180
Gospodarske stvari.
Kako bi se dalo opustošenje gozdov v sili
zabraniti.
Pri nas je še edini gozd, iz katerega ljudje v sili denar za davek in živež družini dobivajo. Pozimi, na spomlad, sem ter tje tudi skozi celo leto, dobiš mnogo posestnikov v gozdih. Eni pripravljajo drva, drugi tešejo trame itd.
In če vprašaš dotičnega posestnika, ki je ravno zadnjo hojo v svojem delu posekal, zakaj je to storil, odgovoril bode: ,;Jaz ne morem drugače, mesto da bi mi prodali posestvo, posekam rajši del gozda in se rešim."
Ako enakega nesrečneža opozoriš na gozdno postavo, na dotične naredbe, po katerih je tako delo kažnjivo, pravi: „Naj se zgodi, kar hoče, jaz moram rešiti sebe in družino, da nas ne poženejo po svetu."
Po postavi se potem enaki posestniki kaznujejo od 5 do 20 gold. globe in da morajo opustošeni gozdni del zopet z drevjem zasaditi.
Razvidno je iz navedenega, da se opustošenje gozdov vkljub gozdni postavi, ministerskim naredbam in gozdnemu osobju ne more vstaviti, ampak le omejiti.
Eksekutivno postopati, to se pravi, enako sekanje s silo zabraniti, gozdno osobje nima pravice. Navadno se tako sekanje ovadi politični gosposki, in predno ta vmes poseže, jo uže gozd opustošen.
Nastane toraj vprašanje: Kako bi se dalo kmetu pomagati, da bi vsili ne pustošil gozdov? Z denarjem, je odgovor. Kje bi se pa ta denar dobil? V hranilnici ali posojilnici.
Je pač lahko odgovarjati, ali resnica je, da mali posestnik ne dobi nikjer denarjev, posebno, ako je uže zadolžen. Enake prilike porabijo v vsakem kraji se nahajajoči oderuhi. Ti posodijo denar in tirjajo (vkljub oderuški postavi) tako visoke obresti, da je enakim posestnikom le za trenutek pomagano.
Da plača obresti, ponudi oderuhu gozdni del za iz-sekati. Posekan je gozdni del, dolga pa ni nič manj. In ko ta posestnik ne more obresti več odrajtovati, proda mu oderuh posestvo. Njegova družina razkropi se s solznimi očmi po svetu s trebuhom za kruhom!
Tako ginejo gozdi in z gozdi blagostanje dežele!
Ravno zdaj dobimo nov deželni zbor, poslanci naši se bodo morali resno posvetovati, kako bi se dalo malim posestnikojn iz velike revščine, oziroma propada, pomagati. Če hočemo slovenski narod pri življenji ohraniti, treba mu je z vsemi sredstvi pomoči, da se bode mogel razvijati in postati mogočen faktor. Želimo toraj, da se izvolijo taki poslanci, kateri imajo srce za naš narod.
Nemškutar ali slovenski oderuh imata enake lastnosti in oba sta našemu narodu ljuta sovražnika. Toraj volilci pozor !!                                                   Kmet.