------    31
Ali je ob Kolpi še kje navada rakom žvižgati?
Odgovor na vprašanje.
Pisavec sledečih verst ni ravno na Vinici, kjer po Valvazorjevi terdbi rakom žvižgajo, vendar ni predeleč od ondot; biva sedaj ob bresti Kolpe in je sosed Vinčakom, pa cele štiri leta ni ne enkrat cul, da bi se kje rakom žvižgalo. Bil je pisavec teh verstic tudi že več potov na Vinici, pa ni bilo ne duha ne sluha o tem. Uprašal sem nalaš človeka, ki je na Vinici doma, ali ondi res rakom žvižgajo, kadar jih lovijo; nasmeja se mi in zaterdi, da ni nikdar o tej reči kaj cul. Valvazorjeva pravlica, da se rakom žvižga, je tedaj ravno tako prazna, kakor ona, da na Notranjskem krog Cerknice hudič polhe pase. Mogoče, da je kdo kaj tacega v šali govoril, in Valvazor, ki je marsiktero kvanto pobral, je verjel tudi to. Znal bi vam, dragi bravci, od druzih rakov kaj povedati, ki pogostoma na Kolpi prihajajo. Ti pa so keršeni, se ne lovijo na žvižgo, ampak na cvenk in poliček; šipavnice imajo take hude, da našim brežanom meso do kosti poščipljejo; so prav pre-derzni in nehvaležni; ko v kakem kraji, kjer je gospodar čez mero dober in poterpežljiv, dobijo kapljico dobrega vinca, odlazijo rudeči, ko kuhani raki. In — v zahvalo dosti potov one, ki so ž njimi pri obedu sedeli in kako resnično, dasiravno ostro izustili, na dalječ krog raznašajo. Privadili so se pa tako po naših pečinah in sterminah, da jih je kaj težko odpraviti, celo nemogoče je, se jih znebili. Kakošnega plemena so   ti raki,   naj   bravcifsami ugibujejo.
J. Z.....n.