Razne stvari. Iz domačih krajev. Za volilno dobo. Na mnogobrojna vprašanja odgovarjamo, da pri nas na Štajarskem volitve za državni zbor v kmečki in petiskupininiso direktne in tajne, ampak pri nas se volijo volilni možie. In ti volilni možje Se le volijo poslanca. Kdor je volilni mož za kmečko skupino, lahko je tudi volilni mož za peto skupino. Narobe pa ne velja popolnoma. Le isti volilni možje pete skupine so lahko volilni možje v kmečki skupini, ki so volilci v kmečki skupini. Volilec v kmečki skupini je, kdor plačuje vsaj 8 kron direktnega davka, volilec v peti skupini je vsak možki državljan, ki je dopolnil 24. leto, naj plačuje kaj davka ali ne. — Kmalu bodo volitve volilnih mož. SomiSljeniki, glejte, da bodo izvoljeni za volilne može sami zanesljivo katoliški, zanesljivo narodni in značajni možje! Imenovanje. Sodni adjunkt Neubauer vitez Brandhausen je prestavljen iz Velikovca v Maribor, dr. Venig iz Voitsberga v Ptuj. Oba sta Nemca. — Avskultant gospod dr. Cvetko, naš štajarski rojak, je imenovan sodnim pristavom v Metliki. Naši Slovenci morajo na Kranjsko, da nam potem lažje urivajo Nemce. Iz šole. Nemško šolo v Štorčh pri Celju ie vzela dežela v svoje oskrbovanje. Stalno nameščen za meščanske šole v Mariboru je č. g. A. Čižek. Nadučitelj v Polju je postal g. Anton Gradišnik uCitelj v Št. Vidu pri Planini. Učitelj v Ostervicu g. Ivan Jezovšek je postal učitelj v Št. Lovrencu pri Prožinu, uSitelj v Dolu gsp. Ivan Polak je premeščen v Hrastnik, gospica Liza Klemenčič iz Dobernika v Št. Jederto nad Laškim, stalno nameščena je pri Sv. Marjeti pri Laškem gca. Ana Steska, iz Št. Andreja v Slov. goric. je premeščena gospica Marija Danko v Št. Ilj nad Mariborom. Učiteljica ročnih del bo v Planicah gospa A. Škrbinšek, v Turji gospa J. Gnus iz Dol. >Štajarc« v žalosti. Okoli ,Štajarca' vlada velika žalost. Njegova starejša sestra ,Petauerca' je namreč izdihnila. Ker je ,Štajarc' sedaj vsled žalosti še bolj kot drugekrati ,zmešan', zato mu iz usmiljenja prihitimo na pomoč ter mu svetujemo, naj napravi naslednje mrtvaško naznanilo: Kako širijo ^Štajarca". Kadar izide katera štev. tega protiverskega nemčurskega lista, ga v veliki množini raznašajo po Ptuji. Po sili ga vrivajo tudi vsem ženskam, ki prodajajo na glavnem trgu. Marsikdo v ptujski okolici ga ima, ker so mu ga vsilili. Naročniki >Slov. Gosp.< ga večkrat dobš zajedno z Gospodarjem pod istim zavitkom. Ali to delajo na c. kr. pošti v Ptuji? Mi Slovenci odločno protestujemo zoper tako vsiljivost in nesramnost. Rodoliubi, poučujte povsod naše IJudstvo, kdo da je »Štajerc«. Proč s takim listom, ki bi rad naše ljudstvo zvesto ohranil nasprotnim trgovcem, da bi se dalje poljubIjali šibo, ki ga že toliko let bije. Vzdramimo se in spoznajmo vendar zvite nakane nasprotnikov! Pri Veliki Nedelji širi >giftno kroto« ali »Štajerca« ondotni trgovec Jurij Škorc, kateri živi izključno od slovenskih groSev. Vsake številke dobi po 40—50 proizvodov. Ako Škorc nima pravice za kolportažo, mu bomo mi kmalu zapeli eno lepo pesem. Namestnik državnega pravdnika v Ormožu, ki je pokazal proti nekaterim udeležencem SlomSekove slavnosti v Ormožu tako odločen nastop, bo tudi v tem slučaju dobil priložnost za tako nastopanje. Demantno ali biserno poroko sta obhajala pri Sv. Juriju ob Taboru dne 15. okt. Florijan in Terezija Brišnik. Bilo je navzočih mnogo ljudij, oddelek celjske godbe pa je igral lepe komade. Lepa vrsta sinov in hčera, vnukov in pravnukov se je pomikala iz župnišča v cerkev med pritrkavanjem zvonov in pokanjem topičev. Oba sta bila rojena leta 1819. Pri Sv. Trojici v Slov. gor., kjer tamošnii trgovci izključno žive in se rede od slovenskega vernega ljudstva, od slovenskih romarjev, razširja in prodaja sovražnika slovenskega ljudstva »Štajerca«, mokotržec Schutz. Dobiva ga vedno po 30 iztisov! Orožništvo pa je v sosedni hiSi, in ne ve, ali ima pravico za kolportažo ali ne. Toda Schutz jo je pred kratkim enkrat pošteno skupil. Vrl kmet od Sv. Benedikta gre mimo njegove trgovine. Vsiljuje mu »Štajarca«. Kmet pa se mu odreže: »2e davno sem trdil, da >šnops« ni vreden, da bi ga vlil v moj črevelj, sedaj ti pa rečem »Štajarc« pa vreden ni, da bi si svoj črevelj obrisal«. Pašedrugih gorkih mu je povedal. — Nadalje dobivajo pri nas >Štajarca« slovenski (?) trgovec Slapernik 5 iztisov, gostilničar in mesar Ferk 5 iztisov in gostilničar Steinbauer 1 iztis. Kmetje, so to vaši prijatelji? Vaših grošov gotovo! — Naš Goiob je pokazal svoje perje! Zoper tukajšnjo slovensko zadrugo rohni, a pri »Zvezi« nemSkih zadrug se ni branil prevzeti celo častnega mesta odbornika. Celo v Gradec se je vozil. Naš Golob pač ima rad slovenski denar, Slovencev pa ne mara, ki ga redijo in pitajo. Iz Crešnjevca nam piSejo: Dne 9. t. m. se je na Pragerskem ponesrečil 261etni železniški uslužbenec Mihael Mlakar; JpriSel je pri premikaniu voz pod kolesa in bil na mestu mrtev. Kako je bil rajnki priljubljen, pokazal je najbolj njegov pogreb; pokopan je bil 11. t. m. na Spodnji Poljskavi. Pogreba so se udeležili gg. uradniki, njim na čelu g. načelnik postaje, nadalje službe prosto železniško osobje, pa tudi dokaj odličnih mož iz njegove rojstne fare črešnjevske. Ob grobu mu je govoril tamošnji č. g. župnik lepo ganljivo nagrobnico. Vsi pogrebniki so \se vračali solznih oči s pokopališča, ker vsak izmed njih je ljubil pridnega in mirnega mladega človeka. Naj v miru počiva! Gledališče pri sv. Juriju ob Taboru. V velikej sobi »Bralnega društva« pri sv. Juriju ob Taboru se bodo to zimo vršile gledališke predstave. Dne 14. oktobra je bila prva predstava. Igrala se je »Sv. Germana«, igra v treh dejanjih s petjem. Soba je bila polna večinoma domačih ljudij. Dne 28. oktobra ali prvo nedeljo meseca novembra bo druga predstava. Igrali se bosta dve igri. Mi Savinjčane opozarjamo na naše gledališke predstave, ker bodo za male krajcarje videli veliko lepega in se obvarovali mnogo hudega. Posebno fantom in dekletom bodijo na§e predstave priporočene! Vstop je vsakemu prost. Vabila se ne bodo razpošiljevala. Včasih se bodo predstave naznanile tudi v česopisih. Meseca novembra pride na vrsto noviteta, na kar se že zdaj opozarja. Igralci in igralke so sami domači fantje in dekleta. »Slomšekovo rojstvo." Dramatični prizori ob stoletnici njegovi. Sestavil Mihael LendovSek. Lična knjižica, male osmerke str. 24. Tisk in založba Drag. Hribar v Celju. Cena posameznim izvodom 20 v. Kdor naroči večje število (najmanj 10) vkup, njemu se odneha pri ceni za 25%- Spis sila navdušeno poveličuje naSega Slomšeka: Vilerojenice in angelji nebeški prinaSaio novorojencu k zibeli srebrno liro (pesnik), zlate bukve in pero (pisatelj), pa Skofovsko kapo in palico (Skof)! — Dvojno željo izjavljamo; prvo: naj se nam v naSih narodnih domih v Mariboru in Celju ti prelepi »dramatični prizori« prav kmalu spravijo na oder! Drugo: naj blagi rodoljubi, čitalnice, bralna druStva, 8ole itd., knjižico, ki se nam dozdeva, da je najlepša cvetka naSih letošnjih stoletnih slovesnostij, naj jo prav obilno med slovensko mladino spravljajo, da ostane Slomšek tudi mlademu naraščaju v neminljivem spominu! Rimske izkopine. Na Spodnji Hajdini se je pretekli mesec kopalo na Strafelovem posestvu ter se našlo: 63 grobov s sežganimi trupli, 13 grobov z okostjem, razne vrste starinskih loncev, lepe ročke, čudovito lep; fibeljni, svetilke, solzne stekleničice, nekaj denarja, sklede in skledčice, dve jako lepi zrcali itd. Vse te reči so prenešene v Ferkov muzej v Ptuju. Izlet v Ljubljano. Prihodnjo nedeljo dne 21. oktobra t. 1. priredč štajarski Slovenci skupni izlet k I. slovenski umetniški razstavi v Ljubljano. Zvečer se igra v gledališču na čast štajarskim gostom prekrasna hrvatska opera ,Nikolaj Šubi<5-Zrinski'. Odhod iz Celja v nedeljo zjutraj z vlakom ob 7. uri in 24 minut. Vračamo se iz Ljubljane o polnoči. Na mnogobrojno veselo svidenje! Odbor celjske Gitalnice. Cerkvena glasbena šola v Celju. Podpisani izreka na tem mestu najtoplejšo zahvalo preč kn.-šk. ordinarijatu lavantinskemu za podarjeno svoto v znesku 200 kron, kot priznanie truda in požrtovalnosti glede poučevanja v cerkveni glasbeni šoli v Celju. K. Bervar, vodja org. šole v Celju. Vinorejci, pozor! Letošji vinski Jpridelek je izvrsten, zato ga ne oddajajte pod slepo ceno. Pazite na vinske tehtnice, ker so različne, tudi niso natančne. Rabite le uradno preskušene tehtnice! Ob letošniem toplem vremenu vino hitro začne vreti. Stehtaj mošt, predno vre, kadar že vre, ne izveš več prave dobrote. Zato se letos velika krivica godi vinorejcem, ker vino že vre, ko ga pripeljejo k vinskemu kupcu. Ta ga stehta, potem pa plača po stopinjah dobrote, katera je sedaj nižja za eno, pa tudi več stopinj. Zato bo letošnji dobiček vinskih kupcev velikansk. Nek posestnik iz Slov. goric je pridelal izvrsten mošt 17—18 stopinj dobrote; pripelje ga v Maribor in tu dobi za liter samo 15 kr., medtem ko ga je v domačiji nekaj prodal po 20 kr. liter. Kolika izguba! Ubogi ljudje! Ves dobiček imajo nasi nasprotniki. Kolike važnosti bi bila za nas slovenska vinarska zadruga v Mariboru! Vinogradniki, pozor! Mestni vinotržci plačuiejo novo vino po številu stopinj, ki ga ima; te stopnje kažejo % sladkorja, nahajajočega se v moštu. In sladkor daje vinu v prvi vrsti vrednost. Cim več sladkorja v vinu, tem več ie vredno; kajti pri vretju se sladkor "spreminja v takozvani alkohol, ki vinu daje moč; vino, ki ima le malo alkohola, je prazno. Znano pa je, da vinski mošt kmalu, v par dneh začne vreti. Od tega trenutka ima od ure do ure manj sladkorja, ker se je ta spremenil v alkohol. Tehtnica, s katero vinotržci mošt merijo, kaže % sladkorja, o alkoholu nič ne pravi. Če se toraj meri mošt, kadar že par dni vre, bode tehtnica kazala vsikdar manje % sladkorja, kakor jih \e imel takoj po preši, dokler še ni vrel; kajti v par dneh se je že precej sladkorja bilo izpremenilo v alkohol. Mošt je n. pr. po pravici imel 18° sladkorja; ko ga pa vinotržec črez par dni zmeri, ima samo 14° in tako ti tudi plača; za one 4°, ki so se bile izpremenile v alkohol, pa ti ne da nič, tiste ima zastonj. Ce hočeš torej prodati po meri, ki določuje sladkor, prodaj kar od krnice; če si pa ta čas zamudil, počakaj, da moSt odvre, sedaj pa daj vino zmeriti z tehtnico, ki določoje alkohol, kajti take tehtnice so tudi. Vmes pa ne dajaj nič meriti, ker si vsikdar na Skodi. V prejšnjih časih, ko se pri prodaji ni nič merilo, ampak sodilo le po okusu, se je poštenejše plaCevalo. Ne v Gradec! Gradec je prenapolnjen z delavskimi močmi, zato je zaslužek dandanes primeroma slabši, nego }e bil Se pred nedavnim časom. Zelo težko je dobiti delo ali službo. Vendar prihaja Se vedno polno ljudij iz naSih krajev v Gradec, meneč, da bodo v Gradcu lažje shajali in živeli nego doma. Kako žive v Gradcu naši ljudje, zadoščaj naslednji vzgled! V J. Krepesch-evi tovarni za užigalice je kakih 300 delavnib moči, "večinoma ženskega spola. Delavke so same Slovenke, ker domačinke Nemke nočejo delati za tako sramotno nizko plačo. Tudi Slovenke ne bi hotele v Gradec, ako bi vedele, kaj jih čaka. Za naporno, zdravje uničujoče 12 urno delo dobivajo po 25 kr., največ po kakih 40—45 kr. na dan. V Gradcu je draginja, s takim zaslužkom ni mogoče pošteno izhajati. Revice propadajo naglo zdravstveno in nravno. Groza spreletava človeka, videč toliko bedo v vsakem pogledu. V srce se smilijo človeku objokane revice, ki so verjele brezvestnim in sleparskim agentom, ki so jih spravili z mamnimi obljubami v Gradec, a zdaj niti toliko ne zmorejo, da bi se mogle povrniti domov, in se sramujejo domov sporočiti o svoji grozni siroščini. Ker ne umeio nemščine, ne morejo si pred sodiščem iskati pravice za toliko nasilje in kršenje delavske pogodbe. Zato prosimo vse slovenske rodoljube, naj opozarjajo domačine hoteče v Gradec. Iz Kostrivnice. Trgatev smo končali in na splošno se je letos več nabralo, kakor lani. Dobro branje pa je bilo v Gabrniku in na Pečici. Kapljica je izvrstna; sladka kakor med. Od leta 1885 ni bilo tukaj tako dobrega vinskega mošta, kakor je letošnji. Cena mu pa tudi ni previsoka. Beli se prodaja Iiter po 18—24 kr., črni pa od 20—26 kr. liter. Loškagora pri Zrečah. Posestnik M. Višnjar \e lani podrl črešnjo, drevo je onidan spravljal domu, ali potoma ga je ploh dobil pod sebe in mu zdrobil desno roko. Podporno društvo »Dijaška kuhinja« v Ptuju ima v ponedeliek 22. oktobra ob 3. oziroma ob 4. uri popoldne v »Narodnem demu« svoj občni zbor, ki izvoli novi odbor vsled prememb društvenih pravil na tri leta. Ob enem se poroča p. n. društvenikom o delovanju in denarnein stanju društva. Vabi prijazno k imenovanemu zborovanju odbor. Iz Eapel pri Brežicab. se nam na- znanja, da se je v torek 16. oktobra blagoslovilo novo, lepo postavljeno šolsko poslopje. Do zdai ie bila tam enorazredna šola, zdaj se ie razširila v Štirirazrednico. Stavba tega šolskega poslopja je zanimiva radi tega, ker se je postavilo siloma, proti volji Kapelčanov. To Je prvi slučaj na Staiarskenl, da se je zidalo šolsko poslopje na taki način. Dal Bog, da obrodi nova Stirirazrednica zaželjeni sad in se tako povrneio obilne žrtve, katere je prizadevala ta šolska stavba! Izpiti usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se prično na mariborskem c. kr. učiteljišču v letošnjem jesenskem roku dne 5. novembra ob 8. uri zjutraj. Po predpisu opremljene prošnje za dovoljenje k tem izpitom se morajo vposlati predpisanim potom najpozneje do 1. novembra t. 1. k ravnateljstvu mariborskega učiteljiSča. Slomšekova slavnost v Žalcu se je siiajno obnesla, tem sijajnejše, ker je bila skraja prepovedana, a v zadnjetn času prepoved zopet preklicana. Prvi sneg je pobelil naSe Pohorje. — Kranjski listiUjavliajo, na je tudi tamkaj že pal prvi sneg. Živino so morali s planin na dom prignati. Francelju Girstmayerju se jako slabo godi z njegovo kandidaturo v mestih RadgonaLipnica. Volilci bi radi nekega Malika, Girstmayer pa pravi naj njega vzamejo. Girstmayer se naj tolaži, da je on v mladih letih tudi rad izpodkopaval drugim kandidatom stališče, zdai pa se usoda nad njim maščuje. Svetovna sadna razstava v Parizu se bo otvorila dne 31. oktobra 1900. Kdor se je hoče udeležiti, naj se obrne na »Predsedstvo c. kr. avstrij. sadjarskega društva, Leechwald, Gradect, kjer dobi natančneja navodila. Zanpni shod v Ljutomeru se ie 14. t. m. ob 10 uri dopoldne. Navzočih je bilo 20 mož. Ta shod ie bil le pripravljalni shod za zaupni shod v Ptuju, ki se je začel danes ob 10. uri v ptuiskem Narodnem domu, zato nima one obveznosti za okraj, kakor se misli in piše. Volilci ljutomerskega glavarstva so tudi vneti za Zičkarja, ker vedo, kako mnogo je storil ta poslanec za kmetski stan. Gosp. sedlar Karba je sicer na zaupnem shodu trdil, da je V. kurija »le za obrtnike«. Mi si upamo temu ugovarjati ter povedati, da je peta kurija za vse moške državljane, ki so 24 let stari, naj si bodo potem stanu katerega si bodi. Sicer pa bo Žičkar ne samo kmečki stan vestno zastopal, ampak tudi druge stanove, posebno obrtniški in delavski, za kar nam jamči že Žičkarjeva politična pretekbst. Cestne mitnice so razpisane v Štrihovcu, Konjicah, Vojniku in Slov. Bistrici. Vse natančneje se izve do 29. oktobra pri mariborskem finančnem ravnateljstvu. Iz Trbovelj se nam piSe: Semkaj je prišel agitirat proti Zičkarju znani celjski Dolinar; a slabo jo je skupil. Mi ostanemo pri svojem dozdaišniem poslancu g. Žičkarju. V Št. Pavlu pri Preboldu se bo obhajala v gostilni pri »Peku« v nedeljo 21. oktobra po večernicah SlomSekova slavnost s sledečim vsporedom: govor o SlomSeku, pesmi, podučljiv govor v gospodarskih zadevah in srečolov. Za 43.779 K 68 h je bivsi tainik poSkodoval bil >Hranilnieo za okraj Konjice«. Založil 'ie sicer imetja za 44.446 K 97 h, a vkljub temu se bosta z g. c. kr. državnim pravdnikom pogledala pred ces. kr. okrožno sodnijo v Celji. Vinograd je hraninica prodala nekoliko više, kakor je bil cenjen, ker trgatev dobro kaže. Za pristavo v Gabrovniku pa nihče ni ponudil cene 16.000 K. Kdor z lesom baranta, naj bi si ogledal lepo hosto, ki sliSi k tej pristavi! Iz šole. Med uredovanjem »raznih stvari< še so se nam naznanile naslednje učiteljske spremembe. Nadučitelj pri Sv. Juriju pod Donetom je postal ondotni šolski vodja g. Simon Sekirnik, nadučitelj na PolenSaku ondotni šolski vodja Anton Kukovič, nadučitelj na Grni gori ondotni učitelj Peter Kavčič. Šolski vodja v Svetini pri Celju je postal g. Martin Krajnčič, učitelj pri Sv. Vidu pri Ponikvi, šolski vodja v Topolšici pri Šoštanju g. Rikard Kokot, učitelj v Ločah. Učitelj na Črni gori je postal gsp. Ivan Klemenčič iz Žetal, pri Sv. Janžu na Dr. polju ondotni gosp. začasni učitelj Karol Majer, v Velenju g. Fraac Skaza, nadučitelj v Št. Janžu, na Velki pri Cmureku gosp. Štefan Kos iz Makol, učiteljica na PolenSaku je postala gca. Filomena Kosi iz Leskovca, v Dornavi gospica Ivana Svoboda. Slovanska čitalnica v Mariborn je priredila zadnjo soboto v Narodnem domu odhodnico poslavljajočima se udoma poStnemu uradniku g. Pučeliku in posojilničnemu uradniku g. Pohlinu. Prvi odhaja v Gradec, drugi v Goričo. Bila sta zelo priljubljena v mariborski slovenski družbi in težko jih bomo pogrešali. Cadram. V nedeljo 21. t. m. ob 3 uri popoldne predaval bode v Cadramu potovalni učiteli Ivan Bele o jesenskih delih v sadonosnikih in vinogradih ter o kletarstvu. Zitne cene. PSenica 100 kg. stane za jesen 1544 K, za spomlad 1642 K, rž za jesen 1514, za spomlad 1570, turšica za jesen 1370, za spomlad 1078, oves za jesen 1142, za spomlad 11,94 K. Iz dragih krajev. Slavni ruski pevec Slavjanskij Agrenjev, ki je s svojim svetovnoznanim pevskim -zboru gostoval enkrat tudi v Mariboru, je umrl v Rusiji 64 let star. — Tako so poročali pred par dni ruski listi. Toda Slavjanski se je oglasil na ta poročila z naslednjo brzojavko: »Jaz živim in koncertiram t Jekaterinoslawu«. Tudi časnikarji se včasi i prenaglijo. IO roparju Musolinu. Laški ropar Musolino, ki je pred tremi leti pobegel iz ječe ter se je takrat zagrozil, da se bode maščeval nad vsemi, ki so pričali proti njemu, je izvršil svoj namen. Zadnja njegova žrtev je bil 'posestnik Zirelino. Ž njim je krvoločni ropar spravil s sveta 14 prič, ki so proti njemu pričale pred sodiščem. Poleg tega je ubil Se dve drugi osebi »pomotoma«, ker je mislil, da spadata v njegovo listo. Laška vlada je razpisala na njegovo glavo 20.000 lir, a ga še dosedaj nima. Vsa Kalabrija baje »občuduje* Musolinovo vztrajnost, s katero se je maščeval nad svojimi nasprotniki. Ljudje si pripovedujejo, da se bode Musolin sedaj umiril in da ne bode več prelival krvi. Proti sitnim poštnim nradnikom je izdal trgovinski minister hvaleredno naredbo na poštna in brzojavna ravnateljstva. Naredba ukazuje, da uradništvo ne sme nadlegovati občinstva z nepotrebno malenkostno natančnosjo, nego bodi vljudno in postrežljivo. Zlasti pri oddajanju poštnih pošiljatev, zavojev in škatelj so se delale doslej občinstvu večkrat nepotrebne sitnosti ter so morali oddajalci včasih večkrat hoditi domov popravljat in prenarejat. Nadeiati se je, da bo ukaz trgovinskega ministerstva vplival povsod ugodno. Dr. Kranjcev sin. Sin pokojnega stajerskega rodoljuba dr. Josipa Kranjca, kateremu so pred kratkim štajarski Slovenei odkrili slovesno spomenik v Škalah, živi v Celovcu, kjer je odvetnik in kot mestni svetovalec zagrizen nemSki radikalec. To je tisti mož, ki \e predlagal, naj se iz koroške podružnice »Alpenvereina« izključi blagajnik Pokorny, ker je rodom Ceh. Z udrihaniem po Slovanih hoče »dr. Krainz< utajiti svojo slovensko kri. Slovani na Dunaju. »Slavjanski viek«, ki izhaja na Dunaju v ruskem jeziku, javlja, da je na Dunaju 400000 Čehov, 20.000 Slovakov, 30.000 Slovencev, 20.000 Hrvatov, in Srbov ter 20.000 Poljakov, torej pol milijona Slovanov. Ako se Se prišteje k temu številu vojake slovanske narodnosti, trdi se lahko, da je Dunaj polovico slovanski. Člankar pride do zaključka, da je bodočnost Dunaja slovanska. Koliko nesejo ltalijanom vžigalice »Lege.« Adrijanski oddelek društva »Lega Nazionale« javlja, da mu je tvrdka B. Fiirth izročila 1092 kron kakor čisti dobiček za Iegine vžigalice, prodane od aprila do konca septembra t. 1. Lepa svota! Učimo se pri svojih nasprotnikih in zahtevajmo povsodi le žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Dveletno dete nkradla je v Borovljah na Koroškem neka ciganka. Doslej je bilo vse zasledovanje orožnikov zaman. Jugoslovanski unietmki prirede koncem tekočega leta svojo umetnisko razstavo v Zagrebu. Društvene zadeve. Slovanska čitalnica v Mariborn. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo predstavljala na odru v veliki dvorani >Narodnega doma« mariborskega izvirna vesela igra Ogrinčeva >V Ljubljano jo dajmo!« Začetek točno ob 8. uri zvečer. Med posameznimi dejanji igra veteranska godba mariborska. Vstopnice se dobč od 19.—21. t. m. v prodajalnici gosp. Fr. Dolenca v Mariboru (poštna ulica), in 21. t. m. zvečer od 7.—8. ure pri blagajni v »Narodnem domu.» Na ranogobrojno udeležbo vabi najuljudneje odbor. Citalnica v Slovenski Bistrici ima v sredo dne 24. oktobra ob 2. uri popoldne občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. predlogi. V Konjicah priredi tamošnje kat. pol. društvo v nedeljo teden, dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne v svojih druStvenih prostorih »Slomšekovo besedo.« Družbeniki naj pripeljajo seboj mnogo SlomSekovih častilcev! Odbor nkatol. polit. društva" za vranski okraj je tako-le sestavljea: Predsednik: Fr. Zdolšek, župnik in načelnik okr. zastopa; podpredsednik: Jakob Brinovec, veleposestnik na Vranskem; blagainik: Fr. Hanžič, župan v Št. Jurju; tajnik: Al. Kokelj, kaplan v Št. Jurju. Anton Cizej, veleposestnik na Vranskem; Ivan Gorišek in Franc Prislan iz Braslovč, Julij Žigan, veletržec na Polzeli, Anton Virant na Gomilskem, odborniki. Jareninsko politično drnštvo priredi v nedeljo dne 21. oktobra letni občni jzbor in politični shod v Jarenini v prostorih hiSe Fišerjeve ob pol štirih popoldne. Vspored: 1. Poročilo odbora o delovanju v II. društvenem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. O našem narodno-gospodarskem vprašanju, govori učni prefekt A. KoroSec iz Maribora. 4. O letošnjih državnozborskih volitvah razpravlja veleposestnik Fr. Roškar od Sv. Jurija v Slov. gor. 5. Vprašanja, predlogi, nasveti. — Jareninski posestniki in volilci V. kuriji, pridite vsi na ta važni zbor. Vabila prejmete pravočasno vsi. Kmetijsko društvo v Leskovem priredi v nedeljo dne 21. t. m. popoldne v gostilni g. J. Kmeteca pouk o gospodarstvenih rečeh. Govoril bo slavnoznani gospod Ivan Kač iz Žalca in sicer se vrši pouk pri vsakemu vremenu. Vabi uljudno odbor. Kmetsko bralno društvo v Krdevini pri Ptuju si je na zadnjem občnem zboru tako-le sestavilo odbor: F. Lah, predsednik, č. g. o. Lenart Vavpotič podpredsed., Silvester Šentjurc tajnik, Jože Krivec blag., Fran Wer knjižničar, Fran Ribič in Anton Bohak odbornika; Ignac Bezjak in Franc Bratuša namestnika. Slomšekova slavnost tega društva se je jako izborno obnesla. Slavnostni govor je imel gosp. dr. Medved, petje je vodil častni član g. Zupančič. Žal, da smo dobili poročilo o slavnosti še le sedaj, ko ga ne kaže več objaviti.