List 47. go dar i rtnišk Tečaj XXI in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo poailjane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol le 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr 2 gld. 20 kr za četii; 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 25. novembra 1863. Gospodarske stvari. Letni zbor kmetijske družbe krajiiske. Letošnji zbor, ki so ga s svojo nazočostjo počastili Njih ekscelencija c. kr. deželni poglavar gospod baron Schloissnigg, in kterega se je vdeležilo okoli 50 udov, je bil v sredo 19. t. m. Prišlo je tudi nekoliko naših kmetiŠkih gospodarjev in učiteljev, ki so bili vsi po- vabljeni, naj pridejo po svetinje in častne pisma, ktere so jim bile přiznané o razstavi ljubljanski. Družbini predsednik gosp. Fid. Terpinc prijazno pozdravlja zbor z ogovorom, v kterem se z veseljem spominja naše razstave mesca oktobra , ktera je poka- da tudi zala v razpostavljenih pridelkih in izdelkih naša dežela napreduje, in dostavlja, da tudi v izložbi hamburški so bili kranjski pridelki s pohvalo sprejeti. Gosp. predsednik se zahvaljuje poddružnicam in udom kmetijske družbe, ki pomagajo , da tudi kmetijstvo si je na svoje čelo zapisalo naprej! zahvaljuje se deželnemu zakladu, da je družbi na pomoč z dnarno podporo, — zahvaljuje se c. kr. deželni vladi, da jo pod- pira v svojih podvzetjih , — ^ uuj » v^ ^«n*«*^ govornik obraća do Gospoda nad nami, ki je letos tako z največo zahvalo pa se milostljivo blagoslovil deželico našo. imenitna stvar — nadaljuje govornik, kmetijstvom je glavni steber državam j Kmetijstvo je mati zemlja s zakaj vse se suce okoli tega, kar nam mati ta donaša. Obrtnija je hčerka kmetijstva. Kmetijstvo daje ji surove pridelke ktere ona izdeluje v živež, obleko in druge potrebe. Zato, kmetovavci, spoŠtujte obrtnijstvo Î Kdo bi bil še pred 20 leti verjel, da je mogoče , da moremo izhajati brez sladkora ^cukra), ki so ga nam čez morje vozili v Evropo? In lejteî samo v deželah colnega zdruštva se je letos přidělalo okoli 3 milijone in 250.000 centov sladkora iz pese Tudi krajnska dežela utegne kadaj toliko sladkorne pese pridelati, da bi, kolikor potrebu- njem niso še govorile „Novice", namreč to, da po višem ukazu, kakor v drugih deželah , je tudi c. kr. deželna krivo da vlada vprašala našo dražbo: kaj je goveje živine ne napreduje, kakor bi imela rej a > in kako da bi se dala nabolje spraviti. Odbor je odgovoril vladi na 1. vprašanje to-le: Kmetijstva naše so tako na drobno razkošene, da gospodarji nimajo dosti prostora, da bi obilo klaje na polji přidělovali; senožeti naše so večidel zlo zanemarjene: travica mora rasti kakor sama more; še veliko zemlje leží tako rekoč prazne po občinskih spašnikih (gmajnah) ; m 1 a d a in odrasla živina se večidel slabo glešta; hlevi so slabi in nezdravi ; premlada živina se rabi za pleme, sploh v živin orej i in v gospodarstvu niso ljudje podučeni kakor je treba, ker v ljudskih šolah na kmetih ne dobiva mladina primernega poduka v kmetijstvu. Da se vsem tem napakam v okom pride, nasvetuje odbor : Ljudske naše šole naj se od konca do kraja prena- , da mladina v teh šolah prejme r e d é in naj se skrbi dober kos nji primernega nauka, s kterim si pozneje more pridobivati potrebnih vednost; — naj se napravijo male šole za kmetijstvo, pa se jim dodeli dnarna pripomoć, ki je potrebujejo; postava naj se dá, da vsaka soseska ''občina) mora imeti svojega bika za pleme, enega za 100 krav, ako se živina redi v hlevi za 80 krav, ako hodi na pašo ; bik za pleme pa tedaj, mora po izvedenih možéh ogledan biti ako je za pleme sposoben spoznan ai\V JU UC% j^AUJLllU OJ^VOUUVU O J^-f £-J JUL dt 11 y TI říj OU Ili U y J JI Ch V tako kakor žebcem, dá dovoljenje (licencija) za spu- premije naj se v vsakem kantonu delijo te- in se se mu prav sanje : licam in bikom med in letom po 15 10 , in sicer premije tolarjev , pa proti temu , da telica se J^v xl/ y ~L \s 111 vv/1w1 ju v y j^ci \J v jl uu 111 u y u« t»u jl1uc1» ou mora ohraniti za rej o , bik pa saj dve leti se rabiti za pleme; gmajne, ki se razdelijo med svoje lastnike in so. se predelale v senožeti ali njive, naj so skozi 10 let brez zemljišnega davka. (Dal. prih.) jemo m ah u sladkora, ga mogli iz pese narediti zlasti na našem ? kteri je v letošnji razstavi lepo pokazal > Zakaj se mora kmetovavec dandanašn ji vec učiti in mora več vediti kakor nekdaj. (Konec.) Oči si mora zatisniti, kdor ne vidi, koliko je tudi popoïnoma dovrši osušenje" močirja in se mu tako še kmetijstvu pomagalo tisto znanstvo, ki ga kemijo ime-veča rodovitnost odpre. Zbor je trikrat ponavljal slava- nujemo. In kdo se more ravno tej imenitni vednosti kako lepi in bogati so njegovi pridelki. Govor svo sklepa gosp. predsednik s klicem na slavo Njih cesarju Francu Jožefu, ki je dovoliti blagovolil roj Pa Velič. da se klice Njih Veličanstvu. Potem so se začele razprave današnjega zbora. Gospod A. Brus, tajnika pripomočnik, je ob odtegniti, ktera nam pojasnuje, kar je nekdaj skrito bilo, ktera nam kaže, iz kakošnih delov je zemlja našega polja ses tav lj ena kako na naših njivah delà gnoj, kratkem izmed 453 razdelkov naznanil važnejše opra- kteri je koristneji za to ali to zemljo, za to ali uno vila, ki jih je družbini odbor dovršil preteklo leto. Vi- ktera nam razodeva lastnosti živinske klaje dilo se je iz tega, da je bil odbor marljiv, m u» je uam iwíyuv uuanr«, jac*0 *v«j tudi mnogo vprašanj rešil, ktere so mu si. deželna vlada kadar prekuhuje, in kako pomagajo čeva in dru in da je rastlino nam nje redivno moč odkriva 9 nas uči, kaj želodec delà, < in druge oblastnije v odgovor poslale. ua iz, yusuij<* ^n, m mvi uncav ; ^ou, Iz teh opravil omenimo tukaj le ene same, ker o Hočeš ali nočeš, ne moreš se odtegniti upljivu kemijske da iz klaje postaja kri, iz krvi mleko meso i deli itd. y 376 vednosti, tako malo, kakor ne moreš narediti, da je po- f'untov : V ce V ce jo naliješ s studenčnico J° bo ti vagala 1030 napolniš z morsko vodo, bo 1020 do 1030 7 dnevi noč, ako tudi zapřeš okna in zadelaš vsako špra- funtov njico, da ti solnce ne more polukati v hišo. Takemu bi funtov težka, čem manj ali bolj je osoljena. Una se taka godila, kakor po- onemu, ki je rekel, da se zavoljo soda napolnjena z vodo iz mrtvega morja tehtá 1240 velike nevarnosti nikdar ne bo po železnici vozil je pa to vožnjo ie nekoliko okusil, 7 se mu Je tako ko pri fantov, z destilirano nalita ima pa 990. ljubila, da je sklenil, da se ne bo nikdar vozil drugači kakor po železni cesti. Ce pomislimo, na kako sila visoko stopnjo so se v vode destiliraš Atlantsko morje ____ odstotke (procente) solí; v 33 funti h vode iz tega morja je blizo 1 funt soli in druzih grdnih stvari. Baltiško morje ima odstotek soli. Ce 100 funtov 7 dobiš 99 funtov destilirane, 100. del poslednjih časih tudi druge znanosti povzdignile, koliko razjašnjenja je prišlo po povekšavniku na dan, kakošno se zgubi. zejsi memo lue je prižgala fiziologija, fizika in anatomija v gospo- funtov in 10 (Zrak, ki ga dihamo, je sploh 828krat lo- vode.) I kot beli dan , da se mora kubiŠk čevelj deževnice vaga 56 pa je nekaj težja ; lotov, tekoča voda darstvu, je pač jasno vavec dandanašnji več učiti kakor nekdaj. Naši otroci — pravi kemikar Liebig po vsi pra- imajo o naturi in naturnih prikaznih veliko večo vednost, kakor jo je imel modri Platon, in lahko se kmeto- 124 pintov tekoče vode toliko vaga kakor 125 pintov deževnice. 77 Koliko vaga vino? Voda je nekoliko težja kakor vici prosto, navadno vino ; 96 pintov vode blizo toliko vaga _______ JV ____________________, w ________ kakor 100 pintov vina, ali pa 24 pintov vode toliko norca delajo iz pomot, v ktere je zapredla bistra glava kakor 25 pintov vina. Vedro vina dunajské mere vaga Plinija nekdaj. Se ve 7 da to moremo reči od tacih blizo cent 7 pri večkratnem vaganji najdeš splošno otrok, ki so se kaj učili. Dokaj naših kmetovavcev pa težo blizo centa in poldruzega funta puhleje zapopadke o naturnih prigodbah, najske rnere vaga tedaj 2 funta 17 7 je, ki imajo še kakor sta jih imela Platon in Plini." pint vina du- lotov, 1 maselc Tretjič se naš kmetovavec, ki, kakor smo izprva dejrsko vino je 20 lotov, se vé da prostega, navadnega vina. pa težje od vode; vaga skor enako s Ma- člo- rekli, zametuje vse učenje v kmetijstvu, ni ozrl na kup- veško krvjo; 26 pintov madejrskega vina teži enako z čijstvo in trgovstvo, ki je o kmetijstvu vso drugo pot 27 funti vode. Tudi Malaga-vino je težeje kakor voda. dobilo , in zná sčasoma še vse drugači se spremeniti. Dobro rajnsko vino pa nima cele une teže ki ]0 ima Pomislimo le, kako so železnice ves svet preobrnile 7 voda. če je kraj od kraja bil 24 ur, kolika pot Î ce Je de- žela bila od dežele 5, 6 in 10 dni itd., kolika daljava! In kaj je zdaj vse toV Nič! V malo urah si tíi in tam. Prvi sad, za kterega ni maral sosed tvoj, pelješ za zdaj hitro v dalj no veliko mesto, da ga lahko prodaš. Mleko Koliko tezo ima ol ali pivo ? Vino je lože kakor 13 pintov dobrega ola vaga blizo toliko kakor 14 pintov dobrega avstrijanskega vina. So pa tudi vina, kterih 25 pintov toliko vaga, kakor 24 pintov dobrega 7 Po i ola. P aval hlevu, lahko ki si ga pomolzel zdaj v svojem pripelješ v mesto, ako nisi daleč od železnice. se toplo In telegraf, ki kakor blisk nam prenaša pisma Sisku je, i lomače zy;o<ïo\iiiske stvari. in on v Petstoletiiica novomeška. Ce se obletnice v življenji posameznega člověka tem hipu~odjenja lahko pri vsakem vaganu za dva obhajajo na petkrat pet, petkrat deset let: se pač ob-groša, pa jo prodá lože memo druzih. letnica v življenji cele srenje ali soseske sme obhajati Vojska v Turčii inAmeriki ni več brez nasledkov, na petkrat sto^ let. Taka je s kranjskim Novim tr _ _ _ _ - _____r _ * 1 0 Ali i . f • W m iz daljnih krajev, kaj delà zdaj tudi ta! na priliko, padla cena pšenici -— ko bi trenil, naznaniš jo po telegrafu svojemu tovaršu v Ljubljano , kai se po tudi pri nas skor v vsaki hiši; veliko tega, tisoč milj daleč od nas pripeti, je včasih važniše, kakor to; kar se je pred 50 leti v bližnjih deželah zgodilo. mestom. *) Ce tukaj govori kdo o stoletnici ; pac ni kakor tam zunaj v deželi nam Slovanom sosed-ljudstva, kjer golih praznikov stoletnih, petdeset- Se veliko veliko reči bi lahko našteli 7 ki so se v tako nega letnili, učenostnih, obrtnijskih, teloborskih, strelskih, novih in najnovejih časih pripetile; veliko znajdeb, od kterih se nekdaj še nikomur ni sanjalo. Toda dovelj kjer ni druzega kakor velik hrum zmagavskih, in kdo vé še kakošnih ni kraja ne konca , vriš, strel, petje 7 od tega: res, da smo v prav cuanem času, in Kdor vse, kar je, prav prevdari, bo gotovo spoznal, čudnem kdor godba, v zadnje sklep vsega z gostarijo m napivanjem tovavec že dandanašnji, tem bolj pa prihodnjič, vec ve- da mora kme- Stoletnica se lahko obhaj a, da ni sama potrata velicih stroškov, temuč naprava zares koristnega spominka. Da na tem selišču, kjer zdaj stoji Novomesto, nekdaj ni bilo kacega posebnega mesta, govori že samo MHIHriHIlfllBBtaHHfllMHHriHHIHIrili^^^^H da diti kakor nekdaj, da bo mogel svojo obrtnijo in kmetovanje zboljšati in opravila svoje vredovati kakor jim gré, da ne bo škode pri svojem gospodarstvu trpel. sedanje^ imé tega kraja. Sicer je ljudska govorica ampak ga jatel KJ \S X». V/ V*. X w T V j Vili VVIWJL Ut » VA ti ^/VAl --------J -------O -- s pridom obdelaval. Ne misli ne, dragi pri- nekdanje mesto je 7 ako je v preteklem stoletji malokter kmetovavec segalo od Hmelnika do Mehovega, da Smihel je bil ravno na sredi; pa ta govorica znal brati, pisati tega učiti ni treba, in brez posebnih učenost , in le za potrebo racuniti, da tudi tebi se da boŠ živel, kakor tvoji predniki tako / blezo izvira samo iz tega, da novomeška sodna pravica je pred časom imela tište mejnike. Za čas rimskega ^i^o,, — ne dragi moj! Časi so se od gospostva pač se utegne k većemu to —....., — j tačas jako spreobrnili, zato je treba, da se dandanašnji polotoku poleg Kerke, kjer zdaj stoji Novomesto Vse bolj natanko, z večo umnostjo delà. misliti, da Je y Kdor bil kakošen trden grad ali kastel; saj kraj je v to prav sedanjih skušinj in vednost ne stopi, zaostane, gorjé mu! připraven, in zgodaj^ v srednjih časih se nahaja priče- _1 vanje, da se je kraj imenoval Gradec. Zatiški menihi so nam v svojih letnikih zapustili zaznamovano, kolo f Natoroznaiiske stvari. da v tem Gradcu je nekje že leta 1081 bil stolp 7 ki se je Kako Obeekoristno. je voda? Deževniea, tekoča voda * dencnica in morska voda si v teži nikakor niso enake. stu- Ce posodo z deževnico napolnjeno 1000 funtov vaga-jočo naliješ s čisto tekočo vodo, bo ti vagala 1009 Pa bi po t< morali priti gledu tudi druge kranjske mesta trg Visokoučeni gosp. dekan Hicinger, ki kakor zopet ta sestavek slavno pričuje do p i cice pozna zgodovino domaco, bi pač vstregel mnogim našim bravcem, ako bi nam godovnike ustanovljenja naSih mest in trgov popisa! kratko Vred 3Î? štel za shrambo meniškemu goro goro, kjer je zdaj gradić Vinski dvor (Weinhof). au 6c*x«, * xxx^ xw, iu ^im^ ; xv 1 v pa je gotovo poleg ustanovitnega lista zatiškega samo- to zgodovino zadevajo, na pr. vstanovilno listino Novo- ~ " " mesta po Rudolfu IV., ustanovilo franciškanskega sa- stoječemu pod trško da se prvič na světlo dá spomin ska knjiga, ki bi obse- To gala zgodovino novomeško, in poglavitne listine ki stana i z leta 1135, da je patrijarh Peregrin, takrat tudi deželni gospod na Kranjskem, temu samostanu daroval mostana, korarstva in prostije, prvih latinskih šol in selišče V in ski grad (Wingarten) ravno v okolici se- više gimnazije itd.; da se drugič v ustanovilni dan danjega Novomesta. Morebiti da je slovenski Gradec pondelek po C v etnici, ali za veselega spomina voljo in nemški Wingarten ime enega in ravno tistega kraja, bolj prav po Velikinoči, obhaja s slovesnim cerkvenim K tej posesti je Zatičina pozneje krog leta 1330 po pre- opravilom, s sprevodom mestnega stražnega krdela, s možnih dobrotnikih dobila še mnogo kmetij v gornjem, slovesno besedo ali z drugo primerno veselico ; ria se da srednjem in spodnjem Bršlinu (Werschlaven), kakor je tretjič vstanovi koristna naprava, ki bi tudi poznim pisano, blizo Trga ali Tržiš ča (prope oppidum Mark- vnukom oznanovala nekdanjo petstoletnico. Za tako statt, auf dem Markstett). Ta zaznamek kaže, da takrat ustanovilo je neki dopisnik v „Novicah" in v „Ljub- se je ta dolenski Gradec že štel za trg: to se vjema ljanšici" že nasvetoval vtrjenje in zagotovljenje više tudi s tem, da vinska gora poleg Novomesta se še zdaj gimnazije, za ktero je zares vredno skrbeti, da se obdrží na korist mestu in celi dolenski strani. Tudi kamniten spominek pred mestom ali v mestu bi ne bil imenuje „trška" gora. Avstrijanski nadvojvoda Rudolf IV., ki je drugod že marsikako ustanovilo napravil, na pr. cerkev sv. Ste- napaćen fana ali pa vseučilišče na Dunaji, si je hotel tudi na Kranjskem, ktero je iz dni cesarja Rudolfa 1., namrec H i c i n g e r. iz leta v lasti minek. Zaměnil si habsburških knezov, postaviti ÉTÉ ■■ spo- leta 1365 od zatiškega opata Petra mnogo posestev, s temi je združil še vec pose-stev mehovskega grada, in ustavil na polotoku Z^odovinske stvari. 18Í5. Pogodbe od leta ki ga Ker marsikdo zdaj, ko je césar Napoleon v prestol-Krka s svojo vodo od treh strani obclaja, in kjer je bil nem svojem govoru svetu oklical, da pogodbe od leta 1815 nimajo nobene veljave več, radovedno po- novo z poprej kraj Gradec (locus sen villa Gr ate z) ozidjem obdano mesto. Po svojem imenu je vojvoda prašuje: kaj neki so te pogodbe, naj podamo svojim to mesto v nemškem jeziku imenoval Rudolfs werth, bravcem to crtico zgodovinsko. to je po naše Rudolfov otok; dal je ustanovilno pismo in s tem mnoge pravice mestnjanom leta 1365 v To y kar se „pogodbe od leta 1815" imenujejo ki y Je pondelek po Cvetnici. Da mnogo pogodeb, ki so jih, ko so potihnile silne vojske se Je werth" ohranilo v vseh listinah, v letnikih, v deželnih Je res zborih, v deželnih popisih, skemu narodu je vedno le imé „Novomesto" se nemško ime „Rudolfs- sklenili vladarji od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815 v dunajském zboru, kterega že omenuje končni člen domaćemu sloven- parižkega mirú od 30. maja 1814. prilju- Pogodba od 8. aprila 1815 med prusko ^prajzovsko) U1VWÍUV4 liiuu^u J ^ T vuuv x v^ „.».i v i uiu^ouv kj v-> [' A J ^ A v/ V» «l'IUM -X W J- lllKjKJl UOtVU \ 1 CIJĆjKJ V O rv ; bovalo. Po tem glasu se je včasih še celó latinšcina rusko in avstrijansko vlado oklicuje, da Krakovo je ~ , temuč tudi samosvojna, pod varstvo teh treh vlad postavljena de- ravnala. ker ni vselej pisala „Rudolfswerta" „Oppidum Neome stanům" leta 1594 v listu patrijarha Frančiška Barbara, ali „Nova Civitas" v potopisu ali „No vam es ta" v leta žela. nile pogodbi 8. maja, ki so jo ravno te vlade skle- y škofa Tomaža Krena leta 1600 ustavljanji prošta Jeronima kneza Lantierskega 1686. ~~ ~ m mm ■ ám y Je ruska vlada odstopila pruski sedanje voj- vodstvo Poznansko (Posen) in mesto Torun (Thorn) ; H koncu je jela celó nemščina Avstrii so se povrnile poljske dežele — ,LX.VO.,XXX „.v, j^.xxxxxv, UO^UIU , \Ú jih J J. zabiti ustanovi- Rusija; ruski car Aleksander pa si je pridržal Ie vzela da iz — — ---------- --------------" ) ^.vxv^uuui j^c* ^ J^ VICV XiU teljevo ime, in po malém, na pr. v deželnem zboru leta ostankov velike vojvodine Varšavě osnuje poljsko kra- h • <* r- nr* 1 • • • v • 1 , • 1 v v* * • . 1 • ^ • • • ^ ^ ^ ^v 1 . 1612 in 1737 y „Neustadt". rabiti čisto prestavo iz slovenščine leta 1783 na : pomanjšavno obliko „Neustadtl" je spravil ljestvo y ki se za to še zdaj imenuje zborno Poljsko dan mož, ki tudi Se mumestu ni bil v drugo kot v zatiro in pogubo. ptuj i francozki posilnik ni rabil golega zmanjšavnega imena, temuč je pisal yy vsem tem pa je gimnazija novomeška pisala „gimnasium Rudolphswertense". (Congress-Polen). Po pogodbi od 18. maja med prusko po druzih stranéh Nove- in saksonsko vlado je Prusija dobila sedan jo vojvodino Saksonijo in pa kos Lužic (Lausitz). Tem pogodbam se vvrstuje dunajsko končno pismo to unija 1815, ki ga je podpisalo « la ville de Neustadt." Pri od v 1 a d ki so na- se U UI VI V« JL. JL JL VM. KJ • j VA IJLXJ M» AW XVi. ^CV j JJ V7 U. i U U A U V 1 Ci II y XV X O KJ 11 Cl do leta 1848 mestovale zborni (kongresni) odbor, namrec: avstrijan- ska ruska Toliko o imenu novega mesta Rudolfovega. o rv ci , moaa , pruska , ci 11 ^ i c; a, iv d , općili j oivct , jjvji l ugčlij OJ\.či, švedska in francozka. To končno pismo je nekako ev- angležka , španjska , portugaijska zgodbah tega mesta bi se dalo še na dalje vec govo- rop ej s ko državno-pravo, ki ima vzdržati ravnovago kako namreč je izprva dobilo lastno duhovnijo, ali razmernost držav evropejskih, in ima biti podnožje riti : — — — 7 — --— —- • ^ v ^ 1 ^ ^ V AA V A VK ^ W^A V , W Vf f AA *J V ^ WAJL A i\áJ AJL-* X-/ JL. JLJL V V VI.J. C-l W V/ f A V fj ) XiX i. HI V %) KS 1 t 1 J7 V Viti V7 /J | V razun stare cerkve sv. Antona v gojzdu zidalo novo vzajemnih pravic in dolžnosti, še posebno pa poroštvo sv. Nikolaja, leta 1_494 dobilo korarstvo s proštom ; kako nemške zveznice od 8. junija, poroštvo ustave in uprave kraljestva poljskega, poroštvo zemlje, svobodě in neu- Je sprejelo leta 1472 samostan frančiškanski, pred letom tralnosti Krakovega. Razširila pa se je dunajska zborna listina V se drugem v Parizu sklenjenem miru od 20. nov. 1815. po 1490 bolnišnico z duhovnikom vred, leta 1658 samostan kapucinski; kako se je hrabro branilo silovitim turškim napadom leta 1430, 1469, 1492 in 1547, in zraven služilo za trgovsko stanišče in za vojaško založnico proti Po tem dogovoru je Avstrija dobila ilirske de-turški meji; kako je dalje leta 1746 imelo latinske šole, žele (Ilirijo in Dalmacijo), gornjo Italijo do Pada in ------^---j- , ----J ~---J -----^ • ^ ' ^»«IJV XXX ^«wxiwvijvy , leta 1748 okrožno glavarstvo, kako je pa dalje jelo Tesina (lombardo - beneško kraljestvo) siabeti in se manjšati, zlasti ko je leta 1809 ptuj i po- burško y Tirol m Salc- Prusija je zraven dežele (provincije) Sa- silnik okolico požgal ; kako pa je v najnovejših dneh ksonije in Poznanske dobila še Julijo (Jiilich), Vrh si zopet začelo pomagati na bolji stan. Pa vse take (Berg), doljni Rajn, Vestfalijo (od Darmštata), Veclar reči imel svetio in obširno razložiti. memm r------------J WV«XX. —V*V,XJXXX XX , . ^UiUl^«^, . da bi zgodovinski spis za petstoletnico Korvev, Dortmund in Lauenburg na desno od Labe Saarbriick in Saarlouis (od Francozov) y y řl a n o v e- ^ » vv*v x il VWWI1H1V A MLi iVLilll. KjaUl JL/1 UV^IV. JL 1X KJCKCXL lUUlO JL X Cl JLL KJ U \ f V \ y - XX Ci 11 U V Petstoletnica — ker ni ležeče na velicih stroskih ransko je postalo kraljestvo, in od Prusije je dobilo za kak nečimern hrum, za golo našopirjeno praznovanje izhodnjo Frizijo, Hildesheim, Goslar in grofijo Lingen; po neslovanski šegi — bi se utegnila s tem obhajati: Bavarija (Parsko) je dobila Wurzburg, Aschaífen- 37§ burg, sedanje Rajnsko okrožje, od Prusije Ansbach in „Zrak na Smoliei", nas je ta sestavček vendar vrlo Bayreut, Landavo pa od Francozov, in še nektere druge nemške vojvodine so prejele kakošno deželico mikal, še bolj pa njegovi svetje, kaj naj si izberó naši zameni. Vsa Nemčija je bila po zveznem pismu od po slovenski malar j i za svoje predmete. Tù je junija v nemški „Bund" združena. Ru ciške okrajne, ki jih je odstopila Avstrii s i ja je za g ali- > přejela v gospod pisatelj marsiktero oštro pušieo izpustil iz satirične svoje tulice. čemo, nismo prav nic zadovoljni. Oho! Kišo tom pa, da naravnost re- kraljestvo poljsko prekrsteno vojvodino Varšavo, zavrniti gospod prestavljavec. 7 . • • i • f i t T r i /N vi 1 » 1 i • lv Al nasa misel nas utegne kteri pa se je odcepilo Poznaňsko in Krakovo, — Sardinija je dobila Genovo, Holandija pa nekdanjo škoda za trud, ki se obraća na take delà ce tudi .)e 7 da Je 7 zato avstrijansko Nizko zemljo in Lutih trdne meje proti Francozkemu ! je dobila Malto in Helgoland, francozke in holandské ne „ritterjev . cvwcv ua laivu , ' ki niso „naše gore listi", ki v življenji cenjene, nasega da bi bile naroda nimajo eksemplarov, da bi jih rojaci naši raz- ZJC\i\j\J y K.KCAi KJ 11*^ JLACVI. VJ ±1LLAXC\J\J Ks JClL O Kj I 11 1 Ci I \J V y K,Ln JL \J JLJL l/lii JL y liti tiuiill V ^A&AJbV^P v pohvalo Hicingerjevega koledarja že osemkrat Ljubljani Kar smo vrednik dodanih podučnih spisov dr. Jan. Bleiweis založnik je Jož. Blaznik v Ljubljani. Prvikrat letos ekli nahajamo v „illustrirani" naši „Pratiki" nasa slovanska rečemo z d obr vestj tudi devetikrat da ga nimamo bolj praktičnega koledarja od tega; cesar leto in dan potřebuj (bflMHfl za ikdanje potrebe, nahaj v nj e m podučnimi sestavki donaša ti letošnj tudi in popis Vele li rada, o kterem se je bralo letos darsko novico toliko, in kamor je potovalo mnogo slovanskeg * Goriški letnik za čitatelje vsacega stanu Med po apostola sv. Cirila in Metoda. Dobro Î Podučni del obsega : Goveja kuga — in kaj naj vsak gospodar o nji vé. razstavah kmetijskin pridelkov. Kaj so razstave? Ali so že stara navada ali ne? Cemu so? — Dalje naznanja Pratika" 10 ..gospodarskih skušinj" 77 77 U 77 tečaj za leto 1864. Vrednik Fi Z a k aJ 7 na c. visi rici. real! Ob v Gorici. Založnik Karl Soh knjiga na 15 pôlah podaj naroda Prvi iitelj ir v nam razlagajo „národně dolžnosti", Pratiko". Gospo- Pogovori pod lipo", v kterih se sklepaj o letošnj o 77 * Jezicnik ali pomenki o slovenskem pisanju Spisal Mam, katehet in učenik slovenščine na viši gim- nazii ljubljanski. Leto. Natisnil in založil J. Rud. mnogo podučnega in zabavnega berila s ega ikaj za prak t 7 anstvo, poduk o pismenim b tempelj na Prvi del ob- Milic. „Učiteljski Tovarš" je prinesel letos te po- menke med učencem in učiteljem, ki jih je spisal gosp pr vremeno 7 kazalo , velikost evropejskih dr in število ljudst pominsko prof. Marn. Ker smo ze v 77 Tovaršu" radi brali to 7 jhno lekarnico (apoteko) itd^ Pri „lékárnici" bi radi slovnično podučevanje, smo zdaj tudi veseli, da je na-tisnjeno v posebni knjižici. Prav ob pravem času je pogrešali svetu o 77 vinu" in ..žganji" 7 ne da bi vino in prišlo to delce na svetio in dobro došlo bode vsem 7 ki z ga nj e ne bilo Je 7 bot ce se pr 7 da go krat zdravilo 7 zeló nevarno naše sedanje knjige in časnike, in marsikrat za- z vinom se m m o t in se potolkli 7 ali da dp vs s beró devajo na razločno pisanje, ker ta piše tako 7 po ^JHRM^Iinaj se. otroci, ki so padli vsem životu umivajo z vinom."' Naj pa drugače. Cegavoje pravo? potem marsikdo, pa misli in uni misli ne ve si razjasnila, da to ali un o zdravniških rečéh nihče ne pisal, kdor ni zdravnik, je pravo, mnogokrat pa tudi oboje. Te razjasnila nam |ééé|||ÉÉM|é|||M ■■■MMMHHiH v kratkočasnih pogovorih temeljito podaja „Jezičnik" v tudi se prestavljalo ne, kar ni pisal bi i3,a IBBBBBIBBBBBHÍBBÍBBB pomota utegne tu velika škoda biti. iz sebičnosti monopola zdravniŠkega, 7 zdravnik: mala Teg ampak ne terj amo da se nehoté ne i humorist pr nesreća. i n t b e r i 1 ■iz skrbi, Drugi del svojem „letu", pa nam jih obeta še podati v Naglo se lika mila slovenščina; hitro itd. skoraj prehitro ber ime njego\ iH^H^HHHGosp. odspred ali odzad, ima za obsega i IBI BUHI satiro in humoristikp lep talent ; to nam je pokazal že pomenkih marsikrat v svojih spisih in tudi danes. Ceravno nam av meni s humoresko spreminja svojo pisavo Da bi sebi in svojim rojakom kolikor že pojasnil razne knjižne oblike slovenske, sem jel spisovati o slovenskem pisanji v razgovorih ali 7 ker ni po vsem jasno, kar prav za pr je razlaganje ktere koli slovnice samo ^^^^^^^^HBin premalo pisatel; v predgovoru k tej zanimivi knjižici. Razlika na sebi pres uho pravi gospod 379 me mika: pravi dalje, vendar le tako daleč da sava ne delà skaze." 50 pomenkih razjasnuje ? »Pikaj je, na pr. pravo: ali učitelj, ali učenik ali učnik? ali ucencov ali ucencev sem ali sim, i ali in com i 9 ali cem ? starša hči ali staršihči? jaz ? jez ? uze jes ? j vze ze ) jest? Hodi, hodi moj nebore, dokle mi te Bog pomore. (Tako dekleta o djjpr avlj aj o sitneze.) Ki s prasci trguje, mu rep ostane. (Dolg ali kakšen priimek). Dosta slaba kuca, kamo neče otrok ni brek (pes). sladka vina ali sladké vina? možki ali moški, družtvo ali društvo ? sadaj ? Ako lažu ml y laz povem.) i uši (ušesa) ? laže i izajik. (Ako sem laz sedaj ali zdaj in zdej? — po leti ali poletu? vediti ali vede ti? da ali de. ven vim9 Da nebi ljudi mrli ; voli se đrli ? bi zemlju podrli. om ega am iga 9 ste ali sti? Lepo je s tuj on rukon po pokrivah (kopriva) tuči. vun tisuc ali tisoč? itd. itd. (Na tuj o nevarnost kaj stvoriti.) Te in take razlike razjasnuje „ Jezičnik", v^ kterem je Ženska dota kuču večkrat včasih huda pravda za to ali uno obliko. — Zivega pri- (Dotarice so včasi nemarne gospodarice.) razmore, nego pomore poročila vredna knjižica se dobiva pri gosp. Marnu po 50 nov #1 krajc. y.'iajeMiii iipaBOiiic ť.iaiijaiuKi slovnica ali mluvnica slavjanska. ? Spisal to je Hvala sama spala. (Bahacice se kasno mozijo.) Vsaka pesta iz mojega mesta. (Pestiti se, leniti se ) Uzajemna ruski: pest y Mdrserkeule, Stempel, peštati.) i na svetio dal Vsakemu me hvali ? Matija M ajar, ziljski župnik v Gorjah. (Post Arnold- je bolje življenje.) moru me vali. (V primorji stein, Kárnten.) Dolgo pričakovana slovnica ravnokai je prišla na svetio i prvi zvezek ? ki smo ga pre jeli, govori v prvem razdelku ,,o slavjanskom jeziku v obče u 7 v 77 vopisě uzajemnom o pisme slavjanskom in v 77 0 a pra Treba je natančnega spregleda Toga ti je treba, kako kozi pete noge. Od običanja do danja je dugo. Dar gleda (išče) dar, kako posojilo povratilo, mačka cesara gleda, ma se ga ne boji. T LVL4UJ V1U11VU.1 • X 1 V/MU j U llULUlIWllU^Ci kj J71 V/^lVj UU^ predno se v tako veliko delo more spustiti kritika. Za Koliko vran belih, toliko mačeh dobrih. Ki rano ruci, i mlad se zem ne fali. danes tedaj naznanjamo samo prišla na svetio. da je zanimiva knjiga Nekemu se je roditi za nevolju gojiti. * Nauk za mladino od Marka Antona Mureta. svitlo dal dr. Valentin Fas sett a prvi pnmarij Na bol- Ni je slama 7 ni seno samo 7 da {Vsaka hrana mi je dobra.) je puno télo. Cela knjiga , natisnjena na Dunaji nišnice beneške. v založbi Geroldovi, slavnega Marka Antonia Mureta v latinském jeziku pisano delce v 105 vrsticah pod na- se potle posuši.) Stjap (palico) ubelit, i pojt prosit. Ki pita, put nezajde. Gre za rukami. (Ako ki rozo takne y ali odtrga 7 da slovom ,,lnstitutio puerilis" podaja nauk mladosti v Kemu Bog dá trbuh 7 ce mu dat i kruh. (Bog će vseh v našem cesarstvu navadnih jezicih, tedaj tudi v vse preskrbeti.) slovenskem po převodu gosp. Umeka-Okiškega. Da bravci naši spoznajo osnovo tega delca, koliko vrstic za pokušnjo: lépoti se do poldne ne živi. damo jim ne- Nič ni zavéčano na tem svétu. (Zavéčati 7 za vavek Dokler si nježen otrok, té željno poslušaj nauke, Naj ne pomni jili duh sam, tudi odkrivaj jih z deli! Najpred časti Bogá ter stariše Čislaj in one, Ktere ti dala namesti je starišev sama narava. Národopisné stvari V Nikdar ne lagaj; laži ne koristijo nikdar. Ako pregreail si kaj, spoznaj ; odpustí se ti rada. lici se rad; kaj slajše je, kakor učiti se mnogo Njega, ki rad se uči f Crnogorci. Zgodovinska povest. , spremljujeta čast in bogastvo. itd. Převod je izvrsten; beseda teče gladko in tolmači natanko izvirni spis. Bilo bi prav ljudski šoli bi v veliki obliki visel za mladino.u 7 da v vsaki naši zlata vredni „nauk V eesčini spisal P. Choc holou s ek (Dalje.) . n4Ar.tm pi Na vaj en skakati po stenali svoje domovine 7 lahko * se je Jefrem popel proti visokemu zidu, ki je okroževal tisnil Postonjska jama. Popisal dr. E. H. Costa. Na- vrt in hišo Ahmetovo, in hitel je k čvrsto zasunjenemu Blaznik. Založil J. Giontini v Ljubljani. 1863. haremu. Okna hišne bile so premrežene in sedaj^ tudi Dobro došla nam knjižica, ktera lepo popisuje slavno znotraj zaprte. Plošnati krov bil je orobljen z visoko se ni dala pogledati. Taki krovi navadni so turškím šetalcem in družim iztočnim ženam, našo jamo in jo razjasnuje s natanjčnim Črtežem vseh ograjo, ktera šetajočemu njenih razdelkov. Deteljca. Življenje treh kranjskih bratov fran- ker jih ondi nikdo vidi Na tej terasi stala je ženska cozkih soldatov. Spisal fajmošter Janez Cigler dalo društvo sv. Mohora v Celovcu. 1863. 1z- kretanje njeno kazalo je mladost in krepost 7 da si Našega je bilo lice s pajčolanom zakrito. Skloni se proti ograji „Višnjegorskega" ime je tako dobro znano po vseh in posluša, kadar je listje šumelo, ali ptica v gnjezdu okrajnah slovenskih, da po njem samem se že hvali roso raz kril otresala. Sedaj zašumé Jefremovi koraki tudi „Deteljca". * Večernice. v travi, ženska se še bolj sklone, ne goljuia je več Na svitlo dala družba sv. Mohora v uhó, on je to. Jeirem stopi izza grma 7 Celovcu 1863. — Kitico ličnih bukev, ki jih marljiva rokama ploskne in vzdigne pajčolan raz lie ona radostno z Ravnokar družba vsako leto na svetio daje, lepšajo tudi „Večernice" z dobro izbranim gradivom. gorec pa je Crno kakor oslepljen gledal divno njeno lepoto je mesec razlil svojo svetlobo po njenem obrazu Žaida dragemu mahne z roko, da se přibliž 7 in on se Prislovice isterske. Zapisal J. Volčić. ni obotavljal, temveč stopil je k bližnjemu drevesu. Hitrina in brzina, s ktero se je ob gladkem drevesu spenjal, jasno ste pričali, kako se je bil že navadil Ki muči, sve duge plati. (Beden ist Silber, schweigen tega pota, ki ga je vodil v krilo ljubav y j\ L me ljubi ^ — nrptrorn 7,aida ist Gold). Čudi se puče, kud' se hudoba vuče. (Se reče zeló naopacnemu delu.) 77 77 Kaj se je dogodilo, ljuba moja pretrga Z aida izraze ljubavi zaklikne Je frem nekoliko gl i 380 i „Tiho, tiho!" šepetala je Zaida. j ,Vezir mo- je dolga konjišnica, na drugi strani pa je bil sjajni dvor da bi ga vrag ali šejtan odnesel ! poslal starski — je po-me Osmana, bega Zvorničanina, da me zjutraj v njegov harem odpelje. To ne bo!" — zavpije Jefrem. Lice se mu sveti Ahmetov in stanovanja njegovih robov. Zaida izvleče iz žepa dva kljuca, podá enega Je- a ťremu in mu pokaže konjišnico. 77 77 Ne zabi Gemze kot sneg bele a zašepetala ognja in še niti )) duša gorkeje objame svojo drago. Je moja, to ne bo. Jez hočem s tabo pobeg- še enkrat. Tihih korakov približa se Jefrem konjiš toda one so pri odpiranji malo nici, pažljivo odprè vrata, 7 tvoja očetnjava biti V ce tudi meni dom. a zaškripale in prebudile ondi spavajočega Bugara. 77 Zaida!" zaklikne Jefrem, in radost mu ne dá, 77 Kdo 3e to?" da govori dalje. hladni veter. Jefrem se pritisne popraša človeče čutivši na licu zidu 7 toda 77 Kaj se temu 7 angel moj? Jez sem vse pri- Bugar gaje koj opazil. r pozorni pravila. Imam ključe od hiše in konjišnice.' í » Oj! zakřičí — Crnogorci ! a Več ze ni >7 77 Cemu to?" pregovoriti, kajti Jefrem přiskočivši zgrabi ga mogel za vrat Ko bi za nama prišli, da lože uskočiva. Gemza in začne dušiti nesrečnika. Na to doleti uplašena Zaida. ^ _ J____1 ^ TT_ ____Î ______T _ ^ - ^ _ ^ _ _ Xv ^ 1 ^ XT 1 tlX t X ^ i^rv X A A w\ %t/\ T-v 4» n lrv /\ r% Lv leti kot střela. Vzemi Gemzo. Lahko jo spoznaš bela Je kot sneg 7 okó Jefrem umolkne. njeno pa je veselo, kakor iilČlO , UCIČli ,,Hiti, !iill 1V.VJU U^il^UJU - jjXKJKJ ICI. KJ KJ V OKJ lllOU gazelino." prebudil". Potem mu podá hitro na zidu viseće jer- reče Jefremu rob ta bo vso hišo mene 77 Kaj premišljuješ?" — praša Zaida. „Bolj je 7 da on poveže ž njimi Bugara in mu usta zamaši pohitiva odtod." 77 Zaida!" — odgovori Jefrem ; ,Gora ne bo spre- 111V11V y VU J^V y 11 j lilii JL-F U^Cil Ul i IJ. 111 Li LIO ICI ZJ Ci LU CI» 01 y potem osedla belca, Zaida pa je v tem odšla odpirat vrata hišine, toda one so začele nemilo škripati. jela paganke. a Dekle prebledí, ljuta bol jej trga lice. „Alah!" Zaida „Djauri, kaj delate ?4 Joj meni preubogi! „to je moj oče c a Ui oglasi se sedaj nekdo. začne jadikovati uplašena zaklikne in uprè na junaka okó , iz kterega je bol Kdo Jtž UUl, ,,ÍVUU je HJ i - ůai ujUYC oupci - šepetá robovi] Držite ga! Stoj! kdo je to?" >star ne „Crna gora!" — zakřičí Jefrem. to?" zdvojenje in smrt sijala, molklo grem 77 imaš handžar C uj e š u b ij me dragi : Ï 9« Î zarujove sopet Ahmet. 7 v 77 Na noge Mostar ne C r n a gora zakřičí Jefrem, ki je že z Zaido Jefrem se ljubovati. 77 Daj vrze 77 To hočem!" pokersti se!" nogam m začne roko po- konja zajašil, in pobegne preko polja. tem krikom prebudeni služabniki prileté na dvo- zakriči dekle zaprosi jo rišče in vraćaje se tako Osman beg njim 7 begunca naša sta pa že iz rekoč v življenje. „Tvoj Bog^je moj Bog. Cuj angel moj ■■i j^m 77 Jefrem skoči na noge. daljave slišala za sabo vpitje in ropot Ahmetovih robov. Kar jima na enkrat zagrmi v ušesih štropot kónj , za reče važno. 77 nebo in zemljo?" HA O^UUi JUC* ÍIKJ^KJ. ,, \J LI J (XII můj. — XV.V.V, njima letećih. Gemza gleda, da zasluži hvalo, ktero Moraš verovati v Bogà očeta, ki je vstvaril ji je Zaida dala, toda pod dvojnim bremenom pohajala je vse bolj njena moč, in prostor med beguncema in 7 položivši. ,0j Alah! hočem" — odgovori dekle roko na prsi meci gonitelji bil je vse tesneji. Ko so přispěli v gra- „Moraš verovati v Jezusa Kristusa" mládenec, podučevaje dalje Muhamedanko. „Hočem, hočem!" — 77 77 In v sv. Duha!" vveruje ira dekle. Veruj mi dragi, da hočem." „In v presveto Bogorodnieo?' T . V,* ^ V^V^XV. nadaljuje Jefrem. hovski klanec, niso bili njuni gonitelji ne sto korakov nadaljuje oddaljeni. Jefrem vidi, da za-nj ni druge pomoci, kakor da sablo potegne in pogine. Ahmet in Osman pretekla sta ostale že prav dobro, in radovala sta se, da imata begunca že v pesteh. Kar Ahmet zavpivši zruši se s konja. poči puška s strani in tem omolkne tudi i sposobni učitelj. vpraša dalje ne- štropot onih, ki so ju poganjali. 77 To je Stanko govoril!" spregovori Jefrem in 77 na-nj ? Alah! to je Bog ljubavi, veruješ )a — 7 - povzame dekle. prijatel pogleda na dekle, ki malo ne v nevesti, ni opazilo 7 Se da glas dra- 77 Veruj em ! a 7 , T v oj a in Jefrem se prekriža. vera je moja vera a rece ona. jo je beg stal življenje svojega očeta. gega jo prebudi, in čudila se je, da so ju gonitelji pu-stili in se tako hitro povrnili. Jefrem objame na novo spreobrnjeno Muhamedanko. 77 77 Tako, Zaida! Nič ne preti več najini sreči. je pot v mojo domovino, beživa!' Oclprta „Da, da toda „fcvu.a pozorno, uiagi, uuivier ne priuev» lut puij«. zj»i mi je, da ni tukaj Stankota. Kje si pustil svojega pri- 7 beživa' dragi i privoli radostno Zaida , kaj je to?" — zaklikne ona. „Kdo je střelil?" Toda Jefrem ni odgovoril, temveč je uprl oči n£ steno, kjer je pri. atla v dvoboji ubil. Mesec je poslednje žarke sipal na mesto to: ondi je klečal Stanko, oslonjen dokler ne prideva na polje. Zal na laketu v jezeru rubinov 7 in iz prs so mu zadnje ja ti a': 9« kaplje krvi kakor topasi tekle. Pri nogah ležala mu je puška, s ktero je bil, zbravsi poslednjo moč, prijatla in „Srečava ga na poti in skoči proti ograji z levico Zaide nogama, hIH odgovori Jefrem molklo desnico se je poprijel drevesa, držé se zdaj s rokama zdaj z se je doli. Zaida se ga strašljivo ovije, drago rešil, in on je sedaj ljubo svojo gledal, kako v naročji svojega ljubljenca dalje hiti. Toda skoraj mu in tako preneha kri crlati 7 in on nagnivsi glavo zemlji za- da ne vidi z obema rokama ga objame in oči zaprè pred sabo globine. Srečno se spusti Jefrem na tla z dragim svojim bremenom , in da si malo oddahne po tolikem napenjanji, ustavi se malo časa. Zaida nasloni svojo glavo na njegove prsi in jame tiho plakati. popraša jo Jefrem skrbno. On želi, da me pošlje v že mi je duša mirna" vpije: „Zaida!" — Jefrem je gledal, kako smrt Stanka s hladnima rokama objema. 77 Kdo je zavpil?" — popraša uplašena Zaida, čuvši, kako je nekdo iz nenada in z glasom v srce segajočim izustil njeno ime, in ko se je ozrla proti pećini, še bolje ostrmí rekoč: „Kdo je ondi?" i Mostar „Kaj ti je, duša moja? „Spomnila sem se očeta. zato ga zapuščam 77 77 naju Stanko' Stanko!" umri." odgovori Jefrem, obrnivši konja. zaklikne dekle. 77 Stanko! on je za reče dekle in si obriše solzo iz očeša 77 ljena sem iti s teboj. a 7 ,priprav- konju ujzdo. Ne prašaj me, Zaida!" — reče Jefrem in popustí Potem prime Jelrema za roko in oba hitita kraj harema v prostrano dvorišče, čegar eno stran zavzemala 77 Sej tan je stal na pragu Crne gore prokletstvu", v tem, ko lovcu, ne more za zlo jemati nobena pravična in žlahna duša. Zatoraj z Bogom! Beč (Dunaj) je poglavitno narodi : in vsi mesto cele naše carevine Nemci, Slovani, Talij 7 Je zbor 7 °J dr už b , tam stanuj ej o vsi Madjari in Romani 7 P in peval 77 spremljan s fisharmoniko, resno in veličastno imajc Domine salvum fac regem nostrum." Ploskanje lovec je poglavitno mesto koroške dežele 1 v kteri pono ni nehalo, dokler se ni petje od kraja do konca vilo. Razun tega je gospodičina Vakanova pela še Do- bivaj Ce pre- ~ xxxv,»^ xwxv^xvo VAV^i^, v ivtv.li Nemci in Slovenci. Celovec je toraj glavno mesto Nemcev in Slovencev 7 aJ m aj Nem nizetti-ovo mladosti" in 77 La Zingara", Lžičařevo hrv. pesem „ Slava družbe, naprave in veselice, pa tudi SI J 7 pa Bendlovo Česko „Poletuje holubice." Gospod Krešić je godel na gosle mašto iz opere „ crezia Borgia", ki je tudi dopadla. Možki zbor je pel L u - °J t Vsakemu fz Ljublj oje f « Mestni zbor je v poslednj seji sklenil po gosp. državnem ministru Njih Veličanstvu 77 77 Nosim zdravo mišico" od Rusana in pa Forchtgottovo cesarj zahvalo jaro", 7> Savico"^so peli v čveterospevu izreci za dovolj eno višo realko Přide I I U I I %J / /' ^ L Magdič, Oblak, Krešié in Saj tako izvrstno, da se ma-lokdaj kaj tacega čuje. Niso mogli prehvaliti slušatelji prej prekrasnega proizvoda Riliarj e ve ga. Da so jo mo- svoj tožni dan (k dan prihodnjega mesca decembra ima pri c. kr. deželni sodnii gospod M. Vilhar vrednik „N 7 ov^xxxx xrx. * illictl , Vi^UHin. 17. dan decembra pa vrednik ,,N rali dvakrat peti, se razumeva samo po sebi. Pri 77 Mednarodne i vsakem dozdanjem koncertu društva „Kola" smo po eno ali dve slovenske pesmi, kar nas Slovence se slišali doline meje", ta obravnavo) uni dop 77 avoljo spisa iz savinske Svetli knez in škoť že vec Časa vsako nedeljo gosp. vodju od devetih do desetih v franČiškanski cerkvi pridigo- Lžičani. Ples po dovršenem koncertu je bil vrlo ži- vajo v domačem jeziku. Prepolna cerkev vsakikrat jim vahen in je terpel do dveh po polnoči. Meseca decembra priča, da jih verno posluša narod, kteremu s čisto slo- 7 vé da veseli; zato se iskreno zahvaljujemo zopet priredilo koncert, in takrat bomo sli- vensko besedo (ne Jenkovo „Molitev." bo .,Kolo" šali novo pesem Iz Ceiovoa piše „Slov. Prijatel" le-to: Na Koroškem stanuje 118.000 Slovencev. Spali so dolge leta, s „kranjsko špraho ) razlagajo tehtne nauke, oziraje se na marsikaj , kar se ravno zdaj po svetu godi. ~ Tako na priliko, so res živo resnico govo- spati so morali. Druga je zdaj dajo novi dan zbujajo se in gle- novo življenje. Slišijo od svojih bra- rili viši dušni pastir unikrat, ko so kazali, kako ne-varni so sedanji čas nekteri časniki ali nektere novice pa tudi marsiktere knjige ali bukve 7 tov po Štajarskem, Kranjskem in Primorskem, kako si cxt^Lx iviiji6v cvii Muivvu, — spominjali smo se pri teh besedah nekterih nemških novic, ktere ne- napravljajo Čitavnice, in kako vsem overarn vkljub delajo marljivo na polju narodskem. Tudi Slovenci delati, kakor drugod, in si priza- V „Drauposti" je nekdo davno niso mogle dosti obširno popisati, kar se je pre tekli mesec godilo v Frankobrodu, kjer se je snidla na Koroškem hočejo devajo, napraviti čitavnico. 7 imenovana „novokristjanska družba." Hvala Bogu 7 naš slovenski narod iz Maribora sprožil to misel; ta iskrica je padla na reče srca in od vseh straní se vpije po Res je na Koroškem Slovencem Čitavnice treba go- čitavnici. nepolitične. Politiko delajo zdaj drugi; se ve Napoleon prede in mede štreno. Zatoraj pustimo politiko in napravimo si čitavnico , kakor jih je že obilno povsod; dobiček bo velik! Jezik naš še ni omikan in olikan dosti, poseben mi nismo ga vajeni: v čitavnici se vse to lahko godi. — Slovenci kaj radi prepevajo in prepevati slišijo: v čitavnici se naš mladi svet lahko vadi in izurja tudi v petju. — Potreba je naše dni, da vsak omikan člověk dobro prebira časopise, da vé, kaj se po svetu godi : v čitavnici se ložej napravi časopisov Po Slovencev veliko Slovanov: Hrvatov, Srbov, Cehov in Po- tako da takih in enakih „napr ej"-klicev po svojih novicah še slišal ni. Veselo novico moremo naznaniti, da gospod dr. Toman je zopet popolnoma zdrav. Danes obhaja v Ljubljani poroko in kmali gré na Dunaj v državni zbor. s a b o t o zvečer se v gostivnici citavnični začnó zabave „Južnega Sokola", in bodo potem vsako drugo saboto celo zimo. Odbor „Sokola" je povabil vse gospode našega pevskega zbora, pa prijazno vabi tudi vsakega uda čitavnice, naj se udeležijo teh večernic, kterih namen je telesnim vajam dodati tudi duševne vaje z besedo in petjem, in tako dolge vsake baže, vsakega jezika in vsakega kopita. - Koroškem , posebno v ( 1elovcu 7 se n ah aj a razun zimske večere krajšati v prijazni do mači družbi. nedeljo zvečer je čitavnica začela zimsko -, . . - > prvikrat dvorana, ki jo je naš domači mojster Borovsky dôbo (saison) s prav prijetno veselico. Odprla se prav okusno izmalal. vseh prostorih bila je polna. 1 j ak o v. Tudi ti radi slišijo kaj novega iz drage domo- Gospodičina Nolli-ova stopi prva na oder in s prijazno vine svoje: po kavarnah, vkazini takih časopisov ni v • i • • yf n i 7 v citavnici se naroce gotovo. Slovenci in Slovenke besedo pozdravlja zbor, deklamovaje prolog, ki zložil naš vrli tajnik gospod Andr. Praprotnik. ga je Naj so tudi radi radi dobre volje, tudi včasih radi kako * Bi li bilo to tudi kaj za nas citavnični zbor? Vred Sliaali smo. da 25. dné t. ? m se snide zbor v posvetovanje kako bi se napravila čitavnica v Celovcu Vred 382 bravcem svojim od konca do kraja podamo ta govor, ki se je glasil tako-le: Cvetice ljube je umorila slana, Drevesa vse oropane stoje, Krilata družba pevcev je pregnana, Rumeno solnce skrivaj o meglé, Veselje od narave je zbežalo, Kam neki se predrago je podalo? S prašanjem tem se zbornica odtvori, Naproti, lej ! mi krásnost zablisci, Cutila sladké kot o mladi zori Prešinejo me, vnemajo moči; In srce moje, vem, se ni zmotilo, Veselje vnanje tukaj je dobilo. Tu vidim, da ljubezen zvesta klije, Enake vroce želje vsem puhté Za blagor ljubeznjive domačije, S plamenom živim vsem gori srce ; Cvetice to so ljubeznjive, mile, Zatreti jih ne morejo nam sile. Tu vabi, zbira lipa nas zelena Pod krilo svoje, kot očeta kdaj ; . Pomlad najlepša tù je oživljena, Kaz vij a, ki domači, mili raj ; Tù trezni nasi bodo zdaj kongresi, Razdjali jih ne bodo nam potresi. Beršljan, ki po drevesu se povija V najhujši zimi vedno zeleni; Tako je vez, ki veže z domacijo Srcé, — nikoli mraz je ne umori, Doma Ča liiša, jezik, vera sveta Na veke bode v srcih nam pregreta! Pozdravljene bodite srca mile, Presrečne ste, ki bijete za rod! Nebesa blagor bodo vam rosile, Zarastla se ne bo pravici pot: Ocetov naših imenitne delà Poznej se čase bode pesem pela. Naš orhester, sprejet ob svojem nastopu s srcnimi živili-klici, nas je razveselil z godbo Jenkovega 7 -a" in s Svobodovo poljsko ,,Pusta voj tove 77 u tako radostno sprejeta 7 da 77 ni 7 bilo Na- ki je miru 7 dokler je gospodje niso dvakrat igrali. Gospod Valenta nas je razveselil z LivadeviČevo pesmijo „Poziv na domovino" m s svoj o lastno Simpatični glas Valentov bako v srce esmico 7 ki ? # si kompozicijo „Ljubav do naroda". sega poslušavcem vselej glo-tako bilo je tudi danes in še posebno s J° Je sam zložil. in naš 7 pevski zbor ako se je neki ta obnesel danes? V Savo bi bilo vode nositi, ako bi govorili na dolgo in Široko o njem. On pač, kadar stopi na oder, lahko ponosno o sebi reče : ..Veni so se vendar nekoliko če tudi le malo oguncale, da sèm ter tjè kak slovensk kosček tudi „Kranjcu" privošijo* Ce kak spis , bi mogel menda ta vsem Slovencem raz- umij pisan biti M ne skrivamo te čez in čez res- T nične opazke, marveč jo radi postavimo celó v svoj list da slavni odbor kmetijske družbe izvé, da tudi drugi trezni svet tako misli kakor tajnik družbini. Pravica ■■■■■■■■■IH BÉHÉlkHHHH se terj daj i 7 da, če se nemškim udom daje nemško berilo tudi slovenskim slovensko. 7 Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Zbornica poslane v m svoje klep o državnih stroških 17. t 7 kterih zboru nadaljuje pa nic m ko so prišli stroški po na sebnega povedati ; licij skega ministerstv poslancema Dietlom in Zyblikiev nim in policijskim ministrom vnelo živo besedován j po rsto, se je meci poljsk in pa med dr poslanca sta tožila, Galicii in da prebi da T poske preostro postopajo v morejo trpe ti presilno prega- njanje; ministra pa sta odgovorila, da vlada dobro vé, da je prekucijska stranka v Galicii, ki hoče to deželo odtrgati Avstrii, da tedaj mora vse sile napeti takim nameram v okom pride da se da goce, dležuj , v.« pa je pri tem moda tù ali tam gosposka kakega nedolžnega na- To 7 in pa vprašanje poslanca dr. Rechbauer t rij an s k 1 a d početi, da obvelj kaj misli a stara dedna je bilo najvažnejše, kar se je godilo přetekli teden v Oklicana je postava, po kteri v Avstrii mo- pravica vladarjem v Schleswig£Holsteinu? zboru ejo vprihodnjič tudi taki biti nota r j ki Zopet je počil ** uvuaiji, ivi niso kristjam. da presvitli cesar s cesarico 7 ise Je zarj biti misli iti na Oger s ko. Kakor „Wand živa vse ogerske dežele, ter upa, da prihod kralj prihodnosti, toliko potrebne Na svojem potovanji je 20. t. m. přišel ruski veliki Konštantin v Pešt. — da pride Njih Veličanstvo doli veseloj š< 7 utegne Avstrii kakor Ogerski m atij Evrop in 15. dan t. m. je rodil novo ho-veliko homatijo, ako bojo Nemci djansko pokazali, da imajo res toliko poguma 1 besed. Umri je namreč kralj danski Friederik VIT ki je bil tudi vojvoda Schleswig-Holsteinski. Brž ko umri, je nastopil sin njegov Kristjan IX. prestol kralj in se oklical kralja danskega, 7 Je steinskeg itd 7 111 jvoda Schleswig-Hol bljubil varovati celoto državno tem hipu pa stopi tudi na noge vojvoda Augustenburški Friderik VIII. in se oklice pravega vojvoda Schles- wig-Holsteinske cantavi, vici." Danes je pel Vilharjevo 77 „ * v • TT 1 W Večerno" in nasi- Vsak P° SV0J1 P Kako nek to? bodo vprašali bi Po tari h dednih pra pa dr. Prohazkov pohod „Hlahol", (kterega besede iz českega je přestavil v slovenski dr. And. Vojska.) „Hlaholom" smo pridobili zopet eno tistih pesem, ktera si navdušenega sprejema mora gotova biti povsod, kjer vicah Je z ravno daj umrlim danskim kraljem Fride| rikom "VII. tej rodovini zamrla pravica do vlade v ■■■■■■■■MÉ^HlIilHMl 1 o n- Schleswig-Holsteinu, — ^«»w** ť * ^ „ v x^ ^ * « donském od leta 1852 pa ne; ta protokol so podp vlada avstrijanska, pruska, ruska itd. Potem ni po nekem protok se tako poje kakor jo poje naš pevski zbor. Krasna ta pesem je tudi velike cene v muzikalnem oziru 7 in ce- ravno je težka, jo selje. pel naš zbor tako, da bilo je ve- čuda Holstein 7 da sta se zdaj dva vladarja oklicala za Schleswig Kdo neki bo zmag Kaj bojo zdaj storile Gospod Fabjan je prvikrat danes v čitavnici 7 ki so podpisale protokol? Ali bo nemški „B vodil zbor. Gospoda Zvonar in Necasëk, ki sta nam ga iz Prage poslala, res ništa hvale prenapela, ko sta rekla, da nam pošljeta v muziki popolnoma trdnega moža, ki je mojster v kompozicii, zná izvrstno orgijati, na glaso- vlade, začet vojsko ? Diplomacija je zopet v hudi zadrgi. Mno& u trdij da je ta homatija še skor huja kot una o Nap leonovem kongresu, ker to vprašanje hoče še hitreje rešeno biti kot uno. Avstrijanska in pruska vlad ste viru igrati itd. Čitavnica je vesela da ga ima pevski si ravno navskriž o nemških zadevah; težko da se ze- zbor pa je ves udan svojemu mojstru; in tako moremo pričakovati mnogo mnogo veselih zabav, je bil ples, zadnjikrat pred pustom. daj Po „besedi" dinite 3 biti kruha iz take moke če pa vleče vsaka na svojo stran 7 ne more moči oj s ko manjse v lade pa nimajo povedati dánskému kralju, kteremu je (Pobérki iz razliČnih časnikov in brosúr.) „Danica " v poslednjem svojem listu piše to-le: „Mitthei-lungen der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain" angležka in ruska vlada prijazna klobčeč! Ni tedaj čuda, da ažijo srebra je zopet Res zlo zamotan 23. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Bláznit v Ljubljani.