URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 21	Ljubljana, ponedeljek, 28. novembra 1977 Cena 16 dinarjev	Leto XXXIV
1349,
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
\
UKAZ
o razglasitvi zakona o blagovnem prometu
Razglaša se zakon o blagovnem prometu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16 novembra 1977 in na seji Zbora občin dne 16. novembra 1977.
St. P 0100-209/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o blagovnem prometu
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja pogoje in razmerja pri opravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
Blagovni promet in storitve v blagovnem prometu se opravljajo po določbah zveznih predpisov in po določbah tega zakona, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
Blagovni promet in storitve v blagovnem prometu je treba opravljati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in v skladu z načeli socialistične poslovne morale.
2.	člen
V Socialistični republiki Sloveniji kot delu enotnega jugoslovanskega trga veljajo za vse organizacije združenega dela in njihova združenja enaki pogoji opravljanja blagovnega prometa in storitev v blagovnem nrometu.
3.	člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se smiselno uporabljajo tudi za druge udeležence v opravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, kot so poslovne skupnosti, kmetijske in druge zadruge, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, društva ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo rospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
II.	POGOJI ZA OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA
PROMETA IN STORITEV V BLAGOVNEM PROMETU
4.	člen
Za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu morajo biti izpolnjeni tehnični in zdravstveni pogoji ter pogoji glede izobrazbe oseb, ki ta promet opravljajo.
5.	člen
Poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu ter oprema in naprave, s pomočjo katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, morajo izpolnjevati predpisane tehnične pogoje tako, da je mogoče sodobno opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
Republiški komite za tržišče in cene predpiše minimalne tehnične pogoje za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
6.	člen
Osebe, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, morajo imeti potrebno izobrazbo.
Potrebno izobrazbo in druge pogoje oseb iz prejšnjega odstavka določi na podlagi zahtevnosti in vrste dela Republiški komite za tržišče in cene.
Delavci, ki neposredno opravljajo promet z živili in blagom, ki je pomembno za zdravje ljudi, morajo izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje.
Posebne zdravstvene pogoje iz prejšnjega odstavka določi Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
7.	člen
Organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu po splošnih poslovnih pogojih, določi te s samoupravnim splošnim aktom in jih na ustrezen način objavi tako, da ima kupec oziroma uporabnik storitev možnost seznaniti se z njimi pred sklenitvijo pogodbe.
III.	OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA PROMETA
8.	člen
Organizacija združenega dela lahko opravlja promet blaga na debelo, blaga na drobno ali promet blaga na debelo in drobno.
9.	člen
Za promet blaga na debelo se šteje nakup blaga od proizvajalnih organizacij združenega dela, od organizacij združenega dela, ki uvažajo blago, od kmetov in od delovnih ljudi, ki z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno dejavnost, in prodaja tega blaga velikim potrošnikom ter
organizacijam združenega dela in delovnim ljudem, ki opravljajo prodajo na drobno.
Promet blaga na debelo se opravlja v skladiščih in na veletržnicah, lahko pa se opravlja tudi v tranzitu.
10.	člen
Za promet blaga v tranzitu se šteje, kadar organizacija združenega dela pošlje blago od proizvajalne organizacije združenega dela ali od organizacije združenega dela, ki uvaža blago, neposredno organizaciji združenega dela, ki opravlja prodajo na drobno ali velikemu potrošniku, ne da bi to blago predhodno vskladiščila.
11.	člen
Za velike potrošnike se štejejo organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe ter društva, ki "blago kupujejo za predelavo ali za lastno porabo.
Za velike potrošnike se štejejo tudi delovni ljudje,'ki z. osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno ali gostinsko dejavnost in ki blago kupujejo za predelavo v okviru opravljanja te dejavnosti.
12.	člen
Za promet blaga na drobno se šteje nakup blaga od proizvajalnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, ki uvažajo blago ali ki opravljajo promet blaga na debelo, od kmetov in od delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno dejavnost, ter prodaja tega blaga in blaga lastne proizvodnje končnemu porabniku. Promet blaga na drobno se opravlja v prodajalnah in premičnih prodajnih objektih.
Za prodajalne se štejejo klašične prodajalne, prodajni kioski, samopostrežne prodajalne, blagovne hiše in prodajalne za diskontno prodajo blaga. Za premične prodajne objekte pa se štejejo stojnice in avtomati za prodajo blaga ter potujoče prodajalne.
