Neodrešena domovina. —r Občoi zbor družbe sv. Cirila fa Metoda za Istro se je vršil po presledku par 1-e-t dne 29. marcija v Herpeljali-Ko- zini pri Trstu ob velikem številu udele- žencev iz vseh strani tužne Istre. Zboro- vanje je otvoril sklicatelj, začasni poobla- ščenec družbe, dr. Fwtunat Mikuletič, ki mu je vodstvo pod silo razmer poveruo posfe Družbe in varstvo hjenih koristi. Podat je kratek oris svojega delovanja, opisavši ovire, ki so se mu stavljale na pot, in zapreke, ki je naletel nanje pn oblastih. Nato je podal dr. Gjuro Vese! obširen opis sedanjega stanja šolstva v fstrt in škode, ki jo trpi E>ruž!?a na svojih ZRt.adbah, ker so bila zasedena od voia\tv., Izrekel -e pikl-e besede na račun ' tev novcga vodstva in odbcra. Izvoljeni so bjli soglasno: predsedmik dr. Edvard Siavik v Trstu; podpredsednik dV. Šime aštva. Izrekel je pikie tistih, ki so ovirali tako kulturno delo. Navaial je kričeče primere. Zborovalci liiso vzklikali: ali. ali če si jim gledal v res: n.e obraze, si nioral občutiti, kar so cni občutili v duši, kar jih je žgalo in peklo. Zatem se je imela vršiti volitev novega vodstva. Oglasil pa se je k besedi dr. Siine Kurelič iz Pazina, bivši župan pazinski, ki je predlagal izpremembo pravil v zmislu, da bcdi sedež Družbi odslej v Trstu. Bili so svojedobno razni razlogi, ki so bili odločilni, da se je Volosko-Opatija določila kot sedež Družbinega vodstva. Vsled dogodkov pa so se stvari temeliito izpremenile: in naj se veliko vprašanje reši kakor hoče: Volosko-Opatija ne bo več središče sedaj zasedenega ozemlja. Odslei more biti edino Trst naše središče: kulturno in gospodarsko. To že vsled prometnih sredstev, kakor so. Potem pa so v Trstu osrednje oblasti, in so sedaj tam Ijudje, usposobljeni za posredovanje. Zato priporoča svoj predlog najnujneje, ako hočemo, da Družba — kar je neizogibno potrebno — hitro obnovi svoje delc'vaunje in da bo to delovanje uspešno. Temu predlogn se je biezpogojno pridružil dr. Konrad Janežič iz Voloske tudi v imenu ostalih dosedanjih odbornikov ter je to utemeljil s temeljitimi razlogi. Predlng ie bil sprejet soglasno in ob splošnem odobravanju, nakar se je vršila voll- lOrelič iz Pazina: odborniki: Ante Grubišič, Frainšp Leutič, dr. Gjuro Vesel, dr. Forturuit Mikuletič, Josip Svetličič, vsi iz Trsta: Šime Červar, župnik iz Zrenja in Josip Siretič. V nadzorstveni svet: dr. Mirko Vratovič z Pule, dr. Josip Abram iz Trsta m Josit) Grašič. župnik iz Bernia. V nbrambeni sod: dr. Ivo Zoccen iz Pule, Ivan Ražkovič iz Maleera Lošinjia in Ivo Flego, dekan v Buzetu. Predsedništvo je prevzel nov podpredsedTiik dr. Šime Kurelic. Pri točki »slučajnosti« je župnik Červar •nainujneje priporočal novetnu vndstvi', nai se nemudomia loti dela, da urcdi materifalno in pravno stanje družbenega učiteljstva: primerno sedanjMm težkhn razmcratn. Sicer — je vzkliknil — ne bomo imeli dobrega učiteljstva, ah pa ga sptoh ne bomo imeli. Posebaio topIo se je pridružil temu priporočilu tudi zbarovalec Nežič. Dr. Marko Belanič pa je polagal novemu vodstvu posebno na srce, naj poskrbi, da se čimprej zopet odpro nadaljcvalni tečaji za ročna dela, ker ie to vclike važnosti za žensko mladino ludi v moralnem pogledu. —r Slovensko šolstvo v Trstu. V posloiiju Družbe sv. CM. pri Sv. Jakobu je laška oblast dovolila Sloveaticem otvoriti petrazredno deško in petrazr. dekliško šolo; ni pa dovolila otvoritve meščanske šole. Deška petiazrednica ima danes 678 učencev v 5 osnoviiih in 7 vzporednili razredih, dekliška pa 695 učenk v 5 osnovtnih in 7 vzporednih razredih, skupaj torj 1373 otrok. Na obch šolah deluje danes 29 učiteljskih moči, za katerih plačo mora skrbeti slovenska požrtvovalnost. Ogromna žrtev to, toda potrebna! Kljub silnemu pritisku od strani itali-janske oblas-ti je vendar ostal še dokaj močan slovenski živelj v Trstu. V sredini mesta, kjer je irnela pred laško invazijo Družba sv. CM.« na Acquedottu 8razredno dekliško in Srazredno deško šolo. je še toliko slovenskih otrok, da bi lahko ako bi italijanska oblast dcvolila takoj otvorili zopet 8razredtio dekHško in vsaj 5razredno deško šolo. —r. Slovenska ljudska šola v Gorici. O tem prežalostnem poglavju piše .,Goriška Straža" z dne 8. t. m. sledeče: Danes opozarjamo slovenske starše v Gorici, na;i storijo vsi svojo narodno dolžnost in naj svoje otroke vpišejo v slovenske šole. ki se bodo v kratkem otvorile. Starši, ki so že vpisali otroke v laške šole, naj jih takoj preložijo v slovenske. To zahteva narodna dolžnost in narodni ponos pa tudi blagor otrok samih. Šola ni namreč nikdar dobra, ako ne sloni na podlagl materinega jezika. Magistrat namerava sicer otvoriti le. dva razreda, a starši naj odločno zahtevajo, da se morajo otroci tudi v višjih razrediii poučevati v slovenskem jeziku. Storili boino vse potrebne korake, da dobimo v kratkem popolno Ijudsko §o!o z vsemi razredi, ki so potrebni za izobrazbo naših otrok, in ne le take karikature, kakor jo namerava sedaj ustvariti goriški magistrat. Slovenci smo oniikan narod in nas je takih karikatur sram. To ni več za naše čase! —r. Sposobnostni izpiti za poučevanje v meščanskib šolah v zasedenem ozemJJu. Generalni civilni komisar y Trstu je razposlal okrožnico, v kateri naznanja, da je osrednji urad za nove pokrajine pri ministrskem predsedstvu dovolil poseben r6k sposobnostnih izpitov za poučevanje v meščanskih šolah. Izj»iti se začnejo v prostorih I. občiaskega ženskega liceja v Trstu 15. maja t. I. K posebnim sposobnostnim izpitom za poučevanje francoščine, slovenščine, hrvaščine in nemščme v italijanskih šolah oziroma italijamščine v šalah s kakim drugim učnim jezikom, bodo pripuščeni le tisti kandidatje. ki imajo maturo kake srednie šole ali kakega učiteljišča. Prošnje je vlatfati do 15. aprila t. 1. na generalni civilni i komisarijat v Trstu. \ —r. Laško nasiije. Na velikonočni po- nedeljek so laški karabmijerji aretirali v Št. Vidu nad Vipavo tovariša Frana Jur- jjevčiča in ga odvedli y družbi dveh doma- !činov v zapore v Vipavo. Peli so baie |slovenske narodne pesmi ter ž njimi .,hujskali" proti Lahorn. Slučaj kaže, da Italijani še niso prenehali s svojim nasi- ljem nad našim ubogim liudstvom. —r. Štrajk v Trstu. btrajk občinskih nameščencev v Trstu traja dalje. Učiteljstvo vseh šol se je izreklo solidarnim s štrajkujočimi. Ljudske, srednje in večerne šole so zaprte. Splošno vlada velika nezadovoljnost proti gospodujoči kliki. V še slabšem položaju je prebivalstvo Reke, ki ga odrešuje proslavljeni D' Annunzk).