PoSnrttm pavSaHrana. Leto V., štev. 33 ' Ljubljana, četrtek, 7. februarja 1924 _Cena 2 Din fzhsja ob < zjafraf. Etane mesečno 20-— Din jj Inozemstvo 30-— , oeobvczno Oglasi po tarifo- Uredništvo: jjjklošičeva cesta St. 10/t T.defoa št. 72. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul.it M. Telef. št. 36. Podružnici« Maribor. Barvarska ul. 1.' Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 6. februarja. ye jo pri nas, v vsej evropski javiti se jo Izražala skepsa zadnjič, ko p se v Rimu bratili s Španci in sklepi! z njimi politično, ter trgovske po-odbe. Kajti v zapadnem Sredozem-kcm morju posegajo Italijani v delo-:rog francosko politike; v tej smeri pa i tako lahko žeti uspehov. Sedaj so je obrnilo stremljenje Ita-jo v drugo smer, v vzhodni del Sre-ozemskega morja. Sicer to stremlje-i0 ni novo, ali baS v zadnji dobi ja osegla tu rirnksa politika jako velike ,pehe. Ugodna pogodba z Jugoslavi-z Albanijo in naposled s sovjotsko iis-ijo; slednja sieer še ni perfcktna, bržkone odlog ne bo trajal dolgo, izvzamemo sporazum z Jugoslavije težišče pogodb v trgovski strani, določbah glede gospodarske vzajcm-osti. Ali tudi v naSem slučaju je jas-o, da si Italija zelo mnogo, mogočo jjvcč obeta baš od gospodarsko-rgovske pogodbe, ki ima slediti dosc-enemu političnemu sporazumu glede leke. Dandanes je pri velikih državah v sanji politiki najvažnejši gospodarski jninent; gospodarskim ciljem se pod-ejajo politični nagibi. Prav prozorno p to pri Italiji, ki Ima vrh tega sreč-k> lego, da lahko svoje gospodarske (spiraclje uveljavlja na ugodnem teran. Središče evropske industrije je severozapadnem delu Evrope, v An-jliji, severni Franciji, Belgiji. Nemčiji, ivstriji in Češkoslovaški. Nasprotni ečaj Evrope v gospodarskem oziru ta ua jugovzhodu, na Balkanu in v i2nt Rusiji, k čemer labko prištejemo e bližnji orijent v Aziji: lod je gozdarstvo še najbolj zaostalo. Temu svetu je postala Italija nepo-Kden sosed, 6 svojo, v poslednjih de-»tletjih silno napredujočo industrijo. Tu jo Italija skoro brez konkurenta, dkar se je razsula Avstrija in odkar lima Nemčija preko nje več tako do-irega dostopa. Iz Italije vodi pomorita pot, ki je najbližja, kar sl moremo cisliti, zlasti če še upoštevamo Korint-Jti kanal, v južno Rusijo. In baš gle-le te gojijo v Itimu velike nado; zakaj Doncu in ob Dnjepru se nahajajo ve-ike množine železne rude. zelo dobre-;a premoga, in tamkaj sc tudi ono ne-tmerne množino ruskesa žita in dru-|ib živil, lanu in drugih važnih siro-Vse to so stvari, ki jih Italija ni-»a in za katere jo mnogo povpraše-nnja na svetovnem trgu. Nasprotno ms Italija mnogo izdelkov in pridel-ov, ki se dado sijajno'razpečati baš Rusiji. Nemčija, dosedaj glavni iz-toriščevalec Rusije, do Črnega morja lima tako lahkega dostopa kakor do Baltiškega, kar jo Italiji seveda zelo prid. Ker si je Rusija močno zapravila Svojo črnomorsko ladjevje, je zrastla Italiji ugodna prilika, da prevzame vso tbrežno plovbo v črnomorskih prista-liSčih, kakor se glasi ena izmed točk trgovski nisko . italijanski pogodbi. Tudi z Albanijo sklepa Italija tr-Jovsko pogodbo. Albanija je kakor Waš6 za italijanski kapital; dežela »n leži pred nosom, nima dozdaj še tav ničesar, ne železnice, ne rudnikov, ne denarja. Da si bodo v Rimu Jnali izbrati primerne kose, o tem ne wmo dvomili. In z nami? Dozdaj je italijanski ka-tal mogočen v Dalmaciji, kjer ima v Mkali domala vsa večja podjetja, Še iz ivstrijske dobe. V Rimu jim gre za to, se le vdomačiti se po dalmatinskem primeru tudi po ostalih pokrajinah, tarveč odpreti si prosto pot za svoje Mnstrijske izdelke in južne pridelke. Judi Jesenice so danes povsem v laških rokah. Pozna se italijanski vpliv f zavarovalništvu. Najbolj pa nam gre to živce, da se vriva io v našo kraje tja preko Zagreba laški prektipcl, 1 ki zijajo domačo davkoplačujočo trgovino, Ni mogoče, da b| država pristala ta to vrsto Infiltraeije, kl so loteva j^šega srednjega stanu, da ga po ma-ubije, potem pa zavlada kot edini k,,peo in diktator cen V tem oziru je jjastl treba paziti na lesno trgovino. Končno je jasno, da se Ita.li poroča iz Rige, | djj„ pri novj insccnaci ;i filma ■ februarja, g. Včeraj so bile tu In v ostalih mestih Galicije razširjene vesti o atentatu na ministrskega predsednika arabskega, kl oa so se izkazale I ob katastrofi v rudniku, še lili -kmalu kot neresnične.. I le 7. Ostali so utonllL bi se izvrSlI puč v Kronsladlu. Sovjetske oblasti skušajo mobilizirati tatarske četo. NEMČIJA ODREKA ZADNJO POČAST VVILSONU. London, 6. februarja, e. Rcutcr poro« ča iz Ncwyorka: Kakor se javlja iz \Va« shingtona, nemško poslaništvo v zmislu tozadevnega navodila nemške vlade ni razvesilo ob Wilsonovi smrti žalne za« stave In navaja kot razlog za to, da pomenia smrt bivšega predsednika za Nctnčijo ravno toliko kot smrt vsakega drugega preprostega državljana. SNEŽNI VIHARJI V AMERIKI. Chicafo, 6. februarja, e. Vse osrednje države Zcdinjenlh držav so liilc zadnje dni torišče strahovitih snežnih viharjev. Mosta Chicago, Milvankce in Kansas Citv so zvezane z ostalimi kraji države samo še z brezžičnim brzojavom in tc« Icfonom. Snežni zameti so tako močni, da so vlaki po ccle dneve ostali zame« dcnl na progah. Transkontincntalni žc« Iczniški promet jc popolnoma ustavljen. rudniška katastrofa. Pariz, 6- februarja, i- Po neki kabelski vostl jc voda zalila v Mlncsottl neko man-gansko Jamo. Od 40 rudarjev, kl so bili le rešilo 20 levov. Neka levinja je skočila na ene. ga izmed statistov in ga strahovito razme-sirila, tako dn jo pozneje v bolnici umrl. Enemu filmskih operaterjev se jo posro-čilo naslikati vso sceno, vendar je oblast film zapleuila. Proti režiserju je uvedeno kazensko postopanje. TOVARNA ZA PONAREJANJE BANKOVCEV. BukareSta, 0. februarja, s. To dni ]e bil razkrinkan multlmllljonar Dunitrescu, ki je v celih tovarnah ponarejal tlsočlej-ske bankovce. Zasačili so ga na njegovem letnem bivališču, ko je ravno odpravljal nekaj vreč ponarejenega denarja, ki ga Jc že zelo veliko v prometu. Inozemske borze 6. februarja. CT1KIIT' Beograd 6.75, New-York 578.75, London 24.76, Pariz 20.05, Milan 25.25, Praga 16.665, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.01, Sofija 4.20, Dunaj 0.0081. TRST: Beograd 26.00 do 27.20. Dunaj 0.0320 do 0.0325, Budimpešta 0.07 do 0.08, Praga 05.00 do 60.80, Bukarešta 11.25 do 11.75, Pariz 105.40 do 105.00, London I 07.CO do 08.15, New-York 22.728 do 22.85, Curih 3H5.50 do 308.50, dinar 26.00 do 27.20, aK 0.0320 do 0.0880. dolar 22.7(1 .lo 22.85, carinski franki (20 zlatih) 88.25 do 88.75, uradni tečaj zlato lire 440.00. DUNAJ: Boogrnd 835 do 83!), Berlin 15.50 do 10.10, BudlmpeSta 2.49 do 2.53, BukareSta 354 dn 802, London 300.000 do 307.W>, Milan 8121 do 8126, New-York 70.035 do 71185, Pnriz 8302 do 3318, Praga 2050 do 2C60, Solija 518 do 522, Curih 12.855 do 12.405, dolarji 7H.ROO do 71.200, liro 8120 do 3140, dinarji 834 do 840. PRAGA: Beograd 41.20, Dunaj 4.81, Berlin 8.20, Rim 158.25. Budimpešta 11.80, Pnriz 161.25, London 149.675, New-York 34.00. Curih 008.25. LONDON: Beograd 870, Pariz 02.75, Rim 08.18, Now-York 431.50, Dunaj 305 ti-soč, 1'rngn 148.50. NEW-Y0RK: Beograd 118.50, London 431 on, Pariz 405 50, Švica 17.41, Rim 430.25. Dunaj 0.14125. Praaa 2IJOiO. Kazensko postopanje proti ministrom Obtožba, ki se v narodni skupSBini pripravlja zoper bivšega ministra pravde dr. I.nznrja Markovlča, otvar-ja postoprk, ki je predpisan v Zakonu o ministrski od-ruvornustj i«i 50. junija Ke«, »Si. Kovine« od 10. julija ft. 150. i'o tem zakonu smo biti minister aktiven a!i še pet let po odstopu obtežen za kršitev ustave ali Zakonov. Kazen, če jo dejanje kaznjivo po drugem zakonu, se odmeri po njem, siue-r pa z zaporom od 2 do 5 let. Vrhu tega je obsojeni minister civilno odgovureu za Škodo. Predlog obtožbe, v katerem se mora navesti vsi dejanja, kojiii so ministra obtožuje. mora podpisati vsaj 50 poslancev. V prvi seji po vložitvi se mora že prečitati v skupščini, najdalj 15 ln i pozneje pa mora biti stavljen na Inevni red. Minister se laliko zasro-vnrja tistmeno ali pismeno, (""e skupščina s prosto večino navzočih sklene prehod na dnevni red, je predlog obtožbe padel. Sicer se proporčno izvoli prt-i.-kovnlni odbor 12 poslancev. Vladar dotičnega ministra, če jo aktiven, takoj razreši dolžnosti Odbor poroča po preiskavi v določenem roku. Mini-trn se sme, če preiskovalni odbor' predlaga in '/, večina skupščine za io i .•.■lastije, zapreti. Nnjilalje v 10 dneh, I ko jo odbnrnvo poročilo v skupščini! prečitano, sklepa skupščina z '/, veči- i no navzočih poslancev, da je obtožba 1 ilopustna. Ce je storjen ta sklep, predloži preiskovalni odbor obtožbo državnemu sodišču, sicer je obtožba padla, i Vsa glasovanja so tajna. Obtoženega ministra sodi državno si.lišče. sestavljeno iz 6 državnih svet-' nikov in t! kasacijskih sodnikov. Obtožbo zastopa predsednik skupščinske-1 .ra preiskovalnega odbora. V točno odmerjenih kratkih rokih t.e morajo vrši--li razprave. Senat sodi z večino gla-: -ov. Razprave so javne in ustne. Razpisujejo se v »Službenih Kovinah*. i Pritožbo zoper razsodbo ni. Kralj nima pravice amnestije in brez pristanka skupščine ne more ministra pomi-lostiti. Iv vseh pokrajinah po Istem kopitu. Po» stavljajo se torej na Isto stališče, ka« j tero so t.i osvojili najodličnejši predstav ' niki nn^h gospodarskih krofov tu In onstran Save na prcdkontcrcnci v Za. grehu, (lil naj sc kuluk izvaja le v onih pokrajinah, v katerih to zahteva lokal« na potreba. S lesa stališča Je brezdvomno tolmo« čiti tudi zahtevo zbo-a zaupnikov JDS. Ja t,c kiJuk v Sloveniji odpravi. V Slo« veplii imamo v duvčnopra vnem oziru toliko privilegov v odijoznero smislu, da cHinim pokrajinam nikakor nc za. vlHsmn flo^.ot, ki si jih obetajo od ku> lulr*, kuVo- jih tudi no zavidamo, da o'"drže v d?rcgo vsaj de'ne kompenza. ci'e omcn!cnih oprivilegnv* tudi oni svoj privilcg v obliki »kuluka*, ako srn«!'« 'o ktildk za pravilno sredstvo, da si izboljšajo svoje ceste. Pri nas v Sio> veniji so pota In reste v takem stanju, da kuluk za njihovo vzdrževanje in iz. holišavanje ni potreben, zato Ca pa za Slovenijo tudi opravičeno odklanjamo. Kuluk Dopis Iz gospodarskih krogov. Zaupniki JDS za ljubljansko oblast so na zboru 3. t. m. skladno z resolu. cijo gospodarske konfercnce v Zagrebu stavili zahtevo, da sc kuluk popolnoma odpravi. Rcsolucija zagrebške kmifcrcn. ce glede kuluka sc jc v prvotnem bese. čilu glasila: -Udclcžniki konference za-htevajo.., da sc javne komunikacije izdatno popravi o s pomočjo državnih sredstev, a kuluk naj sc kot čisu nepri. merno breme ukine.« Na ugovore za> stopnikov iz Južne Srbije, katere jc tem. perarnentno zastopal tilnik Trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju g. Miličc. vid in katerim so se pridružili tudi ude l'-žniki, ki iz lastnega opazovanja po. znajo prometne neprilikc v Južni Srbiji se je na podlagi kompromisnega prcd> loga popolnila rcso'uciia v toliko, da nai se kuluk izvaja le v onih pokrajinah v katerih se zastopniki gospodarskih korporacij in organizacij izrečejo za u. porabo ljudskega dela pri popravi jav. nih cest. Tekom nadalinc debate je do. bila točka 11. zagrebške resolucije na. stopno besedilo: «Ude'cžniki z.ihfcvajo ..., da sc naše javne komunikacije, ki tvorijo g'avno zi.o našega prometa, izdatno popravijo z državnimi sredstvi, a da se uporablja kuluk edino za popravilo in zgradbo ob. ■ inskih potov. Na konferenci sami sc jc ravno resolucija glede kuluka na novo prikrojila in dobila glede okrajnih in občinskih potov nastopno besedilo: «.. ... a da popravljajo in gradijo občinske pore občine in okraji z državno pod. Doto.* V debati na predkonfcrcnci jc bilo iz »Conkretnih primerov, ki jih jc navuial 3. Miličcvld, razvidno, da ic za nekatere pokrajine naše države kuluk skrajno po= Lrchcn, ker je stanje cest in potov ka. histrofalno, prebivalstvo pa razpolaga v zadostni meri nlino z delovno močio, ki sc more uspe5i) porabiti za izbori' sanic promctnili sredstev. Vnema, s katero zastopniki posamcz* nlli pokrajin zagovarjalo kuluk, ie ra. zumljiva, ako pomislimo, da Srbi' sami priznavajo, da jc bila p-clvoina Srbiji morda edina halkanska država, ki ni Imela Izdelanih cest v tehničnem smislu in da ji je ravno pomanjkanje cest u. fctvnrjalo prometne neprilikc. V Južni Srbiji sc more šc danes vzdrževati zve. za med nekaterimi mesti le potom ka. ravan. S posehno vnemo se poteguje za kuluk ugedni beograjski -Pri vredni pregled«, ki pa mori kljub temu prizna, vati, da se določila o kuluku nc dajo striktno izvajati, ampak da so v posa. i.i.-znlh pokrajinah potrebne znatne va. rijacije. Nn drugi strani mora pa tudi priznavati, da so ceste v Sloveniji žo v prvih početkih bile zgrajene ni solidni — knmcniti — podlagi in da jc promet pričo kolikor toliko ugodnih železniških zvez na teh cestah manjši nego v Elrurtih pokrajin ih. radi česar so tudi ccste v boljšem staniu. Srbski gospodarski krogi smatrajo kil. Ink za pripravno sredstvo, da si zboli. Silo lavna pota. Tudi ne ugovarjajo, da »e iim Iz tega tias'ova nalijalo posebna davčna bremena. Hkratu pa priznavajo potrebo, da :,o zakon o Huljku nc i/v«i« Nova gospodarska politika Turčije Nemci so seveda z velikimi simpa-t.iiami spremljali boj Turkov zoner Grčijo in so pozdravljali z zadošče-niem njihove diplomatske uspehe proti nntantnl zanadni Evroni. Še celo pa so ge razveselili po podnisu lnusa-nn-ske mirovne pogodbe, ki jo Turčijo osvobodila ne lo političnega, marveč predvsem tudi finančneera in sploh gospodarskega vpliva evropskih držav. Seveda so si mnogi Nemci razlagali vso to v svoio korist, v nadi. da se bo sedaj obnovilo medvojno prijateljstvo, ki ho nemškemu kanitalu nemški in-dnstriii, sjiloh nemški ekonomski podjetnosti odprlo vrata na stežaj. Turčija naj sledi ruskemu primeru. Toda zadnje tedne so v nemškem časopisju pojavljajo vedno češče skeptični glasovi, ki opozarjajo, da v Turčiji pe'nžij za nemško gospodarsko ekspanzijo dnlcko ni tako ugoden, kakor se je spočetkoma splošno pričakovalo. Prvi? da v Kemalovi Turčiji nima io na Nemce samo prijetnih, marveč tudi nrav obilo neprijetnih sporni nov iz vojno dobo, spominov na nemško oholost, cospodstvaželjrost in sebično brezobzirnost in da si z niimi za^aprej no želo v pretesne odnošaje. Se bolj važna pa je druga, to je nova gospodarska po'itika nove Titr-č'le, tfa pa ne gre 7a malimi cilji marveč hoči* doseči nič manj in nič. več, kot nnjH-l.-io gospodarsko reorganizacijo Tv^iie. Znano ie. da so se nred vojno '''urki skoro izključno nečali le z ob.li'ovnniom zemlie in živinorejo, dofltn «o trrtivino In industri'0 prepuščali ♦»''»rrvVem. Med volno pa so masnkrirali' 1'lizu mlliv>n Armencev, v ^a.sn 7tv,,, osvoii.lv" Srpime so se izncbtli Grkov, — v skunni vsoti šo nroeei nad en mil°!on se iili le izselilo v Kv<\po. NetitrŠki elementi so skoro nopoV.-.ma izginili, boš Grlfi in Armenci pa so se pečali s trerovino in "lirte-m — s tem pa ie nastal va-knu.^i v 'ln»-sko eks- 'a lako ohladilo. P-av t"ko sUtomnfčno se delnle na naetimnnllrlra-nifl no-tranio in vnan'e trgovine, Načelo Ane-ore je. posredovalno tre-ovino popolnoma izločiti in doseči dn bo turški nrodueent PToda-'al direktno evrom«kim konsume«t-om In g^-ntno kunovl direkt.no pri ev-ronskih nrodneentib. V ta i"i"pn fnr-«l»n vlada n«tanavl'anle ve'i,klh trgovskih In snloh posnodarskih rl-nžh. Iri "a moi-am sestolpti le T,,rlrr>v. Na -l.ne-i strn"l na se nompifiiIp i's»enav- "an-p rlr-'*h -a tr"ov'"0 s TnrKiifi y ^vronb t-ko sp Ip v lanskem deeem-bni na Duna'ti osnovp'a Avsfro-orilen-tn!-lrijzu 68 i8 "kre- šc pcntljanje s tem vclcsrbsklm režimom, i potrebno,^ da bodo španski po- sc tolčejo na prsa, da so kot »čuvjrll slovenskih Interesov* nrsvl Jugoslovani, vsega pa da so krivi demokrati. Ce tedaj to njihovo ne.ntstano Izigravanje ustvarja v Inozemstvu mnenje, da so klerikalci v Jugoslaviji rlbarjl najkalncjših vod, pa protestirajo... Kako naj Jih sodimo? + Kriza In Hrvaii. 7-creb«ki tJu-tarnji list* razpravlja o na"tosM položaja In raznolikih kombinaciji ter ugo- il.lnS.Vnel mogli že v četrtek 7. t. ti. py,ilp!viti protokol tan^erskega statuta. — Vlad' sovjetske Rusije. Na drugem kone'»sn Unijo izvoljena centralna ek«e-kvtlra (vlada) Unije sovjetskih republik ouftoH v smislu ustave iz dveh zbornici iz url'«''«?" sveta (414 Članov), pronoid-no oo M-evilu prebivalstva sovjetskih re-■v.\-i'k iz narodnega sveta (100 zasvap-nlkov 12 republik in avtonomnih oze-"-»dsedstvo centralne eksekutirt tavlja: Politični položaj v taki ne„etost1 j -»-tri I- 21 članov, namieč po i za*top-zahteva imperativno s hrvatske stnnl svestno in do vseh konsckvcnc vodeče aktivnost. Ne samo po številčni moči mandatov temveč tudi J5o važnih interesih, za katere gre. Hrvati so pozvani, da odločno sodelujejo v reševanju krize...* Glej no, dočim «Jutanjl list.. H j° do nedavnega veljal za poloficijelnr r?'ličcv-sko glasilo, naenkrat obrača "c-ia, V stari «Obzor», ki jc doslej "'cd ViSta.a! vedno grajal jalovo abstincnčr.o politiko. niKo un'Jakega in narodnega sveta lu Iz 7 "stopnikov. izvoljenih od plen ma -i^pv, ziir,-oic. Predsedniki so: Kalinin rltr"s.l Patrovski) (Ukrajina), Narima-nov (T mskavkaška federacija) in Čer-vijakov (Tiela Rusija). Novi tajnik vse-ruske »e,-t-a!ne oksekutive jo Kiseljev. — l'-edltev mejnih vprašanj med Av. i" Češkoslovaško. Na Dunaju se .««».—■> te dni češkoslovaško - avstrPska ki bo razpravljala o ureditvi zdaj zagovarja nadaljno abstlncnco ra-1 -i-T)'h vpraJanj mejncia p ometa, ka-dičcvccv v slučaju, da sc paz?" z '?Jik?H ■ j;or 0 niejnih kolodvorih, o lesni trgovi- bolje obnese kakor z opozicKkim h'--kom. In .Ohzor. In »Jutarnjl list. ste last Istega gospoda. ni in o nriključenju žo'oznic. — Po-ledice padca franka. Posledica f-anka postajajo v Franciji volno \- Nesramni napadi »Jndrnnskn , >,0ij 0hfV:(ne. Francija ;e danes polna iao-banke«. Glasilo NSS, SKS In r^ikiluv xemsi,;ii nakupovaleev, posebno Nizo- + K snovanju opozicijskega bloka. Naša SLS .ic v stiski, kaj bi. Ne ve, ali .ie za opozicijski blok ali ni. Srce jo vleče nazaj k Markovemu protokolu, ki je bil višek diplomatske zmožnosti SLS. Kako odgoditi vprašanje avtonomije? V Zagrebu so v Markovem protokolu rekli, da sc ž njo počaka, a se stvarja »atmosfera. zanjo s tem, da se dr. Breje imenuje za namestnika v Ljubljani. Temelj opozicijskega bloka Jo v misli, naj se Sporna yprašanja odložc, nesporna zlasll gospodarska in socialnopolitlčna pa stavijo na dnevni red. Ideja Je preprosta kakor Kolumbovo jajce. Kar se ustave tiče, pomeni odložitev ustavnega boja za dobo skupnega pozitivnega dela na nespornih zadevali. Tcrcj nič popuščanja v programih se ne zahteva, samo odla ganje sporov. Tak blok Jc čisto parlamentarna skupina za gotove cilje, ki sc v pogodbi morajo našteti. A zdi sc, da naši SLS to nI prav. Zakaj, tega Jasno no reče. Skriva sc za neštetimi a zelo dolgočasnimi stokrat prežvečenimi frazami. V resnici gre SLS za moč v Sloveniji. Potem Je pripravljena vse velesrbstvo gladko požreti po vzorcu, kakor je to storila v Markovem protokolu. Ce pa temu ni tako, čemu vse vpitje? Ccmu zahrbtno pakljrnjc z radikali? + fta tesnega združitev radikalov ?. NSS in SKS. Na pogrebni seji ljubljanske NNS jc v torek zvečer poročal dr. Ravnihar, da sp bo morda poležal Izboljšal, ko bedo v konzorciju «Nnrodne-I ga dnevnika*, ki /ie obenem dclczaclja nadaljuje svoje pamilete v «ir*cre.vi» Jadranske banke«. Nc čuti, da si rež" s t-r v lastno meso, ker bode zd-ii rele slcp-ccm Jasno, čemu si ie »JadtftrVa banka. ustanovila nov list pod flcovl-i ne-j som gg. Puclia in Juvana. Naši rril^elji pa sedaj vidijo, s kakimi iiudnii imamo posla. Iz nesrečnih tržaških delničarjev »Canco Adriatico. sc še nurčujejo. Po-italijančcnje tega zavo> ob oplafkaniu Slovcncev je heroičen č!"., kakor depeša Mussoliniju, ki jo ie Kamcna--nvič po pravil v »Jutru« s § 19, v Trstu pa — molči. Kar sc pa tiče izmenjave kron za primorske zadruee, bi vsej t«i gospodi svetovali, naj svojo modrost obdrži zase? Deistvo je, da je bankarstvo dobilo 13 milijonov lir ro pritisku Jugoslavije, za--drtisc pa nič. Proti temu »-am-tnemu taktu sta se složno uprli JDC In SLS in vkljub tržaškim hofratom, k' niso vedeli, s kom bi držali, ali z zadrugami ali z bankirji, sc jc končno posrečilo naši vladi dokazati, da Je "jen nastop - S. Mar-g'icriti bila sramota, ki jo treba o prvi priliki popravili. Kdor i"^ kaj soli v glavi, bo pošteno presodil, komu se bodo imele zadruge zahvaliti r.ki bedo kaj dobile. Laški agenti, ki naj odprejo pot laški ekspanziji v naše kraje, ne bodo uživali pri nas nikoli simpatij. Ta ekspanzija Jc za lias škodljiva In opnsna, In vse one, ki Ji gredo na roke direktno aH Indirckt-110, bomo razkrinkali brez usmiljenja. / zomcev in Ncmcov, ki kupujejo veliko zaIo?a blaga. V Stras?bourgu, Nanevju in M'i!.lhnusnu so nakupili inozemski tr-?ovci "rrromno zalogo pohištva, raznega blaga in e-tomohilov, v Lillu pa bomba-žftvine. r>iviške trgovino so oblegane cd kupcev. •• Bordoatixu so kleti že skorc prazne. Isti simptomi, kakor za časa ka-tastroH^ioia padca marke v Nemčiji. — Aeatole France težko zbolel. Slavni francoski pesnik Anatolo France je vnovič težko zbolel. K bolniški postelji ;e bil poklican znani specialist za srčne bolezni I.aubry. Nekaj o drsalnem spori« Ne ve se, kdo je dal nogam krila, katerimi lahko letijo po ledu. Znano i samo, da so se ljudje drsali že pred štiri-lisoč leti. O tem pričajo spretno napravljene drsalk« iz živalskih kosti, ki bo se našle v špiljah. Nordijski epos «l£ddai celo opisuje severnjaškega zimskega boja Ullerja kot mojstra v drsalnem sporlu-Bil je neki tako spreten, da je umel v enem samem loku napisati ime svojo ljubice na led. V Nemčiji se Je drsalni šport gojil zel« zgodaj. Vendar je bilo drsanje še v 17, In to. filoletju nedoslojen spori. Sele ko sti '.Ir.jistock in Gocllie pohvalila drsanje ' verzih, so se Nemci trumoma vrgli na led. Klopstock je znorel na svoja stara leta Iz demokratske stranke 1\eel "^'tuadi oLi^Tje 'v Frani! Trbovljo. K poročilu o zadnjem !av nem shodu naše k. o. JDS. dne 17. 'nnu-arja 1924. še sledeče: Poleg resolucij, ki, so bile že objavljene, je zbor sprejel še sledeče: o trobojnico. Plos je potekel v največji animiranosti; princ Pavlo se je živahno razgovarjal z dijaki in drugimi udeleženci plesa. Visoka gosta ht,i zapustila prireditev ob 1. ponoči; jijaštvo jima je prirejalo pri odhodu prisrčne ovacije. Skuljevi leteči knrzi Kočevle, 5. januarja. Pristno predpustno burko Je vprlzoril nedeljo v Kočevju poslancc in župnik BkulJ. Mož spada med tisto vrsto tudl-poKtikariev, ki se v svoji bolestni dema-r*ijl ne ženirajo dlčitl se tudi s pavo-1qi perjem, da le paradlrajo pred nepolnim občinstvom z »uspehi«. Sedaj se ic spravil nad ukinjeno obrtnoindustrljsko Šolo, za katere obnovo so se pred nejavnim časom zavzeli nekoliko resnejši faktorji kakor Je on. Zbral Je podpise od vseh lokalnih političnih organizacij In šel i njimi krošnjarit v Beograd. «EJ, pa dobro,» reče minister dr. Pcleš, «pa videt" kmo!« — «Pa čujete, g. ministre, smUcm II. da telegraflšem?« — »E, pa dobro, telcgraflšil« lu na županstvo v Kočevju je priletel telegram: »Obrtna šola zaslgurana.« A cospod Skulj sporoči županstvu v Ko-JevJu: anketa, obrtniki, trgovci, oblasti, Miankc, vse na anketo v nedeljo popoldne! Prišli smo. In gospod ŠkulJ so nam opisali svoj zasluženi trud, leteče kurze, leteče učiteljice, letečo učitelje... Vse lepo, toda radovednež vpraša: »Kaj pa finančno, al! Je osigurano?« Omalova-žujoč zasmehnejo gospod poslanec: «Pa, kuj to, krilo se bo iz prebitkov aH lz fonda za nepredvidene izdatke.« Hm ... ;nolk! Malo denarja, pravijo, malo vina, Jlč denarja, nič vina. Očlvldno le same abUube, da se ukanljo ponižne ovčlce, kl Jied govorom samo štejejo, koliko Imajo Eospod »knofov« na talarju, za konec pa lepo pokimajo in je vse dobro. Ker pa gospod prosijo nasvetov In Iniciativnih predlogov, da Jih Izncsejo na nerodajnem mestu, se končno vzdigne sospod, kl Je v zmoti smatral anketo za resno In govori o nujni potrebi take šole, ker bo sicer okraj hudič vzel, in sicer popolne, resne obrtnolndustrljske šole, ki hi metodično vzgajala različne strokovnjake, leteče kurze pa naj bl opravljala mimogrede. Zato zahteva govornik sodelovanja vseh faktorjev ln Interesentov, ki naj sc Izrazi v pripravljalnem odboru. Vanj naj pošljejo svoje zastopnike tudi lokalne politične organizacije, da se tako Izpodbljejo tla vsaki politiki ter predočl cilj kot soglasno !n nujno 'zahtevo vsega ljudstva. Tu pa sc zopet dvigne fajmošter Skulj In reče: »Jaz ne rabim nobenega odbora, nobenega nasveta. Jaz bom vse sam naredil!« In bil je konec ankete. Predsedujoči gospod župan Jc vzel klobuk In Izginil, pred nJim še drugi. Sedaj pa pričakujemo kurzov: letečih ln stoječih. Smo pač pred pustom. In gospod škulj zna vsel 2lv!o, gospod Skulj in njegovi kuizll Strašna nesreča pri Konjicah Dve žrtvi neprevidnosti. Pretekli peti'k dne 1. t. m. se jo pripetila v Spitaliču pri Konjicah vsled neprevidnosti, oziroma malomarnosti sta riše v grozna nesreča, ki jo zahtevala dvoje mladih človeških življenj. Mali posestnik Skrbinšek je kopal v vinogrn, lu. Kmalu za njim je odšla po opravkih z doma tudi njegova žena, ki je pred odhodom zaklenila desetletnega, slaboumnega sina s štiriletno sestrico v sobo, broz vsakega varstva. Morala jo namreč za trenutek po drva v bližnji gozd. Med tem časom sta vzela otroka vžigalice in zakurila ogenj na postelji. Videč, kaj sta napravila, sta hotela preplašena otroka ubežati, a nista mogla. Vrata so bila zaklenjena. Nihče ni slišal njunega vpitja. V obupu sta se stisnila v omaro. kjer sta mislila, da bo bolje. Toda smrdijivi dim, kl se je valil s postelje, jo postajal vedno gostejši in rrotiil tudi v omaro. Pes. ki se je nahajal v sobi, je divje lajal, toda v bližini ni bilo žive duSe in je morala nastopiti katastrofa. Ko se je žena vrnila domov, je našla oba otroka mrtva. Zadušil se jo tudi domači pes. Roditelja nbta po polnoma.. normalna. Lov na slanike Ljubljana, 6. februarja. Mam ca Marička Jerin se ie naveličala dežele, pa je prikolovratila nazaj v mesto. Zunaj je mraz pač vse hujši in tudi veter gre na prostem bolj do kosti. Ubogi Trojanci, tam okrog Kamnika, koder je doma. se peljejo samo od časa do časa v Ljubliano in so po nakupih ln drugih opravkih zopet vrnejo. Ne pa tako naša Marička! Prinesla je s seboj nekaj denarja in ga oddajala po malem za vince. Vmes pa je obujala spomine, ko se je vrtela kot rdečelična kuharica po farovžih in pozneje po gostilniških kuhinjah. Tudi že davno umrlega možička nj pozabila. Bili so to res krasni spomini in zato je prišla v razgovore vedno do zaključka. da je sedaj na svetu sama žalost. Ker nimn nobenih rednih dohodkov, za delo pa je, kot pravi, že prestara (64 let), si pomaga že nekaj let na vse mogoče načine. Najpametnejše se ji je dozdevalo še to. da pograbi, kar vidi, da si tako izbijc nekai dni življenja. Sodnikom je gledala Marička že 14 krat v oči Seveda jih ni mogla zapeljati, pač pa je bila ona zapeljana v posebno prostore. Ker ima s svojo koketerijo s tujo lastnino no-izmerno smolo, jo hodo dobili gospodje sodniki v kratkem žo v petnajstič prcl»n. V torek je namreč vedno žejno in lačno Maričko zaneslo v Kremarjevo gostilno ni Sv. Petra cesti. Tu pa ni zavila, kakor običajno, v gostilniško sobo, marveč je pritisnila na kljuko privatnega stanovanja. Vrata so 6e odprla in Marička je vstopila v lepo sobo. Ne žive duše ni bilo, ura pa je pravkar odbila 11. ponoči. V sobi je bilo tema kot v kozjem rogu. Po daljšem tipkanju so jo Marički zazdela stvar zelo sitna, kajti vžigalic ni bilo nikjer. Preiskala jo vsa kote, a nič primernega ji ni prišlo pod prste. Končno se jo zaletela Se v neki stol, ki ga ni imela namena vzeti seboj; stvar pa je postajala vsled ropota vendarlo čimdalje bolj kočljiva. Po stopnicah je začula korake. Divje ji jo kri zavalovila v srcu. Kljub svojim letom je hitro smuknila skozi vrata in jo ubrala v temi v gostilniško sobo. Ej,» si jo mislila, »pri taki podjetnosti pa mora vendar nekaj pasti v roko.« Ker tudi v gostilni že ni bilo več nobenega človeka, jo hitro posegla v omaro za lod in na veliko veselje privlekla na luč dva krasna slanika. Iz-boren zajutrek, je vzdihnila, Le malo predolgo jih je opazovala in to je bilo usodno za njo. Vstopil je namreč že stražnik. Domača hčerka je namreč zapazila zvitorepko pri njenih poslih in na tihem obvestila moža postave, ki je vzel staro srako v svoje okrilje. To ji pa ni prav nič ugajalo. Preje tako trezna in okretna Marička je pričela simulirati alkoholne zmotnjave in blodnje, pomagalo pa ji ni vse skupaj nič. Slanika sta skočila hitro nazaj na lod, Maričko pa jo stražnik prijel za njen široki rokav in jo odvedel s seboj. Na policiji se je prvotno postavila na stališče, da ljubljanska policija nima drugega dola, kakor da zasleduje nedolžne ljudi, končno pa je lc morala priznati, da je topot napravila dober lov. pisala pismo, v katerem jo njen varuh opominja, naj bo previdna pri izbiri moža, ker je bogata, ima mnogo zemlje in 80.000 Din gotovine. To pismo jo pustili -bro rešili svojo nalogo. Pri prireditvi jc pridno igral salonski orkester Zveze ju-goal. železničarjev. Obisk jc bil prav zadovoljiv. Dvorana jo bila nabito polni zavednih Siškarjev, zopet dokaz priljubljenosti »Citalničarjov«. Vsem sodelujo čim za njih trud In nesebično delo naj-prisrčnejša zahvala za ta lep večer. RADOVLJICA. V soboto dne 9. febr. ob 20. uri so vrši v vseh prostorih Sokolskega doma »Planinski plos«. Obleko po moinosti lovska, turistovaka itd. !">•► brodošlo narodno noše. Gorski čevlji za-bra njeni. JESENICE. Planinski ples priredi T. K. »Skala«, podružnica Jcsenice v soboto dno 9. februarja ob 20. uri v pros r>-rih hotela »Bodlaj« Jesenice Sava. Vsi prijatolji planinstva povabljeni. Mali brat velikega Napoleona. Pred nedavnim časom je bilo čitati po časopisju, da velikega Napoleona sploh ul bilo nikoli na svetu, da sploh ui živel, temveč, da si ie ljudstvo In menda tudi zgodovina ustvarila vse sama. ln da je to že dokazano, nekje v Ameriki menda.' Bo že prav, čc Je dognano >— vendar brata je pa vendarle Itncl. Kdor nc verjame, tuj gre v kino »Ljubljanski dvor«. Tam ga kažejo od jutri dalje. In ne samo to. So več pokaicjo. Kakšne gradove je imel, kako jc žb cl, kako jc ljubil In kako strahovit) veitk balet Je imel na svojem dvoru. Pravijo tudi, da Ic Imel to čudovito zmožnost, vreči eno rko na nožlce svo-ie to^rlcc ali b?Ietln'ce, drugo pa z Isto l.ihkr>'<> na lepe oči soproge svojega častnika. To je vsekakor hvalevredno! Njemu nasnrotl na spustijo šo slavnega adju. krta nikdar ckslstlrajočega Napoleona, m vso moč lepega Llcdtkcja. Katera mila deva ne pozna teci solnčnolepcga fanti, te Iclke v človc za red A. 8bylo tka iera e. Linah, Premiera v ljubljanski drami. V petek dno 8. febr. bo v dramskem gledališča premiera treh francoskih enodejank in sicer: Molierovih »Smešnih precijoz«, Courtelinovega »Priljudnega komisarja« in Herejeve učinkovite drame »Tri maske«. »Smešne precijoze« režira g. Pnt-jata, obe ostali enodejank! pa g. Sest. Pred sti va se vrši izven abonmaja. Celjsko mestno gledališče. V nedeljo dne 10. febr. se uprizori na celjskem odru nad vso priljubljona igra »Revček Andrejček«. Izven. Občinstvo se opozarja da si preskrbi pravočasno vstopnice, kor bo naval na blagajno velik In se iz tehničnih ozirov sedaj še ne ve, kolikokrat se bo mogla igra ponoviti. Baletni zbor narodnega gledališča v Zagrebu je zran Sirom Jugoslavije, kjer prireja v raznih mestih svoja gostovanja in to z največjim uspehom. Pravkar gostuje ta baletni zbor v Beogradu, Novem Sadu, Osijcku in Sarajevu. Kot za^ ključek te svoje turneje priredi gostovanje tudi v Ljubljani, kjer nastopi v narodnem gledališču v torek dne 12. februarja. Baletni zbor stoji pod umetniškim vodstvom družine Fromanove ter sta ravno Margoreta in Ma* Froman naj-odličnejša plesalca. Baletni zbor nastopa le v prvovrstnih točkah ter izvaja tudi enodejanske balete v najlopšlh toaletah. Naročila za sedože sprejema dnevna blagajna v operi. »Jadranski almanah" za leto 1924 Izšel je v Trstu, založila ga je fNaša založbam — kaj pomeni ta tnaša>, ni nikjer povedano — tiskala pa ga je je udaril Ivan Rateč, 'Al razmotriva vpra- šanje, ali krščansko delo za narod, ali narodno delo brez nujneg* ozira na krščanstvo? Tčma, o kateri b' se dalo di-skuliratl ludl b poraznim izidom za g. pisatelja, kateri pa odloči za prvo alterna-1 tivo, samo radi aksiome da ja zelo splošna ozuaka, se pisatelj izreka zanjo v omejenem obsegu. Identificira jo namreč z mislijo rimske cerkve, misleč, da mu bodo pri tem sledili vsi, ki bodo kujigo brali. Dr. Brumat podaja pregled verskih organizacij v Julijski krajini, Filip Terčclj piše o «Prosveti>. Sled" članki o žonskem gibanju, o glasbenem življenju, o ^Dijaški malici>, o »Zvezi slovanskega učileljstva*. Ing. agr. Rusija razmotriva vprašanje novih političnih razmer in primorskega kmeta; dr. Agneletto piše o *-•<'.". (ired -nera t.H:e. ki "'"tjo nn doma-■ lh "tieb: 1'ohor, RibiW, SlreV? In šo cela kopa -trugih? Vsiljujo se vprašanje, po kakšnih principih se je redigral rjadran-ski almanah*: ali po načelu kriterija, stvarnosti, objektivitote, ali v znamenju <;ntove kulturnobojno tendencc? To vprašanje je. treba razčistiti. Ako pa ostane nepojasnjeno, je treba ugotoviti, dn je »Jadranski almanah* podjetje, ki je bilo d >s!ej na uslugo dvema svrhnma: popularizaciji imena lanskega urednika, ki jo iskal Blave na papirju, in uveljavljanju krščansko socialnih smernic. Taki strankarski agitaciji pod plaščem kulturne ustanovo pa se je treba načelno zoper staviti. Sijajen uspeh Glasbene Matice v Mariboru. Včeraj je priredita Glasbena Matica v Maribora po daljšem odmoru v veliki Gtltzovi dvorani velik koncert mešanega zbora, ki je dosege! kolosaln uspeh. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Konccrtu so prisostvovali tudi župan Grčar, škof dr. Knrlin, veliko število civilnih In vojaških dostojanstvenikov In mnogo Neme.ov. Zbor jo pod vod stvom kapelnika Topiča žel viharne aplavze. Višek je dosegla Sattnerjera' kantata »V pepelnični noči« s spremlja njem orkestra. Kot solista »ta nastopita oporna pevka gdč. Mczgečeva in bnrito-nlst, frančiškan p. Kolb. Orkester je bil pomnožen in je sodelovalo tudi več Nem cev, kar je napravilo Izredno ugoden vtis. Nad tisočelava množica ie prirejal* SOCIJALNO DELO V BARU. I Juž. žel. v Mariboru, seslra gospe Anice Oj bar, ta bar resrečni! Zunaj ima ' NegovctiS v Ljubljani. Blag jim spomin, tablo, ki ponoči mežika, enkrat rdeče, žalujočim naše sožaljel enkrat zeleno, enkrat mo.lro in So dru- j * Darila učiteljskemu domn. Namesto ga če. Komur je po volji mežikanje,! venca na grob umrlega sina g. nadučite-s;re notri, nekaj jili pa navadno ostane v Krčevini Miroslava 1'učellka je daro-zunaj, ker je po prvi uri, ko so zapre-, učileljstvo osnovne šole v Krčevini jo kavarne, navadno tndi bar že zase-1 »Učiteljskemu domu> v Mariboru 100 di-len. Bar, ta nesrečni bar, kako mami narjev. Istotako jo darovala »Učiteljske-i elito in plesom. Samo da včasi ni no mu domu» namesto venca na grob umrle elite, n« pravega plesa na parketu, to , bi^o tovanšico Mlci Vcrbovnikove vj>re-eo seveda le epizode, ki se včasi pripetijo. In ravno v pondelick je bilo . . . Ideal vsakega soeijalista je, kakor valjali ga. A. Kožuhova, učiteljica v Mariboru 50 Din. Srčna hvala! * Društvo sejmarjev ra Slovenijo pozlv-ešte, da se mu bnliše'godi' kakor dru- 'Ja »voje člane, da se udeleže nadaljevanja II. rednega občnega zbora, ki se vrši nedeljo 10. t. m. ob 14. v hotelu L!oyd irhn. Če je sooijalisiičen prvak, je tem hujši v svojih principih In če kot di-rektor kake pomembne soeijalne insti- iv Ljubljani. Vstop dovoljen samo članom z obrtnim listom. Odbor. * Radiknlsko intrige pri socijalno zavarovalnih zavodih. 2o dalj časa vlada v vseli interesiranih krogih veliko ogorčenja proti slabemu gospodarstvu v bolniški in nezgodni zavarovalnici. Industrija tueije dobro zasluži, gre lahko tudi v bar. To še ni proti principom. Druga vtvar pa ie. če tak-le šef povede seboj nežno uslužbenko in so smehlja njo-'.ini nožieam. plešočim po mizici. Kla-i <"■ jeva družba, ki nedolžno zamorčke rešuje po Afriki, ho morala tudi v bar, in obrt ,er delavci so skupno zahtevali ■Ia bo vzela v zaščito mlade uslnžben-1 vefj° steil»io, da bi se mogle premije zni-ko pred 8< fi javnih zavodov . . . Delo- žl<"- v Ljubljani je ravnatelj Kocmur J:- rilci in delojemalci ki plačujeio vi- j ten bar . . . ■Ja bo zadoščeno prvakom soeija! i.stičnih principov in njihovemu socialnemu delu, ki ga izvaja io drugod ko na svojem pravim popriš&l. Ssa. • Delegat Zvezo narodov t Beogralfl. V Beograd je dospel šef sekcije za narodne manjšine v Zvezi narodov g. Kollban. V Beogradu se bo mudil nekaj dni kot gost ministrstvu za zunanjo zadeve. , _ , .. , , , „ • Argentinski konzul v Splitu. Argen-1 P,0lcm bl *'te,a mejdo Kocmurjevega si-tiuska vlada je Imenovala za svojega J*1"'P°Vrh radJka"la rnz«raJnli P° konzula v Splitu ltikardi Spangenberga, i h01"'51«'«1 zavarovanju, da ga popolnoma ki dospe te dni 'j uniči. Proli radikalski nameri, da gotove • Državni tehnični frpiti. Za Člana iz-' P0*"*™*0 spravijo na komlsarijate z praševalne komisijo za državne teh nične 1 T* "V 1,°' f.. hu<1 °dPor-izpite pri ministrstvu za gradbe je za do- j da,bi v .i,da Pr'»s|ta'a "a Slcrtnjo bo treh let imenovan g. Rudolf Zajec, Inženjer gradbene direkcije v Ljub'janl. i in odredila volitve v avtonomno vodstvo zavarovalnic, skuša sedanje stanje zavle-či v nad i * Nova imena železniških postaj. «Urnd- i " \ U"'"' da bodo radlk;,lnm odi'rla n0" nl Iist> za Hrvatsko prinaša objavo o lz-! Va, k°r , - , .,. .. . premembl imen nekaterih železniških po-1 , Trl;e,m,n! 1 T"?-.* ■ stoj nn področju zagrebške železniške di- "'*ka 8lufa v M^edoniji res nI prijetna^ rekcije Je oro*n'ki postaje na Korobu niso več * Novi luna« v Mozirju. V Mozirju je T5',' '^■•f"! V ™U k°Ub.1 V1™ 'il izvoljen za župana naprednjnk g. Ms- J?,' kef. J'h Ene® ""'etaval ln so je tfja Goričar, trgovec ln posestnik Isto- i .ba"' da !lh m°S 9>;° ib° tam. Svetovalci so gg. Ivan Vaji. kolar,'Zi",Sje' 80 PrifH .na, kral' kjor Franc Cerlnšek, gostilničar in trgovec in bU Sm'S na VS0 Slrani v,sok po I,et me-Jež' Matjaž, lončar, vsi v Mozirju. * Taks oproščena fruštva. rSlužboae 'Jovino prinašajo objavo, da so oproščena od plačevanja takse za vloge In prošnje, ki jih pošiljajo državnim oblastvom , trov. Ker je pihala strahovita burja, je sneg kmalu popoluoma zasul vse tri orož-i nilto. Po dolgih dnevih so jih našli tova-, riši — mrtve. * Drzni vlomi. V Hrastniku je bilo Izvzemši civilne pravde, naslednja dru^' vlornljen° v barak° branjevke Jere Iloče- tva: Udruženje ruskih vojnih invalidov TjeV,e w ukradene*a raznega blaga v V R»n^r-,rt„ ,1 , . Skupni vrednosti okoli 50.000 Din. - V iseogranu, uoruzenje trgovcev, indu- ,, ... ., ,., , , strijcev ia obrtnikov za severno DalmacI- P'?V T P ? ,P- 'l' " c' V'x .■o, Gospodarsko društvo cPrlvrednik, v ™ 'v stanovanje posestn.ee Marije Smrečic ogradu, cKralJ J -čnnski*, društvo za I °dnCsU P" fevljeV' 25 žePnlh rob vzgojo In izobrazbo gluhoneme ln slepe dere v Beogradu, prave ter se začne začetkom marca. — Učne odnosno vadbeno ure bodo v po> poldunskcm času. Pouk jc brezplačen proti obvezi eventualnega sodelovanja v Narodnem gledališču v Ljubljani. u— Predavanje v društvu «Soča». Nu čem pri nas otroci umirajo, tako sc glasi tema, o kateri predava v soboto 9. t. m. v salonu pri «Lcvu» dr. Matija Amhro« žič, šef zavoda za socijalno»higijensko zašči-to decc. Na to, za širšo javnost posebno važno predavanje vabimo člane in vse prijatelje društva. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. u— Prešernov večer ob 75 letnici smrti Prešernove priredi Centralno tajništvo jugoslovanske napredno omladine danes v četrtek v dvorani «Jadrana» za Nar. domorn. — O narodno.kultumcm poslan stvu Prešerna bo govoril profesorski kandidat I. Kolar. I/, prijaznosti sodelu. jejo s Prešernovimi pevskimi točkami gg. člani kr. nar. gledališča. Ves spored pa bodo prepletale deklamacijc slavljen čevlh pesmi, ki jih bodo prcdnašali čla> ni srednješolskega društva «Prcporoda». Ker jo to prvi Prešernov jubilej Izza su/njosti sem, jc pričakovati, da pobito : vsi naobražcnci proslavit našega največ« jega moža. Vabljeni so prav vsi: g. aka« demiki, gg. starešine in vsa miselna jav« nost. Vstopnino ni. — Upajmo, da ima Prešeren šc kaj častilccvl u— Sokol Ljubjana II. priredi v sobo« to, dne 9. t. m. v dvorani »Kazine« vc« !ek ples z maskerado, na katerega vabi vse, ki ljubijo res pravo in neprisiljeno zabavo. Obsežne priprave so v polnem teku. Vstopnice v predprodaji pri bratu Milku Krapcžu, Jurčičev trg, za člane po 10 Din. u— Športni karneval sc, kakor je žc javljcno vrši v soboto, 9. t. m. v Narod« nem domu. Zabava bo vsekakor zelo družabna in neprisiljena. Del čistega do bička gre gradbi Sokolskega doina na Taboru in pa Olimpijskemu fondu. — Zato je tudi upravičeno upanje, da bo ljubljansko občinstvo v polnem številu posctilo prireditev. u— I. plesna tekma, združena s ple« som sc vrši v četrtek, 7. t. m. v dvora« ni «Union». Nagrade so razstavljene v trgovini Magdič. Prcdprodnja vstopnic j je pri L. Ccrnctu, \Volfova ulica 3. u— Mcdicinski ples sc vrši v soboto ! 9. februarja v veliki dvorani »Uniona«. I Onim, ki šc niso prejeli vabil, jih na j željo dopošljcmo. Društvo mcdicinccv. | u— Klub esperantistov v Ljubljani naznanja vsem onim, ki sc želijo učiti liispcranto, da jc otvoril nov tečaj in jih vabi nai se priglasijo v petek 8. t. m. ob pol 20. uri v šentjakobski šoli. Učni« nn znaša mesečno 10 Din, za dijake pa 5 Din. u— Organizacija natakarjev, hotelskih' in restavracijskih uslužbencev v Ljub« Ijani vabi svoje člane, da se sigurno udeleže shoda, ki sc vrši dne 9. t. m. ob pol 2. uri zjutraj v kavarni Central. — Odbor. u— Pevski zbor Glasbene Matice. — Pevske vaje so pod vodstvom g. Srečko Kumarja znova pričele in jc urnik za enkrat sledeči: Pondelick, sreda, petek od 18.15 do 19.15 alti in od 20 do 21 basi: torek, četrtek, soboto od 18.15 do 19.15 soprani in od 20 do 21 tenorji. Pripravlja sc nov konccrt, ki sc bo vr« iil početkom aprila. Točno in rednol Novi pcvci in pevke sc šc vedno spre« icmajo in sc naj zglase ob navedenih jralil u— Konccrt. Od nedelje 3. t. m. v re--itavraciji in kavarni Tratnik redno vsak lan konccrt ciganske kapele pod vod« itvoin primaža Miškota od 8. do 1. ure ponoči. u— Za društvo slepih in dijaško ku« hlnjo Domovino daruje g. dr. Fr. Novak idvctnik v Ljubljani po 200 Din, sku« paj 400 Din. u— Aretirana je bila nn Dolenjski cc> iti znana bcrnčicn Marija Proscn, ki iz« -ubija svoj plodonoscn poklic in denar, ' imeli lepo stanovanje — namreč, kar so pravi »le- po« — kajti kuhinjski štedilnik ni imel dimnika in torej ni <•> imili kje kuhati. Iznajdljivost pa jo prva poslcdica stiske in so se L.-ovi domislili naročiti dimnik, ki se jo potem v lepem loku ovijal okoli verande in krasil z gostim dimom belino hišo. Hišnemu gospodarju V. pa t« najnovejši donesek k hišni lepoti ni bil po godu in začel so jo podrobneje brigati za odstranitev okraska. Stranka pa jo seveda trdovratno vztrajala na obr.->- nitvi dimnika, ki ji je omogočal dor-V tako mučno pogrešeno kuhanjo. Začeli so sc rahlo in nato stopnjevajo pog-iati v skupnih pogovorih, ki so jih be'iii z umestnimi in slogu primernimi p o\kanil. llišni posestnik jo očital stranki, da jo njen dimnik nevaren in so lahko zto-di požarna nesreča; isto ie navedla stran ka z ozirom na zalogo vžigalic, ki jih je hišni gospodar shranjeval na podstreš- ju. Na tak način se jo prijateljstvo utrjevalo in mirno sožitje bi bilo zagotovljeno, da niso člani gospodarjevo družit v nerazumljivi rnzburljivo-ti prišli raz. grajat in ropotat po verandi hišo, kar ju miroljubno stranko mogočno prestrašilo, — Prišel je ukaz z magistrata, da se itru dimnik odstraniti v svrho varnosti, islraj ka, ki so je upravičeno bala, da ji poteši no bo več mogoče kuhati, se ukazu ni odzvala. Nato so gospodarjevi prišli si, loma snot dimnik. Pri tem so so ročno spoprijeli in g. L. jo bila strgana lep« nedeljska suknja in je moral božati. Sil šal je za sabo razne prijaznostno opazke, kakor »tike barabe treba spraviti iz hiše« itd. Stvar jo šla še dalje in je liišu gospodar v hudi jezi začel brusiti noi velik, ftacunarski noi, česar so se L.-ov tako zbali, da so v divjom begu /apusl bojno polje In se oteli v zavotje trdne hišo in fo zaklor.ili, Gojpodariovi na si pohitel! za njimi in jih šo dalje strašil s prijaznimi nasveti in ljubeznivimi grož-ninrrl. Okrajno sodiščo v Ljubljani je dobilo kar naenkrat dve tožbi in je obudilo obe sovražni stranki, vsako ua den:' T'o globo. g Odprava človeškega ploda. Ppeckv listinja v tem je Jožefa Travner iz Ga-berja, ki je stala dno 2fl. jan. že v drugič pred okrožnim sodiščem v Celju. Vdovljeni posestnik Martin C. je imel po svo!em prihodu iz Amerike razmerje E svojo lastno 16 letno hčerko, ki ni ostalo brez posledic, V stiski je opozorila nesrečno deklico neka dobra znanka na Travne.rjevo, ki jo tudi pomagala. Obsojeni so bili C. in njegova hčerka na S merico, dobra svetovalka na 2 meseca in Travner na 4 mesece težke ječe. g Redek Jubilej ja obhajal v torek d M febr. pred celjskim okrožnim sodiščem Franc Dremel. posestnik v Arclinu pri Vojniku. 25-k rat kaznovan zaradi naj-'azličnojših deliktov, je bil zopet obtožen po § 101. srb. k. z., ker je neko pričo pred '^oljskim okrajnim sodiščem dne febr. 19?3. grdo razžalil. Obsojen jn bil zato na 10 dni zaprra. hI ic ® srea nepredcljen voz, samo s to razliko, da so v nJem mesto klopi postelje, ki se vrste druga nad drugo. Ležišča med sabo delijo zavese. Kar Je v teh spalnih prostorih najnerodnejše. Je slačenje. Potnik se mora sleči stoje, pri tleli vagona. Cc sc slači zgoraj, se mu lahko pripeti, da tcicbne dol. Vožnja v spalnih vagonih Jc torej neprijetna radi pomanjkajoče dl-skreclje. Kdor sc hoče dodobra Izolirati od svojih potnih tovarišev, mora najeti cel oddelek z več ležišči; toda to stane preveč, in ljudje sc rajši vozijo skupno neglede na reči, ki se dogajajo med spravljanjem k počitku, med spanjem in med vstajanjem. Nasprotno od teh vagonov pa so krasno In Izredno udobno urejeni jedilni vozovi, kjer je hrana na razpolago ob vsaki url — seveda za drag denar. Prave razkošne vožnje sl pa deležen v »Vestlbulcd Tralns«-vlakili, ki so cenci-ŠI od naših ekspresov. Idealno se voziš I posebno z »Pennsylvanla-SpcclaU In s «Twentleth Century«-ckspresom med Nc\v , Vorkom ln Chlcagom. TI vlaki so krasno j opremljeni. Vsak voz nosi kakšno dckll-, ško Ime, notranjščina je luksuzna. V vagonih so mehki fotelji, stene so pokrite s srebrnimi In zlatimi okraski, na njih visijo dlvne slike. Te vrste vlaki Imajo posebne damske oddelke s salonom ln čitalnico; za moške pa je vsakemu vlaku prlklopljen vagon, namenjen kadilcem Poleg tega najdeš tu majhen bar, kopa- lišče, brivca In stenotlplstko, ki ti je na zahtevo na uslugo. Tako labko na ameriški žcleznici kar mimogrede rešuješ trgovske posle. S takim vlakom sc včasih voziš po vej dni In noči. Taka vožnja jc seveda zelo utrudljiva. Za razgovor je časa preveč, in če gledaš ves ta čas skozi okno, O začnejo ščcmetl oči. Srečr.1 so menda samo kvartoplrcl, ki vzdrže nepretrgane vožnjo ne da bl sc naveličali svoje zabave. in ovratne rute Moda ne počiva, modni ustvaritelji še manj in tako prinaša vsak dan kaj j novega, če večkrat norost kot lito-' drost, to nič ne st'ri. Ker jc za spremembe pri plesnih in drugih večernih 'toaletah sredi predpusta pač že kasno, posvečajo najnovejši pariški modni j zurnali vso pozornost klobuku. Ta igra baje v Pa.nzu letos mnogo večjo ulogo, kakor jo je doslej. Parižanka nima klobuka samo v gledališču, ampak ga ne odloži niti na večernih zabavali. d.a celo na manj svečanih [desnih prireditvah nc. Klobuček elegantne Parižanke — tako zatrjujejo časopisi in kažejo tudi naše, po njili posnete slike — jc zopet manjši, potisnjen globoko na glavo in zakriva še bolj kakor dosedaj čelo, ! obrvi in ušesa. Frizura mora biti zato čim manjša in Evine hčerke, ki niso oblagoilarjene z lasmi proslule Ane Csillag, vendar enkrat trinmfirajo, ker jiin ni treba zavidati svojih srečnejših sestric z bujnešimi lasmi. Bog zn, morda kot rcakcijo na pre-radodarne, dekolteju jc dobila pariška večerna toaleta novo pritiklino: laliko ovnrtno ruto, ki se ovije rahlo okrog I ramen in spredaj več ali manj slikovito zaveže, pač po Individualnem okusu nosilke. Ovratnice nusijo baje k vsem toaletam. Navadno so iz pestrega, srebrno ali zlato se lesketajočega fularda, ki tvori tudi glavni del klo-; buka. Da se povzdigne slikovitost in I učinkovitost, je ruta često obrobljena i s črnini, ali sicer enobarvnim robom. Modni žurnali menijo, da jo ta ruta > prav pripravna za koketiranje baš kakor svoj čas pahljača. Komunistično gledališče Ruski komunistični gledališki tednik «?.lznj Iskustva« Je posvetil gledališču bodočnosti posebno številko. V njej sc zavzema za to, da postane oder nekaj tekočega, nekaj, kar naj izraža stalno re-volucljsko pomlajevanje. Novo gledališče, piše tednik, naj bo kakor pekarija, v kateri se peče dnevno svež kruli. Ce sc uprizori v pondeljek komad, kjer nastopajo akterll v prozajičnlli oblekah, naj se Igra v torek le v hlačah, v»sredo pa samo v spodnjih hlačah. V petek naj nastopijo Igralci nagi, v soboto v krasnih najmodernejših kostumih. Izdelanih po zadnji modi. V nedeljo pa naj razveseljujejo občinstvo nevidne luturlstlčne pestre obleke Iz 25. stoletja. Dva dneva počitka, drugače pa vedno nov spored — to bodi geslo vsakega gledališkega tedna. Vsebina Igre je lahko kakršnakoli. Glavno Je, da bodo vedno nova presenečenja, nove nečuvene reči. Najbolj hvaležno je uporahltl staro, dobro znano spoštovano Igro ter jo onečastitl na odru novega gledališča. Oponašanje Je za množico najbolj prepričevalno. Pozneje bode v svrho nadaljnega pomlajevanja gledališča odpravljene tudi besede vsakdanje rabe. Saj so na odru prav tako nepotrebne kakor vsebina dejanja. To In ono jt novemu občinstvu na poti, ker vlači U arhiva nepotrebne In pozabljene stare razmero In staro mišljenje. Besede bode v novem gledališču nadomeščene s predmeti Izraznega besednega debla. «Uli, oh, eh, ah, o-o, u-u» se bodo artikulirali zdaj nizko, zdaj visoko In na ta način se doseže nepismen Izraz, nova čista gledališka emoclla. Tako gledališče bo kos življenja, nc pa kos muzeja. X Habsburžanl ln madžarsko dlla-štvo. Pred nekaj dnevi sc jc vršil v Budimpešti kongres visokošolskega dlja-štva. Med zadnjo sejo se jc nepričakovano pojavil llabsburžan Jožef Franc, sir nadvojvode Jožefa ln Je prinesel zbranim študentom pozdrav svo>c;-.a očeta. Nadvojvoda Jože! je napisal študentom pismo, da bl rud pomagal madžarski vse-učilifki mladini, pa baic nima sodstev. Zato pošilja madžarskemu tlljašhu hriliantni dladcm, družinski spomin. Vtcd nost dladcma sc ccnl na več milijard madžarskih kron. X Tragična smrt vdove nemškega ministra. Oospa Fricdbcrgova. vdova po bivšem nemškem ministru, je te dni na zelo žalosten način končala svoje življenje. Preselila se Je namreč k svojemu zetu, kamor jc dala prepeljati vse svoje pohištvo, Izvzcmšl blagajno, ki so Jo vsled teže In vsled varnosti prepeljali samo zase. Pred prevozom jc vdova hotela vzeti Iz blagajne neke vrednostne paplrje-Odklcnlla ie In odprla vrata, katera pa Je potegnila tako nesrečno k sebi, da sc Je nanjo zvrnila težka železna omara, ki je Fricdbcrgovo zmečkala s svojo težo. Ljudje, ki so vdovi prihiteli na pomoč, so pač postavili omaro zopet na noge, toda Izpod železnih sten so Izvlekli mrtvo truplo, X Sin ustrelil očeta. V nek! vasici na Koburškcm se Jc pripetila grozna dru-! žltiska tragedija, l.astnlk neke Mnrtlno-ve peči sc jc spri s svojim 19 letnim sinom. Oče je dvignil nad sina svoio roko, sin Je zbežal v svojo sobo, kamor mu je oče sledil. Ker so bila vrata zaklenjena, jc oče vlomil. Sin, videč razjarjenega očeta z gorjačo v roki, je v sllo-branu segel po samokresu In ustrelil proti očetu, ki sc je smrtno zadet zgrudil na tla. Nesrečni lant se ic sam javil po-llcljl. Zvonimir Kosem; Prisege Stanoval sem takrat ob Donavi, moj 1'rijatelj Tihomir pa na Pašinem bnlu, ravno na nasprotnem koncu Beograda, In zato sva se malokdaj videla. Ce ro-čem, da je bil Tihomir moj prijatelj, ne mislim pri tem na tisto površno, ^visoko« priiatellstvo, ki obstoji v prijaznem medsebojnem pozdravljanju, skoraj kotnollmeutih, v kratkih skupnih sprehodih, v razgovorih, pri kate-nli teče heseda gladko iz ust, da se r'braz prijetno sveti in oči smejijo ob duhovitem dovtlpti, ali da ostane srce pri vsem tem vendarle prazno, hladno in nezaupljivo. Ne, Tihomir. ali kakor ga okrajšano nazival: »Tika». ,ie ' il eden izmed tistih mojih prijateljev, ki sl zaupamo med seboj vse, ki sl mod seboj ničesar ne prikrivamo — ki sn'o sj tako rekoč veje enega in istega drevesa v zimi in pomladi, v poletju in jeseni: zdaj s čvetjem obloženo, '•daj polne zrelih plodov, zdaj zopet puste in gole, v mrak in mraz nagnjene; kakor so cvetje in plodovi ene Rame veje v ponos in radost, vsega drevesa, tako je v njegovo žalost tudi zimska golota in praznota vsake po-sdine veje; kar je moje, to je tvoje; kar vas i.i. vem iaz — kar jaz. vefi ti: odkritosrčnost in vzajemnost v vseh ozirih, pravo prijateljstvo. Poleti sva se skupaj vozila po Donavi, skupaj veslala, skupaj se kopala, skupaj pekla na samotnem otočiču ribe. Ob nedeljah sva skupaj delala iz-,lete v Topčiiler. na Košutojak, v Ze-inun in Pančovo, ali pa še dalje. Ce nisem imel denarja jaz, mi ga je dal | Tihomir, kolikor mi je biilo treba; čo jc bil brez denarja Tihomir, sem mu 1 ga dal jaz. Kadar pa sva bila obadva brez denarja, sva obadva ležala v visoki travi na obali Donave, luvila ribe in mirno pričakovala boljših časov. Slučaj je tudi hotel, da sva se obadva istočasno zaljubila. Moji ljubici je bilo ime Leposava, Tihomirovi Milo-sava. Pa smo posedali po parkih vedno vsi skupaj, vedno sc skupaj šetali, tako da sem jaz vedel za vse zaljubljene skrivnosti Tihomlrove, a Tihomir za moje. Meni je prisegla zvestobo do groba Leposava, Tihomlru Milosava. Bila sva idealno zaljubljena. Navsezadnje pa sva obadva spoznala, da najina ideala nista vredna najine ljubezni. Lejiosava jc za mojim hrbtom varala mene, Milosava Tihomira. In obadva Istočasno sva pustila svoji ljubici na cedilu, obadva sva istočasno svečano prisegla, da bova delala zanaprej z vsemi silami na to, da ne padeva v nobeno žensko mrežo več. «Vse bo enako, vse metuljčki — škoda vsake ure, vsake minute, vsake sekunde, ki jo preživiš med njimi!» Posvetila se bova rajši resnemu delu za milo očet-njavo . . . Tako sva živela vse poletje, ko naju je ločila samo ona ozka iu prašna ulica ob Donavi. Dokler se ni Tihomk pod zimo preselil na Pašino hrdo in sva se poslej, kjkor rečeno, videla le redkokdaj — Zato me ni malo iznenadilo, ko so se mrzlega zimskega jutra vrata moj« sobe nenadoma odprla in jo planil k motil Tihomir, vrsol in smejoč se kakor ga nisem videl izlepa takega. »Gotovo si zadel terno, prijatelj?« sem skočil iz posteljo ln se pričel naglo oblačiti. Tihomir pa so jc skrivnostno postno jal. »Brez ovinkov: ženim scl» »Ti, Tika?. Toliko, da nisem padel vznak od začudenja. »In danes bo najina poroka — prišel sem, da te povabim na svatbo!« jc nadaljeval Tihomir popolnoma, uiirno in sl prižgal cigareto. »Tika--1» Tedaj sem v resnici omahnil vznak na divan. kakor zadet od strelo, in se samo čudil. »2oni3 se? In to ml novoS Sele zdal prijatelj? Poveš tako mirno in brezbrižno, kakor da' je to nekaj povsem razumljivega in kakor da so vsa stvar mene niti najmanj ne tiče? Ali si pozabil, kar sva si nekoč siovosno prisegla?« »Prisege, prisege!« se je zavrtel pred menoj z objestnim krohotom Tihomir. »Pa ne, da bi »o resno razburjal zaradi tega, dragi moj?l... Saj to navsezadnje vendar niso bile nikake prisege . . . vso to jo bila prav za prav le šala . . .» In me je pograbil, čimbolj strmečs-ga, z obema rokama za ramena i:i me dvignil z divana. »Pa nikar so več no preTokajva ln liliva žo, da. naju ne bo predolgo čakala!« »Kdo — čakala?« «1, moja nevesta vendar!« «Ti imaš svojo nevesto tukaj?« »Zunaj prod hišo, na sanAh!« Lahko si predstavljate moje začu-denjo. Zunaj pred hišo na ličnih sankah, jo rc« čakala Tihomirova nevesta. Bila jo ona — njegova nekdanja ljubica Milosava. Pa mojemu presenečenju nis:;m Imel več časa iskati podrobnejših virov. Toliko da som segel Milosavi v roko, toliko da sem opazil na ujemh He.ih zagoneten, zmagoslaven moh-Jjai, 1q že me Ic notisnil prijatelj na sanke, skočil za menoj na mehki sedež še sam, konji so potegnili, kra-guljčki na komatih so zazvončkljali, in šlo je bliskoma od Donavo po cesti navzgor proti cerkvi. * Tri mesece-pozneje sem se nepovabljen napotil na Pažino br.lo, da vidim, j kako živita mlada zakonca, da okusim n.ogoče nekaj tiste tihe sreče »domačega ognjišča« tudi sam, popotnik... V lopo opremljeni, prostorni sobi jc napol ležal, napol sedel na sofi, ugrez-njen globoko v blazinah, Tihomir, z razjodenim rumonim obrazom, s cigareto v ustih. »Kaj, —- tako sam? Kje imaš Mllo-savo, ženo?« Prijatelj je na vprašanje j>ofast vstal in mi podal roko kakor truden starec. In prav tako počasi je sprogo voril: »Brez ovinkov: ušla mi je, baš pred todnom dni . . . ušla z nekim mangu-bom, nekim nepridipravom, ki se jc kmalu po moji poroki priklatil na Pa-šino bnlo, se izdajal za nekakega ge; nrrala (Bog sam vedi, kjn je ukrade! tisto uniformo!) in ji jiričcl dvoriti... S tem falotom je torej pobe-nila... Pa naj bi še bilo, ako bi bil dečko lep' A ta vucibalina jo bil grd kakor gorila ...» Zopet sem se čudiL , Taksa na gostilniške račune in trgovci Iz trgovskih krogov smo prejeli pri-j tožbo, da interpretirajo nekateri kontrolni \ jrgani določbe tar. post. 31, pripomba 8. j iaksuega in pristojbinskega zakona v tem trolne organe v tem smislu žo poučila, zato je upati, da sa pritožbe trgovcev zaradi pobiranja takse na račune ne bodo več ponavljale. Tržna poroola VovoMdaka bUgevna borza (6. t. m.) tu7r^ovd7w proda-1 M™ brfkl, 87 kg 1 vagon 815; 06 jn jo alkoholne pojače (vino, pivo, žganje 'd° 67 kg, 1 vagon »lOOve.: MU, du-to Špirit) za konzum izven poslovnih pro- P ^asa, 2 vagon, 24fi TnrMirat du-dorov, izdajati račune na monopolizira- i P*•« J«-. »^Tvl^ aih obrazcih kakor gostilničarji. Najlepše *<"«< d»P"l"!, 260; aa stvari pa je. da so ponekod zahteva i B 805; ■Mo to, naj ti trgovci izdajajo gostilniško j ,V.Tf 255" račune ne Uo ia alkoholne pijače, tem-™«'; duPUkat 3 vaS°' več tudi za drugo specerijsko blago. Sl«™nl! 1 VBS„oa f80' Taka interpretacija jo absolutno'uepra-! *a S'cl<": ^ t 475; filaa. ker so v točki 0.. člena 56. taksnega: '*» ^Ukat kasa' 1 VB" in pristojbinskega pravilnika lokali, v ka- »f«8?' v t ' T® ;erih se morajo izdajati računi nn meno- 21 ^ Otrobi: ban:,tski, duplikat kasa. 2 va-•oliziranih obrazcih, izrecno našteti. Po Ten^nr* nespremenjena, določilih te točke se mora pobirati taksa | ■Liub,J""sk' i'.vIn*1 se,jem i,6"*' m?, ,a rafune v nastopnih lokalih: v hotelih, I ??*»« konJ; 140nvo,ov• 53 kfav' J •eetavracijab, gostilnah, kavarnah, pen- Jc!ct >n V Povprečne cene za •ijonlb. okrepčevalnicah in v vseh loka-|kS žive tei>.e: vol, I 14 do 14.50 II 13 ,iU. kjer so izdajajo jedi in točijo pijačo.!^'4; »J- » d9. U k"vc. klobflse .Kot lokali, kjer se izdajajo jedi, pridejo ff, do 9(D.n; plemenske krave so se a nrtčfiir irl.-nh) /nnclrnVin vnnitrbnnolm' zi!e po tstm ccnan KaKor coon. vou. ? poštev izknhi (auskohi), zajutrkovalni-•e, slaščičarne itd., slednje pa le v toliko, v kolikor izdaj-jo jedi ali pijače tudi na •tvleče goste in ne le kupcem, ki vzamejo ■lakupljeno blago s seboj. Trgovci s špecerijskim blagom niso našteti v točki 6. Člena 56. taksnega in pristojbinskega pravilniku in se tudi njih obrati ne morejo smatrati za lokale, ekjer ib izdajajo jedi in točijo pijače*. Pod »izdajanjem jedi* nikakor ne moremo -rnatrati prodajanja jedil v obče, temveč xlino le »servhanje jedil-, (ker bi sicer morali izdajali račune tudi peki), pod • točenjem alkoholnih pijač pa se tudi ne more razumeti nič drugega nego prodajanje pijač po gostilniškem običaju. Trgov-,-i smejo prodajati alkoholne pijače samo v zaprtih steklenicah in ne smejo dopuščati. da bi kupci oddano pijače v njih lokalih zavžili. zato se taka prodaja nikakor ne more smatrati zn »točenje alkoholnih pijač> v smislu pripombe 3. tarifne postavke 34. taksnega zakona in točke 0. elona 5t>. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Nekaj drugega je seveda, če prodajajo posamezni trgovci proti obrtnim predpisom alkoholne pijače po gostilniškem običaju. t. j. ako pustijo, da kupci idkoholne pijače v njih lokalih zavživajo, ali pa jim oai sami pijače celo po gostilniškem obilju servirajo. kar so tudi ponekod doga-is. Tu pa no gro vrč za specerijsko trgovino, temveč za nekoncesionirano gostll-30, zato je sevedn dotični podjetnik ne-zlede na drugo posledice (kazen po obrt-acm zakonu in po tar. post. 01. in 82. a'-:snega zakona) zavezan plačati tudi akso na račune kakor drugi gostilničarji. Seveda so no smatra specerijska trgovina, v kateri je nekdo izpil vino v lokalu -a me m takoj za nekoncesijonirano gostilno, kr-r tak obrat postane dotični lokal po Kupčija je bila srednja. Manjkali so zu« nanji kupci zlesti na konjskem tržišču. Par dobrih koni jc stal prilično do dvaj« set tisoč dinarjev. Zateški hmeljski trg (6. t. m.) Cene hmelju so zadnic dni močno narasle in prekoračile 6000 Kč za 50 kg. — Vprašanj- trgovinske pogodbe z Italijo. SušaVto mestno zastopstvo jo na svoji zadnji redni eejl sklenilo, zaprositi vse t*govske in obrtniško zbornico v državi, da podvzainejo potrebno korake pri naši vladi, da te pred podpisom dovoli strokovnjakom v zbornicah pregledan je načrta trgovinske pogodbe, ki so ima skleniti med Jugoslavijo in Italijo. = Naši lesni trgovci snujejo podružnice na Sušaku. Po cklenitvi sporazuma z Italijo in po končni rešitvi vprašanja Deite, Baroša in reške luke je opažati veliko zanimanje jugoslovanskih vcletr-govinskih firm za Sušak. Zlasti lesni trgovci snujejo tamkaj svojo podružnice. Največ interesentov za Sušak jc iz Slovenijo in Hrvatske. = Nabavka pšenice za seme. Ir. Beograda poročajo: Po odobrenju ministrskega sveta je ministrstvo za poljcdol-stvg in vode določilo 4 milijone Din za nabavko jaie pšenice in ječmena iz Češkoslovaške. To žito se bo razdelilo, od-nosno razprodalo med prebivalstvo za seme, ker je prvovrstne kakovosti. — Državna hipotekama banka prekinila pogajanja za posojilo. Iz Beograda sla odpotovala Bois in Maver, delegata švicarskih bank, ki sta vodila, pogajanja o novem posojilu Državni hipotekami banki. Slednji so bili pogoji pretežki, pa jo prekinila pogajanja. = Statistika ribolova v srednji Dalma-šele, če trgovec obrtoma (t, j. večkrat ini clji v letu 1923. V srednji Dalmaciji, t« več osebam) dopušča, da se pri njem kup- j jo od Plankc do Neuma ter okrog oto-Ijeao alkoholne pijače v lokalu konzumi-! kov :5oIta. Hvara, Brača in Visa je bilo rajo- j ujetih v prošlem letu za 1,751.158 kg Za specerijsko blago se pa tudi v slu-'raznih rib v skupni vrednosti 18,518.241 *aiu, da Ima trgovec »nekoncesijonirano j dinarjev. gostilno-., ne izdajajo nikaki računi poj c= Likvidacija podjetja za lesne Izdel-pripombi 3. tarifue postavko 84., ker se j ke. »Smreka-,, tvornica, za, pohištvo in razne lesne izdelke d. d. v Zagrebu sklicuje za 20. febr. tretjo reduo glavno skupščino, ki bo sklepala o likvidaciji ne more smatrati, da ee jo to blago oddalo v fljekoncesijonirani gostilni*, saj bi ■dcer trgovec z manulaktumim blagom, ki ima v trgovskem lokalu tudi gostilno (kar je po deželi v več krajih), moral iz-iajati račune na monopoliziranih obraz-:ih ue le za pijače in jedi, temveč tudi za liianulaktumo blago. Trgovci kot taki (torej trgovci, ki imajo Bekoncisijonirane gostilne), niso zavezani Izdajati računov, če jih pa vendarle izdajajo, jih morajo kolkovati le kot ttrgov-vke račune:. Taksa za te račune znaša po far. post. 84. taksnega zakona, ako zne-•sk ni višji nego 100 Din, 10 par, sicer pa 20 par. družlie. = Promet splitske luke v letu 1923. V prošlem letu jc pristalo v hplitski lu-ki 1015 parnikov « 705.621 tonami in 734 jadrnic z £2.248 tonami. Od tega je bilo 3106 parnikov naše zastave s 515.828 tonami in 399 jadrnic našo zastave z 9828 tonami. Parnikov tujih zastav je bilo 246 z 81.737 tonami in jadrnic tujih zastav 335 z 12.420 tonami. Promet v 1. 1923. je napram I. 1922. znatno nazadoval, in to zaradi dvomesečne pomorske stave. V 1. 1922. jo pristalo v splitski luki 4537 par- Kakor čujerno. je pristojna oblast kon- nikov z 953.909 tonami in 665 jadrnic, z »Ni mogoče! . . «Sedi!» mo je posadil prijatelj na ■tel za mizo in mi natočil iz visoke steklenice likerja v čaSo. cin poslušaj, '-car ti bom sedajle povedal: nikoli se ne oženi, nikoli no verjemi nobeni ženski niti besedice, ka jti. vse — lažejo lo varajo človeka. . . Bridko izkustvo 'mam... Kazen za to, ker nisem dr-žil prisege, da so bom varoval žensk . , Potni«!i samo: poleg tega, da mi ?e nšla, me je tudi okradla . . . Lep knpCek tisočakov mi je odnesla . . . fn jaz, tepec, je nisem ovadil in je tudi ne bom. ker — eamo tebi to odkrijem -— še jo ljubim, kljub temu, rta mi jo nšla in da mo je okradla, ... To je ljubezen, veš, zagonetka . . . Ali ven-rlan da bi se ona sodajlo povrnila iu trie na kolenih prosila odpuščanja — ne in no! Izgnal bi jo kakor'navadno via£'igo, ne hotel bi je več priznati za uvojo ženo, jx>d mojo streho bi ne spala niti eno noč več! To prisegam, in te svoje prisege so bom držal, kakor gotovo živi Bog v nebesih !>• * * V tistem trenotku so se odprla vrata treskoma na stežaj in v sobo je omahnila Milosava. Omršavela. v povaljani obleki, blatnih čeveljčkih, s povehedranim. na, zatilnik visečim klobukom: temni kolobarii nod ntenimi očmi so pričali o blodništvu, o preču-tih nočeh. Obadva sva so zdrznila ln bila prvi hip kakor onemela od iznenadenja, Tihomir in jaz, kajti vse to je prišlo tako nenadoma, tako nepričakovano, kakor v kakšnem romanu. Milosava je padla pred svojim možem na kolena in sklenila proti njemu roki: »Odpusti mi. Tika! Vrnila sem se in zopot sem Tvoja . . . vsa tvoja . . . nikoli več se ti ne izneverim!* In Tihomir? Govoril :e: »Vstani, nikar ne kleči tu pred menoj kakor pred sodnikom! Ne ti — jaz bi to moral prav za prav prositi odpuščanja, ker sem te v teh dneh tolikokrat proklel, mesto da bi pomislil, kako slabotna je ženska narava. in kako težko je premagati različne skušnjave . . .Vse jo dobro, samo da si so vrnila zopet, v moje naročje, golobica, ženica moja sladkal* In jo je dvignil s tal in sta. ee objeda, moj blagi prijatelj in žena blodnioa.... • Jaz pa sem odšel naglo, s pozdravom samo na jeziku, a ne v srcu, rokši si, da moram napraviti takemu prijateljstvu, kjer no, veljajo prisege, konec, In vso pot sem bil 6labe volje. Na prisege pa. ne dam nič več, ne na žen«ke. ne na moSke 22.593 tonami. Tarobrodnl promet je bil torej lani manjši za, 522 parnikov, odnos-no za 188.288 ton. Promet Jadrnic pa ie bil lani za 69 ladij večji. e= Mlekarske zadruge v naši državL V Jugoslaviji imamo 78 mlekarskih zadrug; od teh je 46 v Sloveniji. Te zadrugo pro-duoirajo letno 13.900 q sira in 7240 q surovega masla.. Mlako izvažajo zadrugo predvsem v Italijo. Prodaja kompostlranega tobačnega prahu. Tobačna tovarna v Ljubljani raz-pisujo pinovno dražbo za prodajo kom-postiranega, tobačnega prahu. Dražha so vrši v tobačni tovarni dne 15. februarja ob 11. uri dopoldne. Pogoji dražbe so na razpolago v tobačni tovarni. = Dlvidend;. parohrodne družbe «Oce-anfa» za leto 1922. se je pričela izplačevati 1. febr. in znaša 40 Din, ndno«no 10 lir na delnico. s= Obtok bankovcev v Češkoslovaški ne io po izkazu Bančnega urada finančnega ministrstva povečal v zadnjem tednu januarja, za 468.6 milijona na 8810 milijonov Kč. Zakon o zaščiti vlagateljev v Češkoslovaški, Iz Prago poročajo: Ministrski svet se bo že naslednje dni pečal z načrtom zakona v zaščito bančnih vlog. Načrt s« bo publiolral, čim zavzame ministrski svet o ujom svoje stališče. Konkurzl in poravnave v Pragi. Meseca januarja je bilo otvorjonih v Pragi 21 poravnalnih postopkov in 2 kou-kursn noprotokofiranili fii-m. t= Prvi bilijon bankovcev v Madžarski. Po izkazu madžarskega notnega zavoda je obtok bankovcev v zadnjem tednu januarja prekoračil prvi bilijon mK. Nemška produkcija sladkorja. Iz Berlina poročajo- Celokupna produkcija sladkorja v Nemčiji, v surovem sladkorju preračunana, jc znašala v decembru 1923. 2.66 milijona centov, v času od L septembra do 81. decembra 1923. pa 10.15 milijona, contov napram 13.10 milijona centov v istem času lota 1922. Vprašanje učvrščenja poljske marke. Iz Varšave poročajo: Poljska vlada je izdala na narod proglas, v katerem izjavlja, da ho sedanja ogromna inflacija ponehala koncem februarja, kar bo največ pripomoglo k stabilizaciji poljske marke. V proglasu se nadalje Izjavlja, da gre vlada na roko bodoči emisijski banki v vrho, da hi se povečala podloga novega denarja, ki bo okrepil med narodom smisel za varčevanje. Vlada je uverjena, da bo i združenimi močmi mogoče polagoma odstraniti finančno krizo. Poljska marka se je v zadnjem času znatno okrepila. = Britanski industrijski sejem se vrši od 28. aprila do 9. ntaj3 t. I. v Londonu, od 12. do 23. maja t.. I. pa v Binning-hamn. Prospekt, je interesentom v pisarili Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled. = Mednarodni sejem v Bruslju sc vrši od 1. do 16. aprila. Pogoje za razstav-Ijalce in podrobnejše podatke o sejmu jo dobiti v pisarni Trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami Domače borze 6. februarja: ZAGREB. Na efektnem tržišču je bil danes promet dokaj živahen. Večji zaključki so bili v Jugoslavenski in pa Ljubljanski kreditni. Tcndenca slaba. Na deviznem tržišču 60 tečaji nazadovali. Blaga je bilo dovolj. Promet je bil zlasti proti koncu borze zelo slab. Ne> koliko živahnejše se je trgovalo v Du« naju in Italiji. Notiralc so devize: Du« naj 0.11825 do 0.12025, Budimpešta 0.305 do 0.335. Italija 370.85 do 373.85, Lon« don 363.5 do 365.5, Newvork 839 do 84.9, Pariz 390 do 395, Praga 244.7 do 247.7, Švica 1470 do 1480; valute: dolar 82.75 do 83.75, lire 365.5 do 368-5; — efekti: Eskomptna 167, Hipotekama 89 do 89.5, Jugoslavenska 148 do 150, Ljub« ljanska kreditna 215 do 225, Praštediona 997.5 do 1000, Slavenska 105 do 107, Eksploatacija 130 do 132.5, Sečeraua Osi« jek 1565 do 1570, Narodna šumska 127.5 do 130, Slavonija 204, Gutmann 1640 do 1650, Trbovlje 820 do 840, Vevče 175, 7 odst Investicijsko 65 do 66. Boltavzar ml., Burja st., Falout, Kogov-šek Fran In Pavel, Korbur Avg. ml., Lnm-pič, Lapajne, Leben, 1'erko, FetrIČ Raf., Zakotnik Iv. st. in odbornice: Bonač, Svoboda in Zagradnik. Potrdi se izvolitev br. Hribarja za načelnika, ker jo dosedanji načelnik vsled preobremenjenosti odklonil zopelno izvolitev. Po volitvah poda stari načelnik br. Jenih svojo poročilo; društvo se je udeleževalo in pomagalo sltoro vsem br. Zupnim društvom pri javnih telovadbah, priredilo Več društvenih tekem itd. Očrtal jo tudi situacijo društva iu Sokolstva sploh in pojasnil škodljiv vpliv boja med naprednimi političnimi strankami za narod in Sokoistvo, grajal nezadostni obisk telovadbe, poročal o sokol6ki šoli, ki jo je imel za H<>n-slvo ia naraščaj itd. Izčrpno poročilo Jo bilo sprejeto z odobravanjem. Sokol v Stopanji vasi je ime! svoj redni občni zbor 20. m. m. v društveni telovadnici. Iz poročil društvenih funkcionarjev, ki so bila vsa brez ugovora odobrena, je posneti, da je društvo v pre preteklem letu za zgradbo doma prinievn? slavbišče. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Ivan Bricelj, podsta-rosta Jožo Kregar, načelnik Rudolf Žitnik, naČelnlca Mici Bokavškova, tajnik France Slana, blagajnik Janko Pogačnik, v ostali odbor: dr. France Lokar, Jernej Hlebš mL, Ivan Genussl, Ivan Brunčlč. Vinko AnŽič, Pepko Kosmač, Franco ln Ladko Rebernik, Francka Babšek; kol namestnika, oziroma preglednika pa France Selan, France Zore, Jože Anžič ia Anton Novak. Šport Tekmovanje v Chamonbtu. O smuškl tekmi na 18 km smo dobi!! še nastopno poročilo: Tekma se je vršila na težki progi do 170 m vzpona. Prijavljenih ie bilo 63 tekmovalcev, stertalo pa jih je v poiniinutnili prcsledkili Ie 53, med njimi vsi štirje Jugoslovani: Zinaja, Svi-geli, Kajzelj in dr. Pandakovič. Kakor smo že poročali, so tudi topot odnesli prvenstvo Norvežani, ki so zasedli 1, 2., 4. in 5. mesto. Zmagal Je Haug v času 1:14:29. Naši so dosegli nastopne čase: Svigelj 1:50:27.6, Kajzelj 2:00:43, Zinaja 2:12:19.4. Dr. Pandakovič ie zlomil smuči in nI dospel na cilj. Svigelj, ki je Imel startno številko 59, |c prehitel dva Ju-goslovaua, dva Francoza In enega Ame-rlkanca, ki so startall pred njim. Končna klaslfiliacija v hockcyju na ledu je sledeča: 1. Kanada, tri zmage, 6 točk, seore 47 : 3, 2. Amerika dve zmagi, 4 točke, seore 32 : 6, 3. Anglija, ena zmaga, 2 točki, seore 6 : 33, 4. Švedska nobene zmage, brez točk, seore 3 : 46. Končna klasifikacija vseh zimskih olimpijskih tekem v Chamonl\-u pa Je: Norveška 134 In pol točke, Finska 76 in pol, Anglija 30, Amerika 29, Švedska 26, Avstrija 25, Švica 24, Francija 16 In pol, Češkoslovaška 8 in pol, Belgija 2, Italija In Kanada po 1. Nogometna tekma Jugoslavija : Avstrija. Končnoveljavna sestava avstrijske^ | moštva, ki bo v nedeljo nastopilo v I grehu proti naši reprezentanci, je n.istuj,. na: lidl KanhSuscr, I3cer, Tcuiel, (x. Sportklub) Gcycr (Amatcure), Branj, stetter, Nletsch, VVondrak (vsi Rapid, liorvath (Simmering), liszda (FAC.) l Wicser (Amatcure), Wcssely (Rapid), r. zerve: Aigner In Musil (Simmering) tu Hoibauer (Ostmark). Avstrijsko si>ortn časopisje, ki mnogo razpravlja o tekmi povdarja kot zanimivost, da je naše in o. štvo sedaj sostavljeno iz več mest Jus slavijo, opozarja na naša zadnja dva usp< ha proti Češkoslovaški (4 : 3 lu 4 : t) ter men!, da avstrijsko moštvo ne vzeti te tekme z lahke strani. Seveda vlada med našimi športniki ia redno zanimanje za ta prvi boj med Av. stiijo In Jugoslavijo. Iz vseh večjih niesi , države, pa tudi iz proviuclje se priprav, i ijjjo ekspedicije športnikov v Zagreb, da i prisostvujejo tekmi. Naj omenimo le tu. j da se pripravlja Iz Sušaka v Zagreb po-; sebiil vlak, za katerega je priglašeni': J že nad 400 udeležencev. ! Sel a upravnega odbora ljubljanske-Va nogometnega podsaveza se vrši danci ; 7. t. m. ob 18. url v lokalu Športne zveze : Narodni dom. Potrebna ie polnoštcvlln, udele.Jba. — Tajnik. S. K. Primorje. Danes ob 20. uri i kavarni »Emona», dainska soba, seja po. . slovrega odbora. — Tajnik, j S. K. Primorje. Poživljajo se člani . da se udeleže veselice, ki jo priredi S. K ; Slavija v Ijdmatu dne 10. t. m. ob 19. uri ■ 0'33-,:n sklepa seje poslovnega odhoi, z dne ?2. januarja t. 1. sine pobirati klubsko čbnarino samo g. Jančigaj Mirko. -Odbor. JOŽA POGAČAR Prvak Jugoslavije v smužkem ska. I kanjtt. Cian S. K. Ilirija. LJubljana Tujci y Iijutoljani Sokol Občni zbor Sokola v Šiški se Je vršil v nedeljo 8. t. m. v društveni telovadnici. Udeležba okoli 90 članov. Po otvoritvi in nagovoru staroste br. Zakotnika je brat Leben podal poročilo tajnika in knjižničarja. Br. Boltavzar poda podrobno Izdelan statistični pregled o članstvu, lz katerega se razvidi, da Je število članstva nekoliko padlo in znaša danes 880 članov. — Br. Falout kot gospodar omenja celoletne nabave in precejšnjo povečanje društvenih premičnin; br. Petrič kot računovodja pa poroča o stanju blagajne in o proračunu za loto 1024. Pregledniki računov predlagajo absolutorlj, ki se sprejme soglasno. Zatem poda krasno stillzi-rano poročilo s. Engelm.anova o prosvetnem delu, ki beleži 7 predavanj, soudeležbo članov prosvetnegs odseka pri prireditvah ln omenja tudi sokoleko šolo. Članarina ra določi na 86 In vpisnina na 5 Din. Odbor je bil Izvoljen z vzklikom: starosta Iv. Zakotnik mIM podstarosla Srečko Vizjak ml., predsednica prosvetnega odseka Mira Euoelman: odborniki: r Od torka na sredo je prenočilo v Ljubljani skupno 159 tujccv. Od teh se je nastanilo 121 v sledečih hotelih: UNION: Bleiherg Beri, trg. zastopnik Dunaj; Zanki Emil, industrijalec, Gra« dcc; Zanki Alfred, industrijalec, Gra« dcc; Birk Pani, trgovka, Zagreb; Escher David, prokurist, Dimaj; Gcrloch Karol elektriker, Trbovlje; Galearri Gabrijel, trgovec, St. Donai, Plave; Glase Viktor, trgovec, Ruše; Herbst Viljem, inženjer, Zagreb; Jadjovič Jarko, banč. trgov., Kotor; Jakobsohn Koloman, trgovec, Belovar; Jegič Lojze, trgovec, Zagreb; Jošt Karol. potnik, Celje; Juričič Ivo, ravnatelj, Zagreb; Kralj Hugo, trgovec, Zagreb; Kraus Aleks, trgovec, Zagreb; Kalliany Emanuel, polkovnik, Snlzburg; Kolemcn Aleks, trgovec, Dunaj; Lov« renčič Anton, župan, Sodražica; Levpu« šček Rud. Josip, bančni uradnik. Gorica Lustig Dcsider, direktor, Dunaj; Majdič Vera, zasebnica, Kranj; Majdič Zora, zasebnica, Kranj; Molnar Ignjo, trgovec Zagreb; Mocnaj Drago, brivec, Maribor Martelanc Cvetko, trgovcc. Trst; Marx Albert, trgovec, Salzburg; Neumann F., trgovec. Trst; Pire Metod, poručnik, Kraljeviča; Roblek Franc, veleposestnik, Žalec; Rosenthal Artur, direktor, Dunaj Rozmann Geza, direktor, Zagreb; Sive Fran, trgovec, Kranj; Seyff Robert, go» zdarski mojster, Opiotnica; Schmalzer Franc, trgovec, Dunaj; Tomšič Mihael, trgovec, Vrhnika; Talanti Ivan, trgovec St. Donai; Vodušck Jera, posestnlca, Gorje; Wollner Geza, potnik, Čakovec. SLON: Altkom Viljem, trgovec, Du« naj; Bodnyk Vladimir, trgovec, Beograd Bothe Moric, agent, Celje; Britovšek A., trgovec, Slov. Gradec; Cigoj Albert, tehnik, Gornjigrad; Čeme Boris, trgo« vec, Gorje, Bled; Fels Aleksander, trg., Gradec; Gros Davorin, zasebnik, Kranj GsBll Anton, trg. poslovodja, Gosting; Gcvviirz Josip, potnik, Dunaj; Gergolet Josip, posestnik, Doberdob; Galovič M., obč. pisar, Gundinci; Habjan Andrej, mesar, St Peter na Krasu; Kaplan Iz« rael, trg. potnik, Zagreb; Kaliberker A., potnik, Dunaj; Kroje Ivan, gostilničar, Stari trg; Kartin Emil, trgovec, Maribor Modic Franc, posestnik, Lahpvo; Pfei« ffer Ferdo, potnik, Dunaj; Palj Roman, trgovec, Lokavcc; Primožič Anton, trg., Ziri; Primožič Franc, carinik, 2iri; dr. Rešctar Dušan, direktor, Zagreb; Rau« scher Josip, trgovcc, Dunaj; Radivoje« | vič Ilija, trgovec, Vršac; Sussmann FeL, i traovec, Dunaj; Sušnik Ivan, trjovcc, Slov. Gradcc; Stiibgen VValter, trgovec Erfu-t; Sicgcl Rudolf, Inženjer, Fumi t z Beljak; Stadicr Mihael, direktor. Dom* ži'.c; dr. Scnčar Drago, žel. uradnik, Po> ljčnne; Tomažič Ivan, prokurist, Polzel? Thein Artur, potnik, Wels; Urban Josir gozdar, Radeče; Urbančič Andrej, trgovec, Kncžak; NValdmann Mikloš, goobenik, Vukovar; Zoratti Peter, pot' nik, Trst. JU2NI KOLODVOR: Berce Anton, nadučitelj, Boljunec; Fakin Feliks, pos sin, Moravška gora; Gormanis Anton trgovcc, Trst; Jonke Oja, zas. uradnik Kočevje; Koželj Anton, urar. Videni Spolar Anton, trgovec, Dobrepolje; T Stircer, za-.ebn., Ptuj; Sacki Helena, pev ka, Rim. Toplice. LLOYD: Bcck Sandor, trgov, potnik, Zagreb; Brulc Josip, trgovcc, 5t Jernej! Cizel Josip, trgovec, Celje; Godcc Blaž usnjar, Boh. Bistrica; Pogačar Marija pletilka, Zgoše; Tomič Josip, trgovec Loke; Traven Franc, župnik, Sodražica. SOČA: Habjan Ivan, trgovec in gost, , šmarje»Je!še; Kejžar Franc, lcsotržec, Sorica; Krajcer Anton, zas. uradnik, Ma< ribor; Punčuh Ivo, carinik, Beograd; Pustotnik Franc, veleposestnik, Blago vica; Rozman Alojzij, trgovec, Prevalje Rczniček Hynek, uradnik, Beograd; Fr Stipčevič, stud. med., Zadar; Tomšič Jo3ipina, zasebnica, Zagreb; Verša Km rol, trgovec, Trst. TRATNIK: Fabjančič Vekoslav, trg. Bučka; Košutič Tomialav, kapelan, Sv I1J- ŠTRUKELJ: Babič Milorad, dijak. Valjevo; Detela Oto, vladni svetnik. Preddvor; Grbič Vera, dijakinja, Va« ljevo; Jakovler Vasilij, inženjer, Beo. grad; Langus Martin, trgovec, Čcšnjica; Mulej Valentin, trgovcc, Lancovo; Nu ber Drago, zasebnik, Lcsnobrdo; Poz-zobon Gio Batta, industrijalce, Castel franco; VriŠoj Jakob, trgovec, Črnomcl Zupane Gizela, hči restavraterja. Dol Toplice; Zakrajšck Ivan, inženjer. Ms' ribor; Zmitck Franc, trgovcc, Bohinjski Bistrica. Dalje je prenočilo 28 tujcev v na« slednjih gostilnah: Do Schiava 14, Star tišlar 8. Ravnik In Majcen po 3, Ameri kanec 4, Kajlož 2, Lozar, Kovač in Mo> žina po 1. Lastnik In Izdalatcll Konzorcll »Jutra« Odgovorni urednik Pr. BrozovIS Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllan'. -■JUTRO» št. <53 Četrte« 7. II. 1921 =31 i nlkov od ure do ure; vsa dejanja so ) naslikana neobičajno pestro, tako da j bralca zagrabijo kot najbolj zanimiv Postanek svetovne vojne Vznik svetove1 vdlky. Rudolf Ktlnzl-J(lzeisky. Polltickd knihovna I. Praha 1923. Založništvo »Orbis«. Slovanski Intellsent, ki je preživel vojno v mejah centralnili evropskih držav, Jo r„°efvujemom S Nikolajem, kjer Isra osebni značaj obeli Zato je poskus praSkeaa založništva *Or-bls», kl je pričelo izdajati Izobraženemu svetu v zanesljiv pouk .Politično knjižnico., tembolj pomemben, ker jc njen prvi zvezek posvečen »Postanku svetovne vojne«. Lcgacljski svetnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva Kiinzl-Jlzerskf si je tu postavil nalogo v pestrem slogu razvojno popisati evropski konflikt v ju- vlaiiarjcv veliko ulogo. Vmešavanje Anglije že pred vstopom v vojno dela Vil. j-mu sive lase; dobro se zaveda njene odločilne ulogc. A v postopanju proti Franciji nI znamenja te skrbi: ncmSkl nastop je za Francijo Izzivalen In je že vnaprej z žaljivim namenom vprizorjcn. Avstrijski Bcrclitold se šc ne zaveda situacije danes nI jasno Informiran o resničnem "Ju In avgustu 1914., ki smo ga vsi do-poteku svetovne vojne, še mnogo manj živel', a smo še vse premalo poučeni o pa pozna zakulisno delovanje diploma-1 razlogih In resničnih nagibih za usode-dje, ki je brez vsakega dvoma v svoji! P°lnc zunanje pojave, lire/vestnosti pripravila tla za zaplctljajc | Pisatelj popisuje v uvodnem odstavku nedoslednih posledic. Kdor nI moral r.a , na kratko stanje evropskih velesil do fronto, jc sedel poln pslliologlčno utemc- j katastrofalnega umora v Sarajevu. Prcd-Ijencga nezaupanja med svojimi ■ znanci ! nost tega uvoda je popolna Jasnost pri ln jc brez komentarja registriral v svojem :,rcu redke, za Slovane razveseljive vesti, ki so navidezno prihajale od prijateljev z visokimi zvezami. Logične zveze aicd takimi poročili seveda nI bilo mogoče sestaviti, saj so si bile pogosto t;ikc vesti celo protislovne ali pa so prihajale različnih verzijah. Od njih se je redilo amo neomajno zaupanje v končno osvo-loditev slovanskih narodov. V času po preobratu se ie začelo pri rseh naredili Iskanje po malo znanih dokumentih o povzročiteljih svetovne vojne. Vzrok jc tičal deloma v tem, da so centralne moči potrebovale Jasnega mate-rljnla za svoje postopanje napram lastnim politikom In bivSIm predstavnikom, deloma pa so hiteli nekateri politiki z, opravičbo. Rcvolucljonarnl duh časa je j <14 izraziti vsa brezmejna jiadutost in ispeSIl Izdajanje prej tajnih dokumentov ' ' " "" 1"J! u ------- pri Rusiji In Franciji. Tedaj pa Jo požar že tako splošen, da ta sistem nI več zanimiv, ker se avtomatično ponavlja tudi pri Iskanju zaveznikov In vsa nemška grozodejstva tekom vojne lahko veljajo samo kot Izraz tega podlega notranjega mišljenja, a zato tembolj pozerskega nastopanja. Ravnokar jo Izšla lepa obširna knjiga Otokarja Vochoča pod naslovom »V krempljlh'. Oospod Vochoč |e bil sotrpin naSih slovenskih Inlcrnlrancev In govori v svojih spominih tudi o nas. Za svoje delo si je nabral tekom dveh ln pol let mnogo gradiva, kl je podano v knjigi s krepkimi besedami In živahnim prlpove- ckon imlji razlage ln dokumentiranja. Karaktcrlzaclja nemškega Viljema jc tu popolna In po prcčltnnju notranjega in zunanjega položaja Avstrije je čltatelju jasno, da Je morala ravno donavska monarhija v smeri svoje vojaške kaste iskali konflikta ua Balkanu, kar jc spretno dosegla z.uporabo atentata na prestolonaslednika. Spričo tega dejstva se naenkrat aspiracije obeli kril, nemškega In madžarskega, združjo v gonjo proti Slovanom in iz istega razloga se pridruži šc nosti. Ko je njen zastopnik zahteval v Nemčija. Srbija, katero je hotela Avstri- tem oziru nemške garancije, ie dobil od ja gospodarsko popolnoma podjarmiti In , Bctlimana odgovor: »Kaj, za cunjo pa-zadušltl, nastopi v tcin slučaju edino | plrja naj se naše države vojskujejo?. Sir možno pot odpora, In ko sc prizna Rusija Ooschcn ga je nato zavrnil: •Nal ml^ bo kot njena zaveznica, ie v glavnem konflikt začrtan. V teli kratkih besedah se ne In odbija an vanje vseh nemških ncposlavnostl, kakor dovolj jasen vpogled v razmerje do drugih držav; kako malo razumevanja za resnično situacijo pa je Imel VHJem, sledi lz njegovih označi) različnih vladarjev. Viljem se jc polagoma vživel v nazor, da so njegove aspiracije tudi za ncneniške narode prepričevalnega pomena; le tako je njegovo postopanje razumljivo. Svoje državo Je zamislil kot ubogo jagnje, kl ga napadajo volkovi, In v tem zmislu jc odmevalo tudi časopisje. Taka baza je bila kaj pripravna za domače opravičevanje vseli nemškh nepostavnosti, kakor je bil prehod čez Luksemburg, kršitev francoske meje pred napovedjo vojne in napad na Relgljo. Tako je konflikt tudi za Anglijo aktualen, ker ta država ni mogla trpeti gazenja belgijske nevtral- V začetku vojne je bilo dlplomatlčno dovanjem. Vidi sc, da si je vse natančno vodstvo na Dunaju, šele med vojno je I zapisal In zapomnil, tako da so bodo tudi prešla InicIJatlva v Berlin. Skupno od- naši njegovi znanci spomnili na roarsika-govomost obeh držav za začetek svetov-1 terl dogodek, kl so ga morda 1.c pozabili, ne vojne je KUuzl-JIzersktf v knjigi ne! Pisatelj nas vodi po vrsti skozi krajo samo fasclnujoče opisal, ampak tudi s avstrijskih Internatov: aftllersdorf, Mit- i ' _ ...... - ,J ' glcškl predlog za posredo-1 citati lz nemških, avstrijskih, francoskih 1 tergrabern, Rasclialla Itd. Cesnr nI vklel In drugih publikacij uradnih aktev po-1 sam, nam podaja Iz bclcfnlc kamor jo polnoma Jasno dokaial. Slovanom, ki so [ zapisoval, dogodke kakor so mu jih pri-do sedaj pogrešali knllge o vojnt, je s! tem delom podal avtor našemu stališču In temu objavljanju sledeče polemike so prinesle mnogo jasnosti. K temu pridejo >:t razni memoarl kronanlh glav In vodilnih generalov — vse skupaj tvoreč danes nepregledno literaturo, kl Jc ne-osvečcnec nc more kritično prcreSctati. jfd Vsaka ■S beseda n50 par EJKfak ' omejenost, obenem pa tudi brezskrbnost dunajskih, v tem trenutku vodilnih politikov, kar je avtor prav objcktvno popisal. Od dneva do dneva sledi pisatelj razvoju dogodkov. Nekateri dnevi so Izpolnjeni s telegrami vladarjev, vlad, posla- dovoljcno pripomniti, da Ima Anglija dru gačne pojme o časti.. Nemška oholost si tako pripravlja teren za razvijanje svoje vojaške agresivnosti. Nikjer nI sledu ozira na človeštvo, nikjer resnične potrebe za napadalno postopanje. Nemčija vedno izziva ln prlčakule vojne napovedi, da bl svojemu narodu odgovarjajočo, jasno, za bodočnost govorečo knjigo. B-a. povedali drugI. Oosp. Vochoč Jc bil načelnik postaje v Jlčinu In ptistaš Masa-rykove stranke. S icm je bila njegova usoda zapečatena In je Izkusil vso strogost avstrijskih krempljev. Toda on jc bil med tistimi, kl nasilja niso molče prenašali, In Jc skušal — seveda brezuspešno — najti pravico po drž. zakonih, lote kje so bili takrat drž. zakoni! Zato j zanimanjem čltaino njegove borbe z vo- V kremni j iti (aV drupecli».) Literatura iz težkih časov, bojev, pro-gnanstva In trpljenja se čim daljo bolj množi. Pri nas ie začelo Izhajati deln jašklml stražami In stražmojstrl, kl sa dr. Pivka, kl bo podalo zanimive sponi!- j delali, kar so hoteli, a so nazadnje ven« nc' enega naših glavnih bojevnikov proli i dar le začeli popuščati. Drugi Internirati« Avstriji. Doslej Imamo Jelenčevo knjigo j cl — posebno Italijani — sc niso muogu «1914 _ 1918» in Matičičevo »Na krva-; brigali za te stvari, vlh poljanah.. Ob desetletnici svetovu; ! Pisatelj pa je podal o tem par dobrih vojne bodo sledile šc druge. Cehi skuša-i opazk: odpor proti nasilju jc prihajal Jo oteti pred pozabljcnjem vse, kar se jc vedno od slovanske strani in Cehi so godilo doma, na frontah, v Rusiji, v Anic- , bili tudi v Internatih vodlttiji opozicije, rikl, Italiji Itd. V knjižnici »Odboja, so ' Seveda so pogosto za to trpeli še bolj Izšli spomini raznih legljonarjcv, pa lu-1 in tudi gosp. Vochoč je bil med temi. Nje-dl temeljita dela, kl bodo služila bodoče- ; gova knjiga nam kaže ozadje vsega in-mu zgodovinarju kot gradivo za zgodo- i tematskega sistema in one »gonilne, sile strre Avstrije, kl so predvsem skrbele zase ln vodile državo v propast. Zato nam knjiga «V krcmpljlh. pojasnjuje mat slkak dogodek, kl smo ga takrat videli Ir od ene strani. Knjiga je prav lepo dci« vino češkega osvobojenja. Politiki In pisatelji, kl so bili med vojno internirani, so napisali svoje knjlsc lit začela je lani celo Izhajati posebna revija »Dokumenti., kl prinaša zanimive spomine vojakov z raznih front pa tudi v dolgi vrsti tistih knjig, kl bodo tvorile iz domačih dogodkov za časa vojne In skupno zgodovino avstrijskih Internaclj-| ali ko s prstom pokazala razbojnika. S prevrat.,. Pr! nas sc za te stvari prema-, sklh tabori«, kjer so bila po nas avstrli-časopisnimi mahinacijaml se jI to posreči' lo zanimamo In se bo marsikaj pozabilo, i ska „,;|>i,q. Travnik i Na etanovnn ie in znitrk Modu cvetnega. Cisto trCenega, <■ 4 orale, Ji prrdu -o 00.000 f(> cl,r(,jmeta dv« gospoda. — Imam naprodaj. Ceua na de- Din. Friderik Gornik, GaCnlk [JMlov pove »rata ,.Julra" _ - . « a a tta n^lf« Uu»nlno 9 O.in » O J IUIUU1 un|'ivuuj. ••- - ____- -. . „A«A belo od 00*,i uaprej po 100 it, ST. poŠta PMiitca. -930 ltron 125 Din), na -trobno po,---------- ■■--— 30 Din. Franc Ari!«, posest- , it:x„ r.lk In Čebelar v Sockl, poŠta 1 11180 Vojnlk pri Celju. 287" z gostilno, trgovine. skladišči 2948 kr.„. ..a*. b«.d. Ml por Zn .(Vpisovanje- ,„ .Zenlt.e- .. raCnns vsaka h...d. I Din. - PrtobCuJejn se I. malilogla.L kl , plaCaut v uapruj riaCa .. lahko n,d, . snantkah Na vprašanja odgovarja uprav ie. to Je vprašanju prllolena znamka «• odgovor ter nmnipulaclJnka pristojbina (2 Pln). Dc/niko popravlja ln prodaja po *p1o :zkl ceni M. Hostnlk, Vodnikov trg (paviljon). 26U0 cTriHnna> P. B. L. Tovarna dvokol^ ln •roftUih vo/irkov v Ljubljani, ! : rlovnka fOBta ftt. 4. Zvo-• uka ullra 6t. 1. - Velika :'jlra otroških vozičkov, dvo- (iščejo) Mlad trg. pomnfnik tate mesta v tr£nY'nl s mea. pove upreva Soba _ w_________ _ nova In t elektr. raimrettjavo ______— J gospodarskim poslopjem, ble- r0 odda solidnemu gospodi. _ .. vom In i tsem Invelarjem, , nBm?no ponudbe na upravo JabolpniK ! prodam radi odpolovanja. , ,.Jutra" pod Sltro „300". prvovrsten (150 hI) ln tem- Tole* titSo 3 vrtovi, velika j 29SI no sušeni orebl naprodaj. - njiva In aadonosnlk. - Cena--------- 1'olzvo Be pri: Gorjance. 115.00 Pln. Hlla Je tik ta, ne 1'ul'arslta cesta t!0. 2023 cerkva 8v. Lenarda (Zabu- | BOba Itovje) nad Sevnico ob Bavl. tl.,tT„, »elnCna, a v bllllnl 60 nabsja rudnik. e]eMri5u0 rnisvetljavo. ele-VpraAnnJa na naslov: Mko- gan,nnj , p„Kbnlm vbodom. InJ Puetluek, Sevnica ob y Brelln, mrl„, odd« Savi. 2330 boljšim gospodom. Polive sc Volčjo psico Čistokrvno, 16 mesecev staro, prodam. Nodlo.' povt uprav« .Jutra". 29 It) Posestvo ^nug i Motorna kolesa •i'.; .it,> itvo i er.sjilranje ln ponlklnnje e.toleha. otrnSkl vozički, ftl Lopa cnonadslr. vila . . 1 12 velikih sob ■ prltlkllnaml, Furnirje I 5 oralov vrta, 10 uiluut od etje K. MahorflS, Zagreb, vseb vrst. tUdI eksot|r-ne, ' Celja, poceni naprodaj. Sl.-i-'etruva ulica 35. 2S85 hrastovo deske 7 let, 30 do uovanja pioste. Pouudbe pod 40»,m debele, vedno v za- ..Vila" na Atom* Cotni,„ny. eUssntro opremljena t upo- I kdor Je videl, t tremi belfml rabo salon., se "odda solld- uogaml lu b< lo liso ua glavi nemu In stalremu gospodu. ' ter ra zadnji nogi znak od Ponudbe ua upravo ..Jutra" vojaštva .'. vor.ora ali brca pud ,,Elegantna soba". 2991 I vozn, ual takoj juvl na na-slov : Jcnlp lt,,n. Sv Pavel v 7t4r"/»l«3ES»r!IW Oollfil. proti »Isokl na- 40 mm debele, vedno i logi: Stadler. tovarna stolov, < Sodna uliea 11. 2988 i LJubljana. Prodajalka | _____ Izurjena v galanterijski Btro- ' . . . Inl In razni drugI stroj,, kl, ,S,fe al„4bo; gre tudi v' ISSUa KOlO 2294 mnntlfakturno trgovino t—2 dobro ohranjeno, bo proda. '------------------- ____________ | meseca brezplačno. — Naslov i>0lzve se v Knafljevl ulici 7,' r,... ,„t,.....»1,-li ,, , .v. Iv upravi ..Jutra". 2905 Vsak dati od 3.-4. ure pop. | uv0 lOltOmOOlll rOlllStVO | ,____________________| 2839 angleška znamka. 8/12. 10/15 slub-garniture IPd., nudita T . ... ...------j HP In dve m I a t I I n I c I , ' enejo Krma,, & Arhar, IJUrjOn Knjig0V0U.;a ,,„;._„.„ |„c_ ! se prodaja. — Naalov pove . --» -Stvo. St. Vid žt. 4 nad (tilanelst) In koreipmdent 11 JauSOTega lesa uprava ..Jutra". • 2081 -0J- l.iabljano. 2992 vet letuo prakso, zmoten per- dcb. 20 do 00 nn, se proda -------- fcltlno traiuoSčIne, anRleš.lne okoli 3009 m' In vei vagonov; SHSi«"?? i j„ ucmSčine, ieli premenltl hrastovega lesa. Sllvar, l.ju- I . v. _____»-t.-., P.n U«. ,nni„ 2813 ' 27-12 Doliroidnfo pekarijo J najem l,Je na deželi! j&Mi Drulabnika gradi. 2929 Zgubil« se je t. m. opoldne v eredlnl usnja ta torbica z v, fjn Vcfjo posestvo vsemi gospodarskimi poslopje v liliz.nl postaje Novo SllVrS ST® 1 '«K' vsoto denarja. Iw.-,. najdi-ua upravo f,Jutra"! 2827 ' prometnem 'ind.st, ij. kraju, .elJ u»l !o oa,1a ,,reU aa^aj _ J] _ _ ujer Jo tudi ruda:,op. Pismene dl v upravi „Juira . pinudbe na upia^o ..Jutra" Lokal, event. sobo | pod dl upravi „Jutra" tncito. Je naprodaj. \ cd pove ] Jo ta Aveec v Novem mestu za pisarno, llfera. Pl.meno 3000 i ponudbe oa npravo „Jutra" , ____] pod „PI»arn&". 2908 *2 *-Mna ra _ ■ Mavers. kompleten, najnovej- O.1?podlcna ša Izdaja I. 1905. 24 knjig, nvetznclju jcdamp-.it ne- i2Irtn0 pra- „ v nolar,kl se ugodno proda. - Naslov Jvljno. — Odgovor no upravo „,„t';,i ».t, , nmniskl oove uprava ..Jutra". 2924. ..Jutra" no upravo pod „6ctuja". 2'JOG Za pouk v risanju pisarni, teli mesta v notaiski povo uprava sli odvetniški plsa m v I.Jub- IJnnl nll na delell. Cenjene T_____ ponudbe pod „Notars' a pl- | Lepa maska Novo poliistvo za veC spalnic. Iz trdegn lesa (hrast. CriSnJa, orehi naprodaj. L*elo solidno! Cene u-lo ugodne! Frnne Tomtlc, m»-sar.tvo, Z». KaleU 04, ro-Sta Eealltctna pisarna, d. l o. r.. D. M v Polju. 2990 Ljubljana, Poljanska cesta St. 12. prodaja: Lokal za skladišfc event. tudi plen,-no t bllllnl | Južnega kolodvora, l&Cem. — ' Ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Sklad«Ce". 2909 aarna" na upravo „Jutra". za gospoda, sc proda. N?=tov Steklenico 0(1 parfumov 2852 v upravi ,,Jutra". 2901 m kollnske vode. kupi droge- _______________ rlja J. C. Kotar, Ljubljena, „ . ... i VVoltova ulica 3. 2583 .......... Poliistvo !___________-______- 1 PAftCKLK pod Rožnikom po ,0(ktt.. Naprodaj imam vrC spalnih , Ljl|!,,;ansUi 2ym I 25 D,n' ♦ večernih nrah, se lSče go- ipod. — Ponudbe na upravo--——----—-------— ..Jtitra" pod ..Poučevanje".; r. . . , 2i>7i i Zasebni urn^lnik ——------------a prakso, zmožen vaeh pl*ar- Y v. . . t nlSklh del, slov., neniftrlne, gcb iz mehkega lesa r-o ugod- IIlStrUKtor 1 nrboluvrSf-lne in deloma Hal. nih cenali. Istotako p re ne ]ttnllc 1023, prvo Rtevll!;o, 'ft i'jjnnl Prefternova ulita ' ' ml, Nastopi labko ViC. 2043 at B4 niso z. gostilno, konccrtijo, j Trgovska hi^a invcnlarjein, velikim dvo- j z lokali v bližini Južnega ..Pekarska ob,r. 2875 ( Dolnice Jadransko | - ' banke Tovarna se kupijo. Ponudbo pod Šifro i ia lofenju d:at,U liovln t. Navedba cene" na upravo Augustlu, Ljubljana. Sv. .ler. »Jutra". 2979 ueju ceh,a St. 2J1, prevzame ' vsakovrstno zlato tu .rtbro v predelavo ln prodajo. — t. - , Pozlačeuje, poarebrenje, po- >''''!■, niklunjo m pobakreuje. 2713 j__________________ Dopisovati želim K''«"- 'na rumunsko * ___,__,„.., i,- A Umit. i,nin ' i kolodvora, na zelo prometni radi pomanjkanja znanja s naj ee javi pri Aloma Com- toCkl, ee proda, Velll, lokal | plemcnlt.r rdravlm altade- In stanovanje dveb rob I"*"! "'"'I10, izol,raž_eMta^ gospodom !__^ ra razpolago. — Pismene po- 1 " " paai. Ljubljana, tre 3. Kzjngresnl 2973 " aslov povo uprnva „, ,*ad- koresponden' • a lista", MlliloSIf-eva takoj. Cenjene ponudbe pod ruVvb-V j' {dobe) Prodajalce fl^nem aranSer aH aranSer-izložb, se z dobrimi po:/ojl "' ■'-j eprejme. Ponudbo z na-nlm popisom doseftnnjnga - zbovanja, zahtevkom pln^e ■;-,ror tudi možnost nastopa Uradnik ITIŠE. stanoval,J-ke, v predmestju LJubljane, stanova-nla takoj pronta, 90.000 95.000, 100.0O0. 150.000 dinarjev ln vl&je. POSK3TVO, nianjiie, pri No- sooo - Marljiv" na upravo ..Jutra" . . ......1------------j hi5'1- eospodar- 2866 2 damski pisalni mizi; TraPnico - krofnicn. fon.ooo DP.n.' " I hrastovi, masivni, prodam. Kupim v dobrem stanju: 2C0 UISA, trgovska, na Stajcr- Mladeni8 i ob'" popolnoma novi, event. ,,0 280 ,„ trafnlc. po m 25 , si,cm s posestvom, prome- rovnlh starSev ztrej.cn de- n" r'!>rD,,!l!- T, °,"'rtlt> do 32 kg tcf.ke, It, desno kr,-t- | ten kraj. 200.000 Dlo. lolua slov tosnoplsja nem- luh"° V5n'! NaS,0V J^f "!l"o, profil 35 05, 120-150 POSESTVO. 8 oralov pri lOUld Slov. ICSIIOIHSJU, iilirnvA ..Jutra". 202R ^----------- „„„„„„ n--«« Sevnici lllfta gospodarska poslopja, 90.000 Illn. GOSTILNO, trgovino In trafiko, predmestje Ljublja- rifičem, prometna ulica c-Liilru, 300.000 Din. HISO, dvonadatrop., z vrtom. ,„ _____.„„ ------------- sredisco Ljtib jane, stano- na razpolago. — Pismene po- v tlalnl. dobri poziciji -10 vanje 4 sob takoj prosto, ni:dt,p „ pr0,| Dn upravi, do 50 Itt starim. Kdor hre-| IilllO 325 000 Din. I „,lutra" pod fifro ,,1-rometnn Peni po udobnem dom,, Iju- (n ovodno v„k! 2988 i ?.«,' • pr,p°rut-a v ' •JSS Opremljena soba blagovoli javiti , polnim na-; VWu,er (TcJak), Sv. Jakob« elovom. I)opi»| bo na vrnejo. Na upravo ,,Jutra" pod ..Portco fortuua adjuvat" 2680 uporabo kuhinje ln Ce mo- 7tinnin , gofe urorabo klavirja. « iftee znanja ZOU 1 v Ljubljani za matt r iu Učer 401etna dama s prenioZnlm j proti dobremu plafcllu. ~ Ronpodom od «15—60 let. — Na$Iov povo uprava ..Jutra" j Dopise pod ftlfro ..Dolgčas" 2860 na upravo „Jutra". 2310 V portpletanjje se npr« Jcroa jo nogavice. Izde« lujejo ho tiuli razne pletenini fo nizkih cenah. Na-.lovt A. P., Poljanski nafilp 34/f 295.1 2926 hrastovih pragov. Parna Jnra □a dkofeljcl. 2793 VcS instrumontoT ........ uprava „Jutra 6kega pravoplsja, ISče Bluzlio poduradnlka ali sluge. Pismene ponudbe pod ..Poduradnik" na upravo ,,Jutra". , . ,, . . , , ,, .. 2973 In ginekoloških, , dve omarici za instrumente, 1 namlco, " operacijska miza, 2 strrillzn- preselitev, kupim Losna indusfriia ltorJa- m,IV'0f0,l •n,;,rhp1rt" . i. . z Immerzljo In tormnltia ko- tili; tno p.nkso, pf,lJt nnproclaJ> pfnndbe pod Žago . ., -..............— - - |«:ij, mi |>i umi i. ri.ii" r- ii' n" po5lnl predal 41. prost vojaščine želi mesta ..zdravniška oprema" -I U An. A rnbAm ,1A>1 otlll Vnetno ' • r ne, 375.000 Din. dobrem stanju za POSKSTVO, 8 oralov pri randa In prltlkllne, se takoj ,.Jutra". Ponudbe 1 Konjicah, gozd, njive, vi- odda celotno ali za letov I- |---- ha upravo „Jutra" pod Slfro! nomrnd, 1.10.000 Din. CnrJ" v Medvo, ah ^ ',,l,,ut ,Samica". 2955 : HI^O. trgovsko, v mestu Do- o« posbaje. Ponudbe pod SI ro ' ............. lenjske, enonadstropno, i ..Vila Turk, Preska Medvode ' Izja va Podpiran Izjavljam, da nisem Stanovanje | Hudobee tT^tT^T opremljeno, 2 pnrketlrani ho- UiCe angcljr-ka. Pod ,,Ljube- hrev, lnojc vednosti. - Kn. f l bl, kuliinja z balkonom, ve- zon in f«rc5a" na upravnlftt^o ]^noJ,| »trojevodju drž. žel. ............................v j..,ubijam. 2997 2618 I)r' kakem podjetju. Nastopi Tiitrn" ----------------- lahko takoj. Cenj. pon-dbe _ __ __ [ na upravo ..Jutra" pod Slfro Provizijsko potnike | .gradnik 5". 2945 j NcmSkl Štedilnik prejmemo. — Ponudbe upr. | 2931 FotoftrafiFni aparat skoraj no/, cmalllran In ponikljan proda po nizki ceni. Natančneje v Rostilnl Z a v e r 8 n I k. Orehovo, poŠta Sevnica. 2901 ------ ------- pod ^^iHdnnskH sezona" na Prodajalka za?ctnica P-avo „Jutra . 2440 . ...__ _ ___ i ss sprejme v trgovino z me- I fianim blagom z vso oskrbo Dobra kuliar:ca T h,16,1- Je ,prcd- . . ' staviti 15. t. m. Naslov v •'iiostojna, se sprejme t nnP i|,fp»,•, sns1* ^Sovi ulici fetev. 2/1, desno, i Upr "Julra ' 20S° 2972 --------- Gospodična IR^e mesta samo v dobri hIRI ali kot opora gospodinji ali fl Igra g«Bll ali klavir, ee k otrokom brez matere, ali k I Tvrntki «mnkfn«r ^o »a damsko kapelo. Vpra- ! solidnemu samostojnemu go- , f.. T ':itl ■ Narodni dom, kapejnlk spodu kot gospodinja. Ponud- 'J,*™ J. J,--.'!! ''Sekaj, ........... lep trgovski lokal z inventarjem, prometna toCka na ploSCe z dvojnim anastlg- 1 .,,'J1' matom. 4 In pol X o dobro » ohranjen, kupim. — Ponudbe modern, fino pnd ..Fotoaparat' — ..Jutra1 na upravo 2958 Volna stilno v mestu Dolenjske, 100.000 Din. 3007 — Protla se tUdI vila. 2794 Stanovanje dveh sob takoj prosto, kdor kupi hISo aH zamenja za posestvo ali gozd na deželi ob železnici. IlISa Je v prav dobrem stanju, 10 let stara. vanJa v avrl,o svojeCasne le-In gostilniškim Inventarjem, ' dvonadstropna z 8 stanovanji, nltvo z n:le,lo lu zelo pre-8 oralov zemlje nnnrodaj v etektr. razsvetljavo, 2 kin od možno gospodično. Ponudbo s Hišfi z gostilno Original dvignite pismo I liposodl so 2959 ; neknj maSlicradnlh oblek. — Fnl-lan, TrlaSka cesta 4 /II. 80U5 Mlad velelrgovce f-lslc preteklosti, Ieli doi,t«o- Oospodifna Fiat 501 4sedežen, 6/1R IIP, se proda. Ponudbe pod ,,Ugodno" nn upravo „Jutra". 2977 KLOBUKE - čcpicc, najnovejšo obliko a oralov zemile nnr»rodai ▼ B|0lur- ru/.»vu«.ijuvw, e. n,m du niozno goapuuicuu. ruuuuu« s vi*iil-i irhftrl muli lepa. PMa. v večjih tn manj- nrnvskl doUnl na prometnem «'»'"0 PoŠte ob TrJ,:,f.kl cesti sliko (jo.vrnel) IA navedbo; T V"M'' 1">eM' nuul Sjh množinah, se »u p I. - kr>,„ M,„, kol-d--orn t.a I,nn prostorno dvorišče, ne- razmer pod ..I.jubcien 1924" j «j« »/«-»r> I AU Naslov v upravi „Jutra ,n, rcfI(,Ill.Bt| „„, « „br. kaj vrta in lastni vodnjak s upravi „Jutra". -Tajnoet za-! JHaUU L. Rti *UB( „„.,„..»„,.._ nrav dobro nltno vodo. Cena tn,učena. 2063 „. .. , . Maribor, Glavni trg 2. Pozorl stare obleke. Čevlje In pohištvo kupujem po visokih ce-,..„- .. nah. Pridem na dom, dopls- 290« be na upr ..Jutra" pod ""uro, prodani. Naslov nove nica mdostnje. Drame Mar- ----------------------------In pridna". 2994 uPr»*a ..Jutra". 2990 tln. LJuhilana, Sv. Jakoba ^ ^ ^ _____________|----------nabrežje 29. 3004 *<™,tojcn, °™o°v"n?keg, in Ravnatcli odv. pisarno I Star klavir r.-mskega jezika zmožen, se nrlma moC, ISCe službe. _, P"»nmeznl deli dobro rhra-'l>rrjme. Ponudbe pod ..Samo Ceni. ponudbe nn upravo i ^nJ. Psa ^Dobermann (20 nejo na podružnico ..Jutra" Prav dobro pitno vodo. Cena Jamčena. Mariboru. Istotam se proda , "'o nizka Din 275.000. — dobro Idoča trgovina s cel n, inventarjem. 2942 prvovrstna n,o6' Jutra1 na upravo 2978 ..Jutro" pod „M 10-t". 3008 Gospodična H Ima dober gla> za petje. ISCe za tamburnSke dam-•' 2064 Maribor, Al''-ondeova cesta St. 57, prodaja: Moko I a I banaSko, lepn namizna J a-rOrZI'MC(> nreprnpo |l,olkn od 50 naprej po veMo In manISe. sa umdn.-, najnižjih dnevnih cenah -prodajo v »ubleevl ullel 3/111 Istotam se kupujo fižol po - -- „re. najvišjih dnevnih cenah ne ponudba pod .Zelo ugod- hnK "rnl-.» "Porabo kuno" na Aloma Companv v "'"J";, Ponudbe pod ..I.Juh-LJublJanl. 29G5 'Jana" na upravo „Julra . 2926 Stonnvnnio HiSa v dobrem slpn(n. pri kolo- dvoru v Kandljl z vrtom ln I"P« »oba In kubleja s prid lepo njivo, se takol nrorln. Hirn,„| l-l odstopilo prol - Kupci naj se ogbslln pri odškodnini k'or kupi tudi laatnlku : Franc R e k nI a,, po'i'Stvo nonl-e na ur-svo Kanuja St. 14, roSta Novo ...tutia" pod Sltro ,,Oprrr-lt_c; Planino dobro ohranjen, se rroda. — Ogleda ee ua OtrelllCu pod Rožnikom. 2912 " Kratek klavir r,o proda zn 15,000 kron. — Naslov pove uprava ,.J-H •'• 2991 Klavir pouZujo gospod In gre tUdI na rdom. ■Vpraša ee ~ ~ ' " Sankal 8002 > 2053 I mesto. 2933 I no ttanovnnlo" 2950 ■ Pl iiU«"lo. Tr, levo. 3003 Kompletna nov?, spalna in spremna soba se radi družinskih razmer proda. Cenj. Tpra»i'i,j» na upr.nvn «Julra». UUI ','1' Hfff.-. -^-r,- ........ --.">4 tis «Sre2en sem, g&spod, da s*m s potna! slavnega Nytctalopa. NI ml bilo treba pisma moje vlade: vaše ime samo bi zadostovala, in vsi bl vam bili na razpolago. Ukazujte, gospod, in važa povelja se bqdo izvršila!« »Zelo sem vam hvaležen, gospod!« odgovori Sainclair z nasmehom. »A stvar je mnogo enostavnejša. Potrebujem vaših nasvetov ... A pomenimo te lahko po obedu, Ce vam je prav.« »Kakor želite,« odvrne Svvire in se tudi nasmehne. »Ali je nevarnost vetra?- vpraša Sainclair. »Včasih. A danes je ozračje mirno.« »Torej ne bo potrebno privezati aeroplanov?« »Ne., »Dovolite mi, gospod, da vam idaj predstavim svoje spremljevalce . . .» »In jaz svoje.« Angleška eksperticjja je štela devet članov poieg uslužbencev. Ko se vsi med seboj seznanijo, povabi sir Patrick i Saiooiaira in njegove spremljevalce v! hiJio na obed. i Med jedjo govore le o polarni ?Jnj\ ; o prilikah v teb sorvernih krajih 1» o n«pebih, ki jih je angleška ekspedieija dosegla. Potem pa so začne poc veto vanje. Sainclair dobi prvi besedo. m. On in njegova mati Goansk, 26. maja. Ko je G16 von Warteek — zdaj Fred A lian Schoe — vkrcal svoje spremstvo v podmornico »K a i s e r G o 11«, ki se je zaenkrat imenovala »R o o s o -v e 11«, jo odšel v Hehopejihauerstraese štev. 1S8. Hiša s štev. 183 je bila od plofinika ločena po vrtu in z visoko železno ograjo, ki je bila polog tc»ra še zakrita tja do vrhasfiroko pločevinasto steno. Baron vzame k žo;»a mal ploščat ključ in ga vtakne v ključavnico ograini!) vrst. Vrata se odpro, G18 vstopi, zapre skrbno vrata za seboj, prekorači vrt in odpre z istim ključem hišna vrata, k! jih za seboj zopet skrbno zaklene. Stenska ura v vestibulu kaže deset. Zunaj je sijalo ve»elo jutranje pomladno solnce in solnčni žarki, padajoči skozi raznobarvna okenska stekla, ro barvali ovoščer.a parketna tla rumeno, iroJro, rdeče, zei?no . . . G'a von Varteck, fantastično osvetljen od teh mnogobarvnih solnčnih žarkov. za hip postoji. Vse okrog rjoga je tiho. Le monotono tikanje stenske tire moti gTobno tISho. Kpn&o »e baron odloči. S hitrim korakom ;:-ra odgovori iena s trdim glasom. .:Pričakovala sem te. Pripravljena som. Kdaj odideva?« »Takoj, če vara je ljubo.« Dobro, pa takoj.« In se s hitro kretnjo vzdigne. Bila je velika in krepka ženska kakih Šestdesetih let. Beli lasje so se ji vili po čelu in na senceh in nad tilnikom jih je imela zvite v debel zvitek. Njen obraz je bil prej moški kakor žen-»kl. oglat, le malo brazd se je Ro zajedlo vanj: sive, mrzle oci In orlovski nos, tenke ustnice in koščena brada so pričali o silnem značaju in neupogljivi volji. Oblečena je v sivo obleko s trdim vojaškim ovratnikom. Z brzo kretnjo zgrabi zdaj siv žametasti klobuk, ki leži na mizi, in ga dene na glavo, potem se orokavifll, si ogrne okrog vratu boo in vzame v desnico potni kovčeg. Baron se ne ponudi, da bi ji ga nesel. »Pojdimo!« pravi mati. In stopi naprej. Baron se ji prikloni. in potrka na prva vrata. A odgovoraBvedujem tebi in Glavvttzn, sprejemati ne dobi. Kljub temu vatopi. Majhnalv moji odsotnosti kogarkoli.« predsoba , . . Vrata z velikimi zavesa-l »Ali bo gospa baronica dolgo od-nii. In potem velika soba s tremi okni.lsotna?« vpraša spoštljivo Elza. Gospa Diana IX. von NVarteck se "obrne k svojemu sinu in ga vpraša: »So dlje kakor do 10. junija?« »Ne, mati,« odgovori G16 XIII. z oholim nasmehom, »ne!... Če se vrnete v aeroplanu, boste 11., najkesneje 12. že doma.« Gospa Diana se zopet obrne k služkinji ln pravi: »Cula si. A ne pozabi, da bom tudi iz dalje prav tako kakor iz bližine, danes kakor jutri iti pojutršnjem vedela vse, kar se bo tu godilo... Si me razumela? . . . Gorjo Glawitzu in tebi, čo začneta znova!« Elza pobledi in njeno modre oči se nakrat zasvetijo od silnega strahu. A takoj povesi trepalnice in upogne kolena v znak najudanejšega spoštovanja in za jeclja: »Ubogala vas bom, gospa!« /To pričakujem.. Par hipov nato sta Diana IX. iu Glo XIII. von Warteck že na ulici, »Želite voz. mati?« vpraša biron. »Ne. Rarla bi se malo razhodila.* Z velikimi, hitrimi koraki gresta skozi mesto. Ves čas ne izpregovorita niti besedice, nemo in hladno korakata drug poleg drugega. Na obrežju, .ob katerem je plaval dozdevni »Roosevelt«, se jo zbrala precejšnja množica radovednežev in po-stopafiev, ki so s čudom opazovali pod- Ko je baron vstopil v sobo, je sne! i mornieo. Baron prime mater za roko čepico. Ko zdaj odide za. materjo iz j t< r ji pomaga skozi gnečo zijal na »obe, se zopet pokrije. j dvižno brv. Vsi pogledi se takoj upro Služkinja stoji z metlo v roki na hod- j v uovodošleea, a ne za dolgo, kajti niktt. G16 in njegova mati hitro izgineta v »Blza^« ji pravi gospodarica, »prepo-1 notranjost ladje. Žvižg prereže ozračje. Na krovu so pojavijo bosonogi gologlavi mornarji v sivih uniformah in začno pripravljati za odhod. Poveljuj« (im častnik z belo čepico, a prav tako losonog kakor mornarji, tudi on je oblečen v sivo uniformo, na rokavih ima tri male modre našive, ki označu. jejo njegovo stopnjo. V par minutah j« vse pripravljeno, da se podmornica pes grezne. Drug za drugim izginejo mornarji v ladjo, zadnji je častnik. V teta trenutku je bila podmornica oddaljena od nasipa za približno dvojno svojo dolžino. Voda se začne peniti okro» nje in polagoma se vitici trup podmoi! niče jame (»ogrožati v morje. Dozdevni »R o o s e v e 11» izginja ljudem izpred oči. Postopači in rado-vodneži se razhajajo, ti jto svojih poslih, oni postopat drugam. Ko pusti »K a i s e r - G o 11» zadnjj nasipe in svetilnike za seboj, se po-grozne popolnoma v morje in za&nn pluti s svojo običajno brzino petdesetih morskih milj na uro... Glo XIII. vode svojo mater v njene kabine, v katerih je Diana Warteška vedno bivala, kadar jc potovala v pol. mornlei iz Gdanska v StockhoJm — svoje poletno bivališče. Kratek hodnik, mala jedilnica, sprt, jemnica — in pred njima se odpre ve. lika prostorna soba z eno posteljo. Razen postelje je v tej sobi še stekle na omara, divan in miza. Po stenab vise zavese in po tleh so razgrnjene preproge. Razkošno opremljena soba in zelo udobna. V eni izmed sten so tri line — zaprto seveda, ker jo podmornica žc vsa pod vodo, ln zagrnjene i baržunastimi in čipkastimi zavesami. 5 stropa in s sten svetijo električne svetilke, razširjajoče mehko svetlobo. M tam! Predan nakupite svilo ca pleme totlete, «glsjte sl ■alogo prt 97 II nasl. K. Sdss Ljubljana, Mestni trsi«. Prodaja te konkurenčnih cenati I HojcenejSe in najboljše SO 476 vžigalice iz Tovorne vžigalic v Rušah. Pristni vinski destilat Parna veležganjarna ROBERT DIEHL, Celje (SlonnUa) t l Plesalci! -mm- La Java, Les Blues, Tango, Boston valčke dobite na gratnofonsklh ploščah pri tvrdki Sodna nI. štev. 5 Edina zaloga gramofonov, plošč, Igel mi In nadome8tnih delov k gramofonom. Vsa popravila se Izvršujejo s'r*kovno In ceno. A. RASBERGER, Ljubljana, Praktikantinja vešča slovensko-nemSke stenografije in strojepisja se sprejme takoj pri tovarniškem podjetju v Ljubljani. Oziralo S9 bode samo na lastnoročno pisane ponudbe. Naslov v upravi „Jutra". 583 675 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Marija Korbar, roj. Jerman danes dne 4. februarja zjutraj v 66. letu, po kratki mučni bolezni, previdona s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokoj niče se vrši v sredo dne 6, t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Koroška Bela. Jesenice-Fužine, dne 5. februarja 1924. Žalujoči ostali: Alojzij, sin; Julijana, poročena Žen, hči; ter vnuki ln vnukinje. Makso Brglez Maribor CM Paul'ca Krulc Slov. Bistrica razročena. Dne 29. januarja 1924. eisajsT+sajsaiKjjsetsisj® Bukovo oglje tubo. dobre kvalitete, vilano, z* eksport zmožno blago, kupuje vedno 6H5 Gnerrlno Marcon, Trst, Via Ban AaastaBio 10. Obvezne oferte z najnižjo ceno franko Postojna naj se pošlje na gorenji naslov ali pa na Olov. Marcon, Straia (Dolenjsko). Priložnostni naftiip Kompletna nova oprema za tonarne likerja in ruma se ugodno proda. Vpra- ša se pod: »Oprema 51" na oglasni zavod Vor-siS, Maribor. Razpis prodale. Iz tapuičlne dr. Ivan* Oraina prodajo sledeče nepremičnine: 1.) Vloi. št. 201 kat obč. Osterc parcela 321 vinograd v izmeri 7402 m'. Ta vinograd „v Zavodih" je dobro obdelan in urejen, ima proti jugu obrnjeno visečo lego ia rodovitno zemljo. 2.) Vlož. št. 202 kat. ob!. Osterc, in sieer: Stavbna parcela št. la, zidan vinski hiaic v izmeri 01 m'. Hram se nahaja v dobrem staniu, Ima dobro slamnato streho, vsebuje prostor za stiskalnico in za vinsko posodo, zraven sta dve iz lesa zgrajeni sobi, v podstrešja prostor /j shrambo sena. Inventarja v brumu ni. Zemlj. parcela št. 822, njiva, ki se porablja za košeuico v izmeri 6737 m' Zemlj. parcela St 174 gozd (kolosek) v izmeri 8887 m' „ „ 811 „ „ „ „ 25:8 m» „ „ 315 „ ...... 5822 m „ „ »tO „ „ „ „ 3681 m' Ti koloseki eo deloma v rasti in deloma porabui za vinogradno polje. 3) V laž. št. 17? kat. obč. Čemeča vas, pare. 509 gozd t izmeri 9