobra: starih tradicij v*ako leto na- zamotane >o te za leve. Vze-i Aquitania v Cherbourg estavi rodovnik <>d- mimo bivše cesarico Žito. ki bi'2*- oktobra:
neopaženo moglo priti iz grada? Sama je šla *e redkokdaj iz grada in sam*> s kočijo s teto Katarino in Kleno. Ker pa ta vožnja za njo ni bila posebno prijc tna, je večkrat ostala doma in teta in Elena je tudi niso šilih«, tla bi šla ž njima. Pa tudi če bi se peljala ž njima, ne bi imela priložnost o ldati pisma, ne da ki je kdo videl. Uslužbencev za to tudi ni mogla prositi, kajti brez gospodarjevega dovoljenja ne bi ni kdo nesel njenega pisma na pošto.
Strica pa se do sedaj tudi ni upala prositi za dovoljenje, da bi smela očetu pisati .pismo. Toda mogoče je bi! prenos misel, ker je ravno danes tako trdno mislila na to. ako ne bi prosila strica. Ko stricu bere, se ji hočejo misli v-dno izgubiti. In ko jo slednjič stric prosi, da preneha, odloži knjigo. Dagmar vstane, da stricu popravi {blazi.no. Nato pa nenadoma, zbravši ves svoj pogum, vipraša: li se smem
prošnjo
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
28. septembra:
Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bulougne 4 oktobra: Paris, v Havre Europa v Bremen 0. oktobra :
Queen Murv v Cherbourg S. oktobra : lie de France v Havre • Koma v Genoa 1 Volendain v Boulogne
11.	oktobra: Statendan« v Boulogne
12.	oktobra : Normandie v llavrp Aquitania v Cherbourg
.3. oktoora:
Bremen v Bremen 15. oktobra:
Vulcan ia v Trst 18. oktobra:
Nieuw Amsterdam v Roulogue l!). oktobra:
Queen Mary v Cberbonrg 20. oktobra :
U ropa v Bremen »bra :
rhamplain v Havre Conte dl Savoia v Ceuna
roce, naj nosno seznam nov::poročenc*ev (najvfcjt ga plemstva V pivte-klom letu. Priključiti v Avstrije k Nemčiji, državljanske v(»j-ri važni svetovni dt»-
;ada omožila in otrok, tri hčere
Lahk«
oženila in pet sinov.
i mislimo, koliko skrbi
lie »le Frani* v Havre
ose m
•20. oktobra:
; "ma. saj j-
. . . . , . . ,	y končno tudi orni ma
ne i h tlruiri važni svetovni <lo-' . .	* .
j, . "	..	... ti iii bi rada
tiTodki iJTii (t>rav itn* ne-motii<» v. ,
i , , , • . \ t l*ok« njegovem delu. L.t ^ i<* tu-i-'
t%	nrav
spel v Pariz, kjer zbira od ju-j'
tra dr> večera i>otrebne podat-. . , ... . , , . , , , .	,..»'., J prestol Oto. se dokaj hdiko lia-
ke po arhivih in knjižnicah. j (
To dela < tem v<čjo vn mo, keT
.pravila svoje o-dobro ]»od streho, ('c-bodo nj.ni ^inovi meti njimi pretemlent ra m. tlžarski
i^ate nev«st»'. ])ojdt» to ti^ž.j«* pri tr. li nadvojvodinjali
---" " • »v.; • i l/J IIUCU1I1, Jiunu.	• • t i ,1 . i , , • l' '-J« 1 11 " umi % u | . vi u
*< n; .... ^ „i„ v j1 ... . ..	... ,., je videlo teko<*e leto ]>oleg man v*i i Pr ■
Ah se smem enkrat predrzniti izivci	veliko, veliko) v .. , ... , *,Charlotti. Adelai li m Klizabe-
. • - - . .	i vtfsnih zakonskih zvez dve res- .. . ....
=>njo, ki jo ze cloigo nosim v svojem fsrem?'	.... .. . . . . 'ti. I>ote namreč nimajo, ker jr
• i j i v . • i	nični kraljevski svatbi, in sie«M*llx-., , i
r^gon jo pogleda s slabotmm nasmehom.	, „ rri. . . I liLtler zaplenil vse njihove rod-
"Zelo redko je. Dagmar, da imaš kako željo in upam, dar?	* T* V	"' ' ' '..............*......= " "
nogel izpolniti tvojo želio."	'5""'ea Hohemollerna s
bom mogel izpolniti tvojo želj
t4Pro6ila bi te, <tric Egon, da mi dovoli« moj^m-u očetu i X»Lsati pismo."
Egomovo čelo se pordeči.	. fa možitev - princi enako vi-
"Kako prideš na to, Dagmar, kajti veš, da tvoj oče s Rokega rodu so vsako lete teboj ni mara imeti nikakega dopisovanja ker — ker z-a to nima nian.i*;i' ^ liripovedovati
jbinske premož<*enje. Zato se prinet- j)0(j0 raora]e zanašati pri iska-so Bomanovno v Doomu.
nju ženinov samo na svojo 1111-fzifled orinces vladarskih hiš i kav.nost in d brc lastnosti.
časai 7
Daeinar
pa se odtočno vzravna.
L" pa m, da bo imel toliko časa, da prober t edino pismo svoje hčere. Vedno si me potolažil, kakor sem te vprašate1, zakaj me oče ne vzamv k sibiv Nič več nočem o tem govoriti, bol j se je v svoji notranjosti oklepal Dagmar, ki je bila edina | kako veliko lirapenonje imam po svojem očetu in svoji do-— to je vedel — ki mu je prinaša ljubezen. Sram jjra le. tla movini, hrepenenje, ki mi bolj leži na mojem srcu kot kaka
jn je vedno v večjih skrbeh za Dagmar, se odloči, da Rudolfu I °<i sebe in se ne zm?ni za to, ako še živini, raaun da za mene kmalu piže.	plačuje. Nisem več neumen otrok, katerega moreš odpraviti
24. POGLAVJE.
Nekega dne počiva Egon Stra^er v naslonjaču v parku. Poleg njega sedi Dagmar in mu nekaj bere. Talko je že slab, da ne more držati niti knjige in le z največjo težavo je še mogel nekoliko hoditi po parku. Svojega Almasorja je -že davno prodal. Izkupiček je največ šel za obleke za ženo in hčer i nza nekatera popravila na najemni kov i hiši.
Zdravnik, ki je nekolilkokrat prišel iz Sortna Ln ga je -prejela samo žena, mu je povedal, kaka 'bokzen ga razjeda in da ni nobenega zdravila in zato anu je rekel, da njegovih Obiskov ne potrebuje več, ker so mu bili predragi. Pomagati mu ni mogel in kar mu je mogel zapisati za olajšavo bolečin, je storil.
Egon Strasser j* 'bil pripravljen na svoj bližajoči se konec in sedaj, ko mu je moglo življenje le še kaj malega nuditi, mu ni bilo nič za to, da bi ga še kaj podaljšal. Samo zaradi Dagmar se je še hotel pomiriti, »hotel je vedeti, kaj se bo po njegovi smrti ž njo zgodilo. Kako blizu pa je že bila gmrt. tega ni slutil. Ko Dagmar sedi poleg nje(ga iti posluha njen j inediki gl«*s jo opauuje z britkostnim pogledom. Tako čudovito je lorpa Ln «e ie samr.imi sobi	ihrOTvo^+iioffa L-,cif davno sebi
Ako jo oče ne bo hotel vzeti k -selbi, bo treba za njo najti drug je s to .prošnjo obrnila nanj ravno sedaj, ko se je tudi sam dom, toda kje drugje, daleč od njegove žene in hčere. Dane« odločil, da piše njenemu očetu, da je Dagmar pojasnjen njm mu je vse t» jatemo, ko o tem premiišl,fuje. In zato sklene pi-' ' v ' " tati Rudolfu Strasserju in čuti, da je že »krajini cas. Z vso zgovornostjo je hotel Rudolfa prepričali, d« je Dagmar nje-
s soeutnmii pripovedkami. Ako mi nočeš, ali pa ne smeš povedati resnice, tedaj bom svojega očeta sama vprašala. Pogosto se vprašujem 's strahom, ki mi jemlje sapo, kaj s; 111 pravzaprav zagrešila, da me moj oče ne vzame k sebi. Rečeno mi je bilo, da mora biti moje -učenje končano, potem pa se bom mogla vrniti domov. Gospodična Be rend je že od tukaj skoro štiri leta, jaz pa imam že skoro dvajset let — in stara in pametna sem dovolj, da očetu ne bom nadležna. V njegovi hiši je prav-gotovo tudi kak kotiček za mene. Ne morem si pomagati, stric Egon, včasih imam občutek, da mora biti med menoj in mojim očetom kaka tajnost. Spomini na zadnje mesece, ki sem jih preživela v očetovi hiši in ki sem jih skrbno varovala kot dragoceno posest, da irni ni bila odvzeta, me silijo, da pogosto razmišljam o tem, zakaj se je moj oče tako pmnenil proti meni, odkar je moja mati odšla iz hiše. Vem, čutim, da mora biti vsemu temu nekaj na dnu. če-sar pa ne morem razumeti. Imam ofbčuttk, stric Egon, da poznaš to tajnosti, pa mi je ne moreš, ali pa ne smeš razkriti. In zato te prosim, dovoli mi, da sama pitštm očetu; moram ga vprašati, kaj me loči od njega."
Proti svoji navadit je govorila zelo razvneto in v njenih
položaj. Egon se vzravna in prime njeno roko.
"Prav dobro te razumem, moja draga Dagmar, toda me-- -	.	„ ni samemu so vezane roke po moji besedi, ki sem jo dal. To-
gova hci. Dane« se ni hotel več ravnati po ukazu, da o njej da ravno sedaj *em tudi sam razmišljal o tem, kaj bi mi bilo poroča etnmo stvarne zadeve.	mogoče narediti, da te oče vzame k sebi.
Dagmar ne sluti ničesar o sklepu svojega strioai Njeno	;
upanje, da bo poklicana domov, .je z vsakim dnem postajalo i
moj prijatelj. Zdaj je v Ev-|'fllltev aM mozi ropi 64 princes, nadvojvodinjiVbna; D^l h'Al}
(Dalšfi arihodnjič.)

in vojvodlnrj Ln še zdaj ali ne-llma koč vladajočih rodbin, ki bi se rade omožile. Nasprotno je pa
v poštev prihajajočih princ h v in visokih pleniičev samo 42. Tz tega sledi, da bi moralo 22 princes sklenili morganatične zakone, ali pn v najboljšem primeru omožiti se s potomci nižiega plemstva.
Še težji je položaj jjrlede vene prineev in princes. V pro-testantovskih plemiških rodbi-nali je 20 mladeničev in samo 18 deklet, dočim je v drugih krščanskih dinastijah. y»ravo-slavniili odnosno rint-ko-katoliški li. 4o mladenk in samo 22 mbdeničev. godnih za možitev odno-no za ženite v. Ta pojav je v prvi vrsti posledica wčj< neodvisnosti princev, ki si navadno izibeiro neveste po svoji volji in ne oziraje se na plemiški stan. Saj je storil tako celo vojvoda Windsorski. Poleg njega bi lahko omten-ili grofa Oavadongo, bivšega princa A*-turskoga^ nadvojvodo Albrech-ta Habsburškega, princa Nikolaja ruiruunskega, dva švedska kralje^'ska princa in še več d morili.
Celo zakonska zveza kralja Zogu j-e teoretično mezaliansa. 'ker 'j-M1 je oženil z grofico, ki njen rod, čeprav ima (pravico •enakopravnosti rodu z vladarskimi hišami, nikoli ni bil kr«>-nan. Ne smemo pi tudi poza-b'lti š%>fnske državl jan ke voi-ne, kjer je v Prancovi vojski padlo več princev iz bourbon-ske vladarske hiše.
Druge vladar-ke rodbine pa nimajo zaenkrat nobenega za ženitev ali možitev arodnega ensteinske. ki tiri hčere in štiri sinove.
Itrvm»Mi v Itri'iuun H*'^ v (irn<Hi Ve«*mliixn v B«>ulofn»«»
P«» piMoki albanskega kralja Zogu je Lichtenstein edina evropska držjvva. ki je njen vladar samec.
Albanska vladarska hiša nima zdaj nobenega samskega princa, t cm vrč samo tri kraljevi- sestre. Albanski prestol ima ]>a pretemh nta v osebi princa Karla Viktorija AVieda, sina kneza Viljema Fridricha, ki je pred svetovno vojno jn kaj mesecev vladal v Albaniji. Ta mladi princ, star približno tolika kakor princese M vez ven, Ruble in Maxhide, je samec in kdt) ve. kje si bo poiskal nevesto.
važno za naročnike
Poleg naslovu je razvidno <lo kdaj imate plačano uaročuiuo. 1'nra številk:« jNitneut uit'st'f. drug« dan iu tretja pa leto. l)a nam prihranite nepotrebnega dela iu stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našen u zastopuikn v Vašem kraju ali i>a kateremu lanei zastopnikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker »o upravičeni obiskiiti tu<i; druge uaselbine, kjer je kaj uasih rojakov Ijenili. Zastopnik l>o Vam izročil iiotrdilo za plačano naročnino.
california:
San Francisco, Jarob Laastir
COLORADO:
l"eier Culig. A. SaftiC
Pueblo. Walsenburj
M. J. Bayuk
INDIANA :
IndianaiHilis, Fr. Zupanih
ILLINOIS:
Chicago, J. BeWSU,
Cicero, J. Fabian (Chicago, CTcero
In Illinois) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago in Waukegan,
WarSek
MARYLAND:
KltzmUler, Fr. Vodopiveo
MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou4e. J Lriau'-Ji Ely, Jos. J. Peshel Evelech, Louis Goule
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povge Virginia, Frank Hrvaticb
MONTANA:
Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck
NEW IOUK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls,
OHIO:
Barberton, Frank Troha
Cleveland. Anton Bobek- (-'has. &ar> linger, Jaei>b Resnlk. Jo»>- »lapnlic (iirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Kum^e Youngstown, Anton KlkidJ OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer, Jobn Jevnikar BroughtoD, Anton Ipavec Conemaugh. 4. Brezovec Coverdale In ukoUca. Mrs. lvmts
Rupnilc Ex | tort, Louis Supantit Farrell. Jerry Okcro Forest City. Math Kamin Fr. Blodnikar Greensl»urgT Frank Novak Homer City, Fr. Feren^hak Jobnston-n, John Pot ants Krayn, Ant. TauSelj Luzerne. Frunk Ballocb Midway. Jonu Žust Pittsburgh in okollea. Philip Progmr Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhifrcr West Newton, Joseph Jovan .. .. .. WISCONSIN.
Milwaukee, West AI11*. Fr. Skalt Sheboygan, Joseph Kalifi WYOMING:
Rock Springs. Louis Taochar Diamondville. Joe Rollufi
Vsak castopnik Ixda potrdil« sa sra-Is, katera je prejel Zwtapaike topla
U "GUB (USODA'