V prodajalnah za diskontno prodajo blaga se opravlja prodaja blaga v originalno pakiranih enotah, v katerih je bil opravljen promet na debelo, in po cenah, ki so nižje od drobnoprodajnih cen.
13.	člen
Organizacija združenega dela lahko s samoupravnim splošnim aktom določi, da jo pri prodaji blaga na debelo zastopa trgovski potnik.
Posle trgovskega potnika lahko opravlja samo delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Organizacija združenega dela, ki je registrirana za opravljanje prometa z blagom osnovne preskrbe občanov, je dolžna opravljati takšen promet.
Promet na drobno z blagom osnovne preskrbe občanov mora opravljati organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka v vseh tistih prodajalnah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje prometa a takšnim blagom.
Organizacija združenega dela ni dolžna opravljati blagovnega prometa po prvem in drugem odstavku tega člena. Če zaradi višje sile takšnega blaga ni možno dobavljati ali pa je osnovna preskrba občanov drugače urejena.
Republiški komite za tržišče in cene določi proizvode, ki se štejejo za blago osnovne preskrbe občanov.
15.	člen
Zaradi zagotavljanja preskrbe z blagom za neposredno porabo določijo organizacije združenega dela, organizacija potrošnikov in druge zainteresirane organizacije s samoupravnim sporazumom razporeditev, začetek in konec delovnega časa prodajaln ob delavnikih in dela prostih dnevih (nedelje in državni prazniki) ter ob inventurah.
V primeru, da samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka ni sklenjen, določi občinska skupščina na podlagi mnenja organizacije potrošnikov s svojim odlokom razporeditev, začetek in konec delovnega časa prodajaln.
16.	člen
Organizacija združenega dela določi s samoupravnim splošnim aktom podatke in evidence, ki jih vodi, da po njih spremlja gibanje blaga in cen.
Republiški komite za tržišče in cene določi minimalni obseg podatkov in minimalne evidence, ki jih je organizacija združenega dela dolžna upoštevati in voditi pri blagovnem prometu.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA MED
ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANIZIRANIMI POTROŠNIKI
17.	člen
Medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, ter potrošniki blaga in uporabniki storitev, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov, se urejajo z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi med organiziranimi potrošniki ter organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ali kako drugače, ustrezno samoupravljalski funkciji občanov in delavcev v združenem delu.
18.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena so dolžne sodelovati in se dogovarjati z organizacijami potrošnikov o redni in kakovostni preskrbi s posameznimi proizvodi, o razvoju trgovske mreže in lokaciji prodajaln ter o zagotavljanju sredstev za ta razvoj, o asortimentu, količini in kakovosti blaga, ki ga prodajajo, o medsebojnih razmerjih glede določanja cen proizvodov, o pogojih in načinu prodaje blaga, o merilih, po katerih se izbira blago, ki ga dajejo v promet, in o načinu ugotavljanja blaga, ki ustreza tem merilom, o udeležbi potrošnikov pri doseženem prihodku, o preprečevanju zapiranja tržišča in o zagotavljanju enakopravnosti proizvajalcev, o delovnem času prodajaln, o delovanju informacijske in svetovalne službe za potrošnike, o servisnem vzdrževanju prodanih proizvodov, o kompenzacijah ter o programiranju, oblikovanju, financiranju in uporabi občinskih tržnih blagovnih rezerv.
Sodelovanje in dogovarjanje iz prejšnjega odstavka se .uresničuje na način, ki je določen s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi med organizacijami združenega dela in organizacijami potrošnikov.
19.	člen
Na podlagi sporazumov iz prejšnjega člena se med organizacijami združenega dela in potrošniki vzpostavljajo ekonomska razmerja, ki obsegajo planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo blaga na trajnejši podlagi, skupno ugotavljanje življenjskih potreb občanov v krajevnih skupnostih in ugotavljanje materialnih bilanc v okviru republike ter udeležbo potrošnikov pri doseženem prihodku.
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo, morajo ustvarjati pogoje za delovanje organizacij potrošnikov ter jim pri tem nuditi potrebne podatke. Ob dogovarjanju o udeležbi potrošnikov pri doseženem prihodku so organizacije združenega dela dolžne omogočiti organizacijam potrošnikov vpogled v podatke, ki se nanašajo na cene proizvodov ter na pridobivanje in razporejanje dohodka.
20.	člen
Organizacija potrošnikov v krajevni skupnosti sklepa samoupravne sporazume predvsem z organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet na drobno z blagom za neposredno porabo, ali ki opravljajo storitev za neposredno porabo na območju te krajevne skupnosti.
S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se določa udeležba potrošnikov v prihodkih, doseženih pri prodaji na drobno na območju krajevne skupnosti, z dajanjem materialnih ugodnosti stalnim kupcem blaga, s kreditiranjem le-teh, z dostavo blaga na dom pri stalnih večjih nakupih, s popusti pri servisnih storitvah, ki jih organizira prodajalec blaga, ali na drug ustrezen način. S samoupravnimi sporazumi se določajo tudi medsebojna razmerja ter pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe s posameznimi proizvodi, asortiment, količina in kakovost blaga, način sodelovanja organizacije potrošnikov pri določanju postopka za obravnavanje reklamacij in pripomb kupcev v organizacijah združenega dela, lokacija prodajaln, način sodelovanja in udeležbe občanov pri gradnji in urejanju prodajaln in servisov ter urejanje cest in ostalih infrastrukturnih objektov, ki ustvarjajo ugodnejše pogoje za distribucijo blaga.
21.	člen
Organizacija potrošnikov v občini in v mestu sklepa samoupravne sporazume predvsem z organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet na drobno z blagom za neposredno porabo, ali ki opravljajo storitve za neposredno porabo na območju te občine ali mesta.
S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se urejajo razvoj trgovske mreže in zagotavljanje sredstev za ta razvoj, delovni čas prodajaln, medsebojna razmerja glede določanja cen proizvodov, za katerih urejanje in družbeno kontrolo so pristojni občinski organi, pogoji in način prodaje blaga, delovanje informacijske in svetovalne službe za potrošnike, servisno vzdrževanje prodanih proizvodov ter programiranje, oblikovanje, financiranje in uporaba občinskih tržnih blagovnih rezerv.
22.	člen
Organizacija potrošnikov v republiki sklepa samoupravne sporazume z organizacijami združenega
dela, ki opravljajo promet s tistimi proizvodi za neposredno porabo občanov, ki so glede pretoka blaga in razvoja proizvodnje republiškega pomena.
S samoupravnimi sporazumi iz prejšnjega odstavka se urejajo način raziskovanja in ugotavljanja potreb in interesov potrošnikov, planiranje razvoja ter usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo za obdobje, za katero se sprejema srednjeročni plan.
V.	DOLŽNOSTI PRODAJALCA BLAGA
23.	člen
V primeru razprodaje oziroma prodaje blaga po znižanih cenah je organizacija združenega dela dolžna o tem na običajen način obvestiti kupce. Tako obvestilo mora vsebovati razloge znižanja cen ali razprodaje, dejansko stopnjo znižanja cen in čas, v katerem se bo opravljala razprodaja oziroma prodaja po znižanih cenah.
Organizacija združenega dela je dolžna pri razprodaji in prodajah blaga po znižanih cenah spoštovati dobre poslovne običaje.
24.	člen	'
Organizacija združenega dela, ki da svojo prodajno ponudbo v obliki kataloga, je dolžna v katalogu označiti ceno vsakega proizvoda ter navesti način plačila kupnine in ostale prodajne pogoje ter čas veljavnosti kataloga.
25.	člen
Organizacija združenega dela ne sme posameznemu kupcu oziroma uporabniku ali delavcu, ki je v ■delovnem razmerju v tej organizaciji, prodati blaga ali opraviti storitve v blagovnem prometu po nižji ceni ali pod ugodnejšimi pogoji, kot prodaja blago ali opravlja storitev drugim posameznim kupcem oziroma uporabnikom.
Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na ugodnosti, ki so urgjene s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med organizacijo združenega dela in organizacijo potrošnikov, in na ugodnosti, ki jih proizvodna organizacija združenega dela daje svojim delavcem v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom.
26.	člen
Organizacija združenega dela, ki izrecno ali molče postavi kupcu kot pogoj za prodajo blaga, da Ji vnaprej plača določen del kupnine, mu je dolžna ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj takšne obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka je dolžna dobavljati kupcem blago po vrstnem redu prejetih plačil.
27.	člen
Pri prodaji na drobno blaga, katerega uporaba je vezana na posebno znanje ali ravnanje uporabnika, mora organizacija združenega dela o tem z razlago ali demonstracijo seznaniti kupca in mu izročiti pismeno navodilo o načinu uporabe. Navodilo mora biti v slovenskem jeziku, na narodnostno mešanih območjih pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
28.	člen
Organizacija združenega dela, ki se ukvarja s prodajo na drobno, je dolžna obravnavati reklamacije in pripombe kupcev.
Postopek za obravnavanje reklamacij in pripomb določa samoupravni splošni akt organizacije združenega dela. Postopek za obravnavanje reklamacij je del splošnih poslovnih pogojev.
O svoji odločitvi glede reklamacije je organizacija združenega dela dolžna obvestiti kupca takoj, ko lahko ugotovi upravičenost reklamacije, vendar najpozneje v petnajstih dneh od dneva, ko je kupec dal reklamacijo.
29.	člen
Organizacija združenega dela, ki opravlja promet na drobno, je dolžna zagotoviti kupcu za prodani proizvod potrebne nadomestne dele v enaki dobi. kot je za njihovo zagotovitev po posebnih predpisih zavezan proizvajalec oziroma uvoznik takšnega proizvoda.
30.	člen
Organizacija združenega dela, ki pri opravljanju storitvene dejavnosti popravljanja proizvodov z vgrajevanjem nadomestnih delov opravlja blagovni promet, je dolžna zamenjane dele vrniti kupcu nadomestnega dela.
VI.	TRŽNICE *
31.	člen
Tržnice so posebno organizirana iri urejena mesta, na katerih sc opravlja promet s kmetijskimi pridelki.
Tržnice so veletržnice in trgi.
32.	člen
Na veletržnicah sc opravlja promet kmetijskih pridelkov na debelo.
33.	člen
Na trgih se lahko poleg prometa s kmetijskimi pridelki opravlja tudi promet s cvetjem, gozdnimi sadeži, gobami, zdravilnimi zelišči in izdelki domače obrti.
Republiški komite za tržišče in cene določi v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetijske pridelke, ki jih ni dovoljeno prodajati na trgu.
Promet s semenom in sadikami se opravlja v skladu s posebnim zakonom.
34.	člen
Organizacije združenega dela in občani, ki prodajajo na trgu kmetijske pridelke ter organizacija združenega dela, ki upravlja trg, oblikujejo skupaj s samoupravno interesno komunalno skupnostjo, z občinsko skupščino in z organizacijo potrošnikov v občini ter z drugimi organizacijami, zainteresiranimi za redno in kakovostno preskrbo s kmetijskimi- prehrambenimi proizvodi, samoupravno skupnost za organizirano preskrbo.
35.	člen
Blagovni promet na trgih ureja tržni red.
Tržni red določi organizacija združenega dela, ki upravlja trg ob soglasju samoupravne skupnosti za
organizirano preskrbo. Tržni red potrdi občinska skupščina. '
36.	člen
Zasebni prodajalci kmetijskih pridelkov, cvetja in izdelkov domače obrti morajo imeti za prodajo blaga na trgu potrdilo o lastni proizvodnji blaga, ki ga prodajajo.
Potrdilo o lastni proizvodnji blaga z navedbo kulture proizvoda izda pristojni upravni organ skupščine občine, na območju katere ima zasebni prodajalec iz prejšnjega odstavka stalno prebivališče ter velja najdalj eno leto.
VIT. ODKUP IN PROMET KMETIJSKIH
PRIDELKOV INDIVIDUALNIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV	,
37.	člen
Promet s kmetijskimi pridelki, ki jih kmetje pridelajo na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali z organizacijo združenega dela, se opravlja po določbah takšnega sporazuma.
Kmetijske pridelke, ki jih kmetje pridelajo na osnovi kratkoročnih ali dolgoročnih kooperacijskih pogodb, prevzemajo kmetijske zadruge in organizacije združenega dela, ki sklepajo z njimi takšne pogodbe.
38.	člen
Kmetijske pridelke, ki niso pridelani po določbah prejšnjega člena, smejo od kmetov odkupovati organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki, in veliki’ potrošniki.
Organizacije združenega dela smejo odkupovati kmetijske pridelke iz prejšnjega odstavka samo v svojih poslovnih prostorih (odkupnih postajah, prevzemnih mestih, dogonih ipd.).
Veliki potrošniki smejo odkupovati kmetijske pridelke od kmetov, s katerimi poslovno sodelujejo, le na podlagi pogodb, sklenjenih v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje kmetov. Odkup lahko veliki potrošniki opravljajo samo v svojih poslovnih prostorih, kot so odkupne postaje in prevzemna mesta.
39.	člen
Organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo pridelke od kmetov po prvem odstavku prejšnjega člena, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini, v kateri so bili pridelki pridelani.
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega odstavka je odkupna cena pridelkov.
Višino prispevka in način njegovega zbiranja določi občinska skupščina.
40.	člgn
Kmetijske pridelke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona smejo neposredno od kmetov odkupovati tudi občani za lastne potrebe, enote Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe ter delovni ljudje, ki opravljajo prodajo na drobno po 47. členu tega zakona.
Pogoje in način odkupa kmetijskih pridelkov za potrebe teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljud-
ske armade določi Republiški komite za tržišče in ceno v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo.
41.	člen
Republiški komite za tržišče in cene določi pogoje in način plačevanja kupnine za kmetijske pridelke, ki so odkupljeni po določbah prvega odstavka 38. člena in prvega odstavka 40. člena tega zakona.
VIII.	OPRAVLJANJE BLAGOVNEGA PROMETA Z OSEBNIM DELOM
1.	Opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun
42.	člen
Delovni ljudje lahko sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in dro-gerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka opravljajo prodajo na drobno v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
. 43. člen
Delovni ljudje iz prejšnjega člena lahko pri opravljanju prodaje na drobno uporabljajo svoja delovna sredstva.
44.	člen
Proizvode v prodaji na drobno iz 42. člena tega zakona in način prodaje določi organizacija Združenega dela s samoupravnim splošnim aktom.
45.	člen
V skladu s sklenjeno pogodbo iz 42. člena tega zakona izda organizacija združenega dela sopogodbe-niku pismeno pooblastilo, v katerem morajo biti navedeni proizvodi, ki jih je pooblaščen prodajati.
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo iz prejšnjega odstavka.
46.	člen
Občinska skupščina z odlokom predpiše na podlagi mnenja organizacije potrošnikov v občini, na katerih območjih je dovoljeno opravljati blagovni promet iz 42. člena tega zakona.
2.	Opravljanje blagovnega prometa v svojem imenu in na svoj račun
47.	člen
Delovni ljudje lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno ob pogojih, določenih z obrtnim zakonom.
48.	člen
Delovni ljudje iz prejšnjega člena lahko nabavljajo blago z namenom prodaje od organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na de-
belo, od proizvajalnih organizacij združenega dela, od drugih samostojnih obrtnikov ter od individualnih kmetovalcev.
49.	člen
Predpisi o vodenju evidenc blaga po 16. členu tega zakJna se uporabljajo tudi za delovne ljudi, ki opravljajo prodajo na drobno iz 47. člena tega zakona.
IX.	OPRAVLJANJE STORITEV V BLAGOVNEM PROMETU
50.	člen
Organizacije združenega dela lahko opravljajo agencijske, posredniške, zastopniške, komisijske, Speri iterske in borzne storitve ter storitve skladiščenja blaga, kontrole kakovosti in količine blaga, zavarovanja blaga, ekonomske propagande, prirejanja sejmov in gospodarskih razstav, kot tudi druge storitve, ki so v navadi v blagovnem prometu.	1
51.	člen
Za agencijske storitve se šteje sklepanje pogodbe o poslih blagovnega prometa v imenu in na račun komitenta.
Za posredniške storitve se šteje spravljanje komitentov v medsebojen stik ali komitenta s kom drugim, da skleneta pogodbo o poslu blagovnega prometa.
52.	člen
Za zastopniške storitve se šteje opravljanje blagovnega prometa in storitev v imenu in na račun druge organizacije združenega dela kot tudi opravljanje servisne službe in drugih tehničnih storitev v zvezi z vzdrževanjem in popravljanjem izdelkov.
Organizacija združenega dela, ki opravlja zastopniške storitve, sme imeti blago organizacije združenega dela, ki jo zastopa, tudi v konsignacijskem skladišču.
53.	člen
Komisijski storitvi sta prodaja in nakup blaga v svojem imenu in na račun komitentov.
Organizacija združenega dela opravlja komisijske storitve ločeno od drugih svojih dejavnosti.
54.	člen
Za skladiščenje blaga še štejeta spravljanje in hramba blaga, ki ga organizaciji združenega dela zaupajo komitenti, ter opravljanje drugih poslov in opravil, ki se navadno opravljajo skupaj s spravljanjem in hrambo blaga.
55.	člen
Za špediterske storitve se štejejo odpravljanje in dostavljanje blaga v svojem imenu in na račun komitenta kot tudi opravljanje drugih poslov in opravil, ki sc navadno opravljajo skupaj z odpravljanjem, in dostavljanjem blaga.
56.	člen
Za kontrolo kakovosti in količine blaga se štejejo pregledovanje in ugotavljanje istovetnosti, kakovosti in količine blaga ter opravljanje drugih poslov in opravil, ki se' navadno opravljajo pri tej kontroli v imenu in na račun komitenta, toda v mejah njegovega naloga.
57.	člen
Za borzne storitve se šteje organiziranje sestankov, na katerih se sklepajo kupne in prodajne pogodbe za blago (borzni posli).
Borzne storitve obsegajo tudi naslednje posle in opravila:
—	dajanje obvestil o stanju na trgu;
—	objavljanje cen za proizvode, ki so bili predmet borznih poslov, njihove količine, dobavne roke, kakovosti in izbiro;
—	organiziranje prodaje posameznih proizvodov na javni dražbi (avkciji);
—	opravljanje drugih poslov, ki so običajni v poslovanju borze in določeni v njenem statutu.
58.	člen
Borzni posli se smejo sklepati samo na borznih Sestankih.
Borzni posli smejo biti sklenjeni tudi z določenim izvršilnim rokom (terminski posli).
Ni dopustno sklepanje terminskih poslov, pri katerih naj bi ena pogodbena stranka brez izročitve blage izplačala drugi pogodbeni stranki razliko med ceno ob sklenitvi pogodbe in ceno ob izvršilnem roku (diferenčni posli).
59.	člen
Za storitve zavarovanja blaga se šteje sklepanje pogodb z družbenimi pravnimi osebami, občani in civilnimi pravnimi osebami, s katerimi se le-ti zavežejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti združiti določen denarni znesek (premijo) v zavarovalni oziroma rizični skupnosti za zavarovanje blaga pred določenimi nevarnostmi, ukrepanje za odpravo in zmanjšanje neugodnega delovanja teh nevarnosti ter izplačevanje odškodnine oziroma dogovorjenih zavarovalnih vsot v primeru nastopa nevarnosti, pred katerimi je blago zavarovano.
60.	člen
Za storitve ekonomske propagande se šteje dajanje informacij potrošnikom o določenih proizvodih ali storitvah v imenu in na račun naročitelja z namenom vplivanja na potrošnike, da kupijo te proizvode ali da uporabljajo te storitve.
61.	člen
Za prirejanje sejmov se šteje organiziranje domačih oziroma mednarodnih sejmov in vzorčnih sejmov ter organiziranje gospodarskih razstav.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prirejanjem sejmov, sklenejo samoupravni sporazum o sejemskem koledarju.
X.	NADZOR IN UPRAVNI UKREPI
62.	člen
Upravni nadzor nad uporabo določb tega zakona opravljajo v okviru svoje pristojnosti organi tržne inšpekcije, v družbenem nadzorstvu s pristojno skupščino družbenopolitične skupnosti pa sodelujejo udeleženci v opravljanju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
63.	člen
Ce organizacija združenega dela v okviru svoje registrirane dejavnosti ne opravlja prometa z blagom
osnovne preskrbe občanov ali če prometa na drobno s takšnim blagom ne opravlja v vseh tistih prodajalnah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje prometa tega blaga, ji organ tržne inšpekcije z Odločbe naloži, da mora nabavljati in prodajati blago osnovne preskrbe občanov.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
1.	Gospodarski prestopki
64.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 dinarjev se "kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba:
1.	če neupravičeno opravlja blagovni promet ali storitve v blagovnem prometu;
2.	če ima registrirano dejavnost opravljanja prometa z blagom osnovne preskrbe občanov, pa takšnega prometa ne opravlja, ali če ne opravlja prometa na drobno v vseh tistih prodajalnah, za katere izpolnjuje predpisane pogoje za opravljajne prometa s takšnim blagom (14. člen);
3.	če kupi kmetijske pridelke iz 37. