12. štev. V Kranju, dne 24, marca 1906. VII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski ust. Iihaja M|ho soboto zvečer. - Stane za telo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Urodnistvo in upravništvo se nahaja v hiši il 10?» nasproti župne leta 1 K. Za druge drtave slane K 500. Posiunurie številke po 10 vin. —'Na cerkve. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pR dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkml, z;i večkrat primeren popust. nuj se izvolijo frankiiati. — Rokopisi se ne vračajo. ŠtraiH tisKarjeV V Kranju. Da današnja številka „Gorenjca" ni tako popolna, kakršna bi morala biti, je vzrok stavka tiskarjev v naši tiskarni. Pričeli so v sredo opoldne stavkati, ne da bi bili po tarifni pogodbi pravzaprav opravičeni. Po odločnem nastopu in posredovanju odposlancev društva tiskarjev kakor tudi tarifnega razsodišča so pomočniki včeraj popoldne zopet prišli na delo. S tem je štrajk končan. — Cenjene odjemalce, ki Čakajo na izvršitev nekaterih nujnih naroČil, prosi naša tiskarna, naj izvolijo potrpeti, ker se bo delo sedaj čim najpreje izvršilo. Naš trgovski položaj in Trst. Dne 11. t. m. se je vršil v Postojni velik trgovski shod, na katerem je podal predsednik trgovinske in obrtne zbornice Kranjske, gosp. Josip Lenarčič pregled slovenskega trgovskega položaja. Naša ožja iomovina proizvaja mnogo surovin- kme-ijskega in gozdarskega izvira, pa tudi industrija naša ni malenkostna. Izvaža se zlasti krompir, fižol, seno. Živino oddajamo na sever in jug, v pomorska mesta pa zlasti molzne krave, teleta in mleko. V zadnjem se kaže velik napredek od leta do leta. Eden najvažnejših predmetov je pridelek naših gozdov, les, s katerim zalagamo naša pristanišča Trst in Reko v najizdatnejši meri. Pri nas cvete tudi Železna industrija. Starih plavžev v Kropi, Železnikih i. t d. ni več vsled prehude konkurence, pač pa se izdelujejo pri nas žice, žičniki, železni drogovi in izdelki za direktno uporabo. V tekstilni industriji zavzemata Tržič in Litija prvo mesto. Od nas se izvaja tudi cement, mlinska industrija pa proizvaja obilno moke. Tudi strojarska industrija je častno zastopana na Kranjskem. Naravno je, da take industrije zopet konsumirajo lujezemsko blago, ker trgovina se razvija naravnim potom. Tako na stane potreba misliti na prilike in sredstva, kako zmagati promet. V prvi vrsti pridejo tu v poštev naša pristanišča, to je Trst in Reka. ki uspešno tekmuje s Trstom. Trst je bil svoj čas jako važno pristanišč v v svetovnem prometu. Odkar pa je dobil hudo konkurenco v severonemških pristaniščih, in avstrijski trgovci vsled izborne nemške ta- PODLISTEK. Francozje v Kranju. (Predaval prof. g. Joi. Bučar v kranjski Čitalnici.) Dalje. Nova nasilja Napoleonova v Italiji in njegov rastoči upliv v Nemčiji so navda Avstrijo z veliko skrbjo; toda krepki upor španskega naroda in splošna nezadovoljnost radi celinskega zapora je vnel Avstrijcem in Prusom nado, da bi se tudi njim bilo moči osvoboditi Napoleonovega nasilstva. Noč in dan se je tedaj v Avstriji preudarjalo, kake ugonobiti neustrahovane Francoze. Nadvoj voda Karel je kot vojni minister povečal vo jaško moč, njegov bral nadvojvoda Ivan pa je dne 8. jun'ja 1808 izdal patent za osnovanje deželno hrambe. Ker je primanjkovalo vojakov, so se uvrščevnli vojaški novinci do 22. leta starosti v redno vojsko. Starejše mo- rifne politike pošiljajo v kraje ob sredozemskem morju celo čez Hamburg svoje blago, ker jim pride precej ceneje, je Trst njegovo pristanišče zelo padlo v svetovnem prometu in Ženeva, ki je bila nekdaj za Trstom, ima dandanes dvainpolkrat večji promet od njega. ■ Govornik se je pečal na to z razmerami pri tržaškem Llovdu, ki je vktjub letni več-milijonski državni podpori na robu propada, ter ni znal tekmovati z drugimi parobrod-nimi društvi, ki mu dandanes že delajo najobčutnejšo škodo. Da se Llovd zopet ojači, zahteva država, da se njegov kapital pomnoži za 10—12 milijonov kron, nakar hoće država zvišati sedanjo podporo v znesku tiriinpol milijona kron na sedemintričetrt >na. Kar se tiče tržaškega prometa, znaša ta na leto čez 1,387.000 ton. Vsako leto se zviša za 50.000 ton. Cez 20 let ga bo torej 2,387.000 ton. Po novi železnici se pričakuje zvišanja za 600.000 ton, torej bi znašalo to 2,887.000 ton. Takemu prometu pa ne morejo zadostiti obstoječe naprave. Dandanes je že promet tak, da prišedši brodovi ne morejo do brega in da čakajo včasih po teden dni na morju. To ima za svetovni promet slabe posledice, zato se pa veliki brodovi izogibajo Trsta. Da se to odpravi, je bil sprejet načrt, štvo pa je moralo, bodisi samec ali oženjen, stopiti v domobranstvo, drugače so ga z vojaško silo prisili k temu. Izvzeti in opro ščeni od deželne brambe so bili seveda vsi ki jih vojaška dolžnost tudi drugače ni vezala, namreč: duhovščina, plemenitaši, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje, ki so imeli vsaj •pol grunta*. Človek bi mislil na prvi pogled, da so bili od deželne brambe oproščeni vsi. Toda bilo jih je Še mnogo, ki jih je vezala brambovska dolžnost, po mestih vsi nemeščani, rokodelski in trgovski pomočniki dninarji, hlapci i. t. d., po kmetih pa vsi, ki niso bili posestniki vsaj pol kmetije. Nadvoj voda Ivan je prepotoval sam vse dežele, da bi sc deželna bramba hitreje osnovala in je prišel 1, julija L1808 tudi v Ljubljano. Po Dolenjskem in Notranjskem so sc ljudje veči noma z velikim navdušenjem zanimali za de želno bramfco. le v gorenjskem okrožju ni bilo posebnega zanimabja za njo. Dne 19. ju m lija 1808 so se sešli v Ljubljani zastopniki 22 copisovalnih ali kantonskih gosposk» (VVerbbezirke), med temi tudi iz Kranja. Na tem shodu se je izpodbujalo ljudi; da bi se prostovoljno oglasili. Ker je bilo število bram-bovcev vsaki gosposki natanko določeno, se je moral nedostatek izžrebati. Imena onih, ki se niso hoteli prostovoljno oglasiti, napisala je posebna komisija, ki je hodila od fare do fare, na listke ter jih vrgla v vrč, iz katerega jih je jemal kak otrok. Vendar je bilo navdušenje za deželno brambo v nekaterih krajih na Kranjskem naravnost velikansko. Za izgled naj navedem, da so v Železnikih in v Idriji rudokopi dejali naborni komisiji, naj listke da odnesti le sapi. «Nobeno žrebanje naj ne bo odločevalo o nas,» so vsi enoglasno vskliknili, «mi vsi hočemo prostovoljno služiti ljubljenemu svojemu cesarju.« Zelo je podžgal navdušenje za sveto reč avstrijske države rodoljubni pesnik Valentin Vodnik, ki je po izgleda nemškega pesnika Collina navdu- po katerem se napravijo pri novi luki pri Sv. Andreju stopnjevaje tri obrambni zidovi, v kotu pri Skednju pa naj bi bila luka m les. Ko se to izvrši, bo znašalo obrežju s staro luko in starimi pomoli 8*350 km. Delo bo dokončano I. 1918. Na 1 m brega bi prišlo polom 34G ton na leto, ali če se vračuna zvišanje prometa vsled nove železnice, pride v 25 lotih 393 ton na 1 m brega. Vse delo bo stalo 94 milijonov kron. Vkljub novi železnici bo ostala lesna trgovina v Trstu še vedno na starem mestu in je neumevno, kako so mogli pri gradnji te železnice prezirati to okolnost. Upati je pa, da se izvrši preuredba na Opčinah. Govornik upa, da bodo imele te zgradbe za našo deželo ugodne posledice. Nam je treba gledati, da se nam Trat ne odtuji v narodnem oziru in da se narodna zavest slovenskega prebivalstva v Trstu povzdigne. To važno mesto moramo zopet pridobiti našemu slovenskemu narodu, čigar last je bilo nekdaj in čigar last mora ostati v bodočnosti. Tržiške novice. — Nov list za kmetijstvo. Gospod Anton Lehrmann, lastnik I. kranjskega perut-ninurskega zavoda, razpošilja pozive k na-ročbi «Perutninarja», mesečnika za umno perutninarstvo. Kakor posnemamo iz tega poziva, bo razpravljal «Perutninar» tudi različna vprašanja, važno w umno rejo vseh malih domaČih živali. Gospod Lehrmann obljublja, da bo storil vse, kar mu bo mogoče, da bo zadovoljil naročnike. Seveda pa stavlja pogoj, da se uresniči njegova misel, da sc oglasi primerno število naročnikov in sicer do 1. aprila t. I,, ker bi izdal rad prvo številke že začetkom majnika t. I. In k temu stavku si dovoljujemo povedati svoje mnenje. Vsaka stvar, ki sc žc takoj v začetku ne goji, ne more uspevati in počasi zamre, ali pa ne pojde niti v življenje. To ju zlasti slučaj pri novih listih, (le list nima takoj v začetku dosti odjemalcev, jo skoro nemogoče, da bi uspeval. A ravno list «Pcrutninar», če prične izhajali, bo velik korak naprej in škola bi bila, če se misel gospoda Lohrmanna nc uresniči. Kajti ravno ta veja kmetijstva je pri nas najbolj zanemarjena. Koliko kmotov pa imamo pri nas, da so pečajo s perutni-narstvom? Lahko bi jih. našteli na prste in Še ti so navezani na nemške časnike: niti enega slovenskega časopisa nimamo, iz katerega bi črpal kmetovalec nasvete. In vendar je ravno perutninarstvo tista panoga, ki bi našemu kmetovalcu pomagala mnogo na noge. Res, da goji naš krnel v mali meri tudi perutninarstvo, a o umnem, Jobičkanosnem pe-rutninarstvu nc ve ničesar. Poglejmo pa druge narode! Naj navedem samo naše severne brate Cehe. Koliko jim nese samo reja gosi! Na milijone kron dobi dežola samo za gosje perje, kaj pa meso. Ugovarjal mi bo kdo, da so Čehi najboljši in naj-umnejši kmetovalei. NTc rečem, da niso; ali vprašati moram: so bili li Cehi vodno tako umni, kakor sedaj? Ne, ampak vzgojili so se sami za take, kakršni so — namreč za prvo poljedelce na svetu. In ne mala zasluga za to gre njihovim izvrstno urojevanim strokovnim časopisom. Je pač zakon narave, da se mora vsaka stvar Šole vzgojiti za to, za kar je namenjena. In, kakor rečeno, list «Perulninar» bi bil znamenitega pomena za razvoj našega kmetijstva; na slovenskem narodu pa je ležeče, ali naj zagledata za kmetijstvo tako potrebni list dnevno luč, ali naj zamre še pred porodom. Naročnina je majhna — 2 K 40 v na leto — torej nikakega izgovora. Kmetje, sezile po «Perutninarju»! Naročila sprejema gospod Anton Lehrmann, lastnik 1. kranjskega perutninarskega zavoda v Tržiču. — Svojim častnim članom je imenovalo slov. bralno društvo v Tržiču soglasno na svojem izrednem občnem zboru v soboto svojega predsednika gospoda notarja Frana Stupica za velike njegove zasluge, ki si jih jc slekel za slovenstvo v Tržiču. Na ziar ! I Medvodske novice. — V četrtek je nas zapadel sneg. Bela odeja je pogrnjena po travnikih in njivah. V hribih je padlo precej snega. — Komisijski ogled župnišča v Sort je bil dne 22. t. m. Smovc in Žaba sta privlekla vse kimavce svoje stranke k ogledu. Toda niso mogli ničesar izreči le Smovc in Žaba sta kvakala nekaj, kar pa nima nobenega pomena. Stavbeni odbor in vladni nadinženir sta potrdila stavbo z.'t pravilno in dobro. S tem so se zopet opekli listi odbil, se jc moral nadvojvoda Karel umakniti pred Napoleonom nazaj na Češko, odkoder je hitel proti Dunaju, kjer jc premagal Napoleona v slavni bitki pri Aspernu in Eslingcnu dne 21, in 22. maja; a dne 5, in G. julija za tem jc udaril Napoleon s pomnoženo vojsko nanj ter ga pri VVagramu popolnoma potolkel, Prvi dan so Avstrijci obranili bojisčo, drugi dan pa so sc morali umaknili preveliki sili. S lom jo bilo na Nemškem vso izgubljeno in Avstrija se je morala začeli pogajati z Napoleonom za mir, Dalju prih. tihem že nadalje ter se bojeval proti protiustavni vladi. stvo naj se vzame zastopnike vseh slojev. Vodstvo noj bo neknk naroden svet. Stranka Vstaja na Filipinskih Otokih povzroča naj ima povsod svoje zaupnike, za posamezne velike skrbi scveroameriškim Zedinjenim dele dt žele pa naj se osnujejo čvrste lokalne državam. Američani postopajo namreč zelo organizacije, ki so vvednem kontaktu zvod- z uporniki. Generalu \Voodu so očitali, dal je v boju z vslaši rodu Moros na Davoški gori dal pomoriti celo ženske in otroke. General je naglašal v svojem opravičevalnem j pismu, da so se borile ženske v prvih stvom in z volilci. Tako bo vodstvu olsjšano delo oh manjši odgovornosti, volilcem pa dana priložnost stika z vodstvom in prilika, opozarjati na varovanje interesov. Trgovska in obrtniška zbornica je y uporniških vrstah in so držale otroke pred svoji včerajšnji seji izvolila predsednikom Jo- seboj. Vcjnki v boju niso mogli točiti otrok sipa Lenarčiča, podpredsednikom Franca in žensk od moških upornikov. Na kongresu Kollmanna in začasnim predsednikom pa niso bili zadovoljni z Woodovim poročilom Franca Hrena. Mej drugim seje sprejel in bo najbrže odpoklican. Novičar. tudi nujni predlog svetnika Cirila Pirca, Ida naj zbornično predsedstvo z ozirom na vladni načrt volilne reforme za državni zbor čimpreje odpošlje na pristojno mesto v obrambo interesov trgovine, obrti in velein-dnstrije peticijo v tem smislu, da se na Kranjskem poleg Ljubljane napravita še dva mestna volilna okraja. Zoper predlog sta Zanpni shod narodno-napredne stranke se viši — kakor že omenjeno — jutri v nedeljo, dne 25. t. m. v veliki sokolski dvorani »Narodnega doma* v Ljubljani. I glasovala edino-le Kregar in Frančič, Pričetek točno ob poldesetih dopoldne. Na- dočim so drugi trije klerikalni svetniki pri-dejamo se, da bo na Um shodu tudi naša trdili Pirčevemu predlogu. Tu se je pokazalo, Gorenjska častno zastopana. da je tisti Kregar, ki je za klerikalce vodil K zanpnemn shoda pripominja zadnji agitacijo pri volitvah v trgovsko zbornico, »Trgovski Vestnik*: Kakor čujemo, ima tudi v zbornici samo hlapec klerikalne stranke, shod po dosedanjih dispozicijah v prvi vrsti ne pa zastopnik onih obrtnikov, ki so mu namen, dati zaupnikom priliko, da se izjavijo vede ali nevede oddali svoj glas. Ako se iz-o vprašanju o splošni volilni pravici. To vpra- vedo nameravana volilna reforma, bosta trganje je tako važno, da je treba vsekakor govina in obrt na deželi brez vsacega zastop-izvedeti mnenje in želje narodno-naprednih stva v drž. zboru, kajti od poslanca, ki bo izšel volilcev. Vladni načrt o premembi volilnega lit volitve kot zastopnik kmečkega prebirala za državni zbor ima določbe, ki izpre-1 valstva ne moremo pričakovati in tudi ne minjajo bistveno sedanji položaj. Po tem, zahtevati, da bi se, če bi tudi hotel, potezal kakor je vlada razdelila volilne okraje v slo- v državnem zboru za koristi trgovcev in venskih deželah, je zagotovljen ves upliv ag- obrtnikov, kojih interesi so Čestokrat samo rarcem, veljavnost in upliv obrtnega, trgov- nasprotni onim agrarnih slojev. To naj si skega stanu in da kratko povemo, meščanstvo zapomnita v Kranju tudi svečar Karel bi popolnoma izginilo. Proti tej volilni geo- Windischer in krtačar I. Anzelc, ki sta metriji, ki je odkrit protekcijonizem, in od- pri volitvah na Kregarjevo komando po dehlvi mandatov v drugih kronovinaht kjer Kranju lovila glasovnice in tako pljuvala v stanujejo Slovenci, je treba vsekakor odločno svojo skledo. nastopiti. Po našem mnenju bi bilo na mestu, Pogled T delavnico človeškega orga da se ob priliki, ko bodo zbrani zaupniki, nizma. Marsikdo se je že divil raznovrstnosti pretresejo tudi diuga programatičnavprašanja, strojev moderne tehnike, točnosti telegrafa Za stranko potrebno bi bilo, revidirati in iz- in elektricitete, ne da bi pomislil, da je naj' popolni t i program, prilagoditi ga izpreme- raznovrstnejši, najčudovitejši, najkomplicira njenim razmeram. Kazalo bi utrditi strankino nejši in najtočnejši stroj — človeško telo. S organizacijo. Pogovoriti in porazumeti bi se temi besedami je postavil g. dr. E. Sav ni k, morali o vseh temeljnih vprašanjih. Morali ki je predaval zadnjo nedeljo v kranjski čital bi dati stranki tak ustroj, da izginejo navskrižja v stranki. Stranka se mora konsolidi- nici pod naslovom: veškega organizma* »Pogled v delavnico člo-svoje poslušalce, mec rati. Preskrbeti bi se moralo za tako ureditev katerimi je bilo izvanredno veliko število dam stranke, da v bodoče ne bo več pritožb, v sredino svojega predmeta. V nenavadno očitih in skritih, o samovoljnem postopanju izbrani in gladki besedi je razmotri val o posameznih pristašev. Odpravi naj se vse, pljučih, srcu in živčevju kot o treh glavnih kar more dati povod tožbam «o kooptiranju*, faktorjih človeškega organizma.* Pljuča so «o paševanju*, »samovoljnem disponiranju.* predpogoj dihanju, srce preskrbuje glavno V narodno-napredni stranki, ki ima dovolj življensko delo s tem, da omogočuje tok sil in dovolj življenske zmožnosti, naj zavlada krvi, a je tudi vir vse poezije, živčevje pa živahna delavnost, razvije naj se krepko stran- povzročuje čutenje. Pri vseh življenskih po kino življenje. Stranka naj si v svojem pro- javih se je oziral predavatelj na praktično gramu postavi jasne cilje, začrta naj si smer stran in dajal poučne migljaje posebno glede v poglavitnih vprašanjih, ki je potem obvezna jedil in pijače, kaj ugaja otroku, kaj odra za V6e pristaše; tako bo izginila osebna ne- slemu, kaj starcu, kaj moškemu, kaj ženski zaupnost, ker bodo odločevali vedno stvarni Predavanje je bilo ne le mikavno, ampak momenti. Neodbitno potrebno je, da si stranka tudi poučno in se je končalo z živahno zah zagotovi dobro eksekutivo, katere naloga naj valo poslušalcev. — (G. predavatelj je pri bo ne le, da opravlja tekočo posle in izvr- pravljen svoje predavanje predelati tudi za šuje strankino sklepe, marveč da skrbi o naš list. Zato se mu že naprej najtopleje pravem času za to, da se da pristašem pri- priporočamo. Op. ured.) liko povedati svoje mnenje in svoje želje, vodstvu stranke ne smo biti privilegij, v vod- Nakelskemu kapelana tudi ni všeč raz družljivost zakona. Svojo silno jezo je iz tresal zadnjič celo na pr lici, kjer je — čujte in strmite I — zmerjal one, ki niso hoteli podpisati dotične pole — s svinjamil Mi sictr ne vemo, kdo ni podpisal dotične pole, tudi nismo ž njimi v nobeni zvezi, vendar moramo tukaj odločno pribiti, da cerkev vendar ni nikak svinjak, kjer se pasejo «svi-nje*. To je lep Kristusov namestnik, ta na-kelski kaplani Javna telovadba šolskega naraščaja »Gorenjskega Sokola" se vrši v četrtek, dne 29. t. m. točno ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. Prva mosenjska mlekarska zadruga sme biti ponosna na prvo upravno leto. Zadruga je štela koncem 1. 1905 74 zadružnikov. V tem letu so donesli zadružniki v mlekarno 117*940 litrov svežega mleka, za kar so prejeli 13.175 K 97 v, zadruga pa je prejela za vse mleko in mlečne izdelke 17.498 K 47 v. Vseh prejemkov je bilo I. 1905 29.042 K 56 v, izdatkov pa 28.932 K 07 v. Cisti dobiček znaša v preteklem letu 1936 K 23 v. Vso hvalo zasluži marljivo predstojništvo z gospodom nad-učiteljem Jos. Korošcem na čelu, da se je zadruga takoj prvo leto svojega obstoja tako razcvetela v blaginjo svojih članov. Umrl je pretekli četrtek v Radovljici nenadoma gospod c. kr. sodni oflcijal Va-entin Cerovšek vsled srčne kapi. Pokojnik je bil radi svojega odkritosrčnega in neomah-Ijivegu značaja vobče priljubljen. Bodi mu blag spomini — Vsled opeklin je umrla gdč. Lojzika Rabič (Bnstelnova). N. v m. p. I Iz seje c. kr. okr. Šolskega sveta v Ra- ovljioL V zadevi izpraznjene službe v Radovljici se je sklenilo naprosili c. kr. dež. Sol. svet, da naj dovoli Že v februarju za to mesto imenovanemu učitelju Iv. Segi takoj nastopiti svojo novo službo, ker sta v Radovljici sedaj le dve učni osebi in ker ni dobiti nikakega suplenta. Nadučitelju Jožefu KoroScu iz Mosenj se pripozna tretja starostna doklada. Napravi se kompetentna tabela za nadučiteljsko mesto v Kropi. Sklene se predlagati, da se na Ljubnem uvede z novim šolskim letom celodnevni pouk, ker je šolska soba za sedanje Število otrok dovolj velika. Za Breznico se imenuje krajnim šolskim nadzornikom Jan. Finžgar, ker se je Iv. ('lop odpovedal. Nadučitelju Jož. Mediču z Jesenic se dovoli dopust zaradi bolezni do konec šolskega leta. Učiteljici Ani Grudnik-PavSič se dovoli dopust do Velike noči. Odobri se zapisnik stalnega odbora, v katerem je določena letošnja okrajna učiteljska skupščina na dan 12. julija na Koroški Beli, pri kateri se bo predavalo o biologični metodi in njeni uporabi, a vsaka učna oseba bo morala izdelati referat: »Pridelki Gorenjske* (Metodična obravnava na podlagi zemljevida za srednjo stopnjo.) Na znanje se vzameta nadzorniki poročili o ponavljalnih Šolah v Ov-sišah in Mošnjah, ter potrdijo računi krajnih šolskih svetov v Dobravi pri Kropi, Gorjah, Kranjski gori, Dovjem, Mošnjah, Ovsišah, Kamni gorici in Begunjah za 1.1905. Narodna čitalnica v Škoiji Loki uprizori jutri v nedeljo 25. t. m. v društvenih« prostorih štiridejansko dramo »Čarovnica pri jezeru*. Vstopnina: sedeži prvih dveh vrst 1GO K, sedeži drugih dveh vrst 130 K, ostali po 1 K, stojišča 50 vin. Vstopnice se dobo pri blagajniku g. A. Nadihi in na večer predstave pri blagajni. Začetek ob pol 8. uri. S to uprizoritvijo zaključi čitalnica svojo zimsko sezono. Glavne uloge so kar najsrečnejše porazdelene, in igra je Ano nnštudirana: tako, da je uspeh popolnoma zagotovljen. Umrl je v Kamniku bivši trgovec Mihael Šinkovec, star 82 let. Bil je mnogo let v občinskem odboru. Ciganska tolpa t Mengisn in Kamnika, Pred kratkim je prišla v Mengeš velika ciganska tolpa in začela takoj svoje »delovanje* s pro-rokovanjem iz kart in z izvabljevanjem denarja, kar se ji je tuintam posrečilo. Ko je pa neka ciganka v neki Irgovini ukradla nekaj blaga, so bili cigani takoj vkup z žandarmerijo, ki je zaprla 4 moške in 4 ženske in jih odvedla v Kamnik. Pri njih so našli 883 K 65 v. Ostale cigane s 30 konji in 4 vozmi so pustili v Mengišu v oskrbi županstva, a cigani so jo pobrisali z vsem svojim premoženjem ponoči v Kamnik, odkoder jih bodo poslali v njihovo domovino, katera je dozdaj so neznana. Najbrž so od štajersko-ogrske meje. Ljubljanski grad. Kakor znano, jc ljubljanska občina kupila lansko leto grad nad mestom od državnega crarja. Ljubljanski župan je sedaj ljubljanskemu mestnemu svetu predložil poročilo, kaj naj bi se zgodilo z gradom. V prvi vrsti naj se izpelje električna žična železnica, ki bi veljala kakih 200.000 K. Na gradu naj se potem ustanovi ljubljanski mestni muzej, slovenski narodopisni in obrtni muzej. Dalje naj se položi temelj umetniški slikarski galeriji v zvezi z galerijo slavnih in zaslužnih slovenskih mož, naj se ustanovi mestna knjižnica in preskrbe prostori za mestni arhiv. Nadalje naj hi so napravili umetniški atelijeji za slovenske umetnike, v stolpu pa naj bi se event. ustanovila zvezdama. — To je vsekakor velika in lepa osnova ljubljanskega župana, ki zahteva premnogo žrtev, a bode v čast vsemu slovenskemu narodu, kadar se izpelje. Zlato srce rodoljnbovo. V Trstu umrli Ivan Vatovcc je zapustil v svoji oporoki med drugim: 1000 K za otroški vrtec svetoivan-ske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, 4000 K konsumnemu društvu »Narodni dom* pri sv. Ivanu, 4000 K društvu «Nar. dom» v Trstu, 1000 K družbi sv. Cirila in Metoda, 2000 K slovenski kmetijski družbi za Trst in okolico1 itd. Vsa volila v dobrodelne namene znašajo 22.450 K. S tem blagim činom si je postavil pokojnik časten in trajen spomin v slovenskem narodu! Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 20. t. m. Prignalo se je 171 glave goveje živine, 4 teleta, 10 prašičev, — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8*50, prosa K 0*50, rž, K 7'-, ovsa K 8*26, ajde K 6-50, fižol, rib-ničan K 11'-, koks K 12'-, kropir 2*-. Listnica uredništva. Zaostalo gradivo pridn zanesljivo prihodnji*;. Pro-•imo blagohotnega potrpljenja! Loterijska srećka dne 17. marca 1.1. Trst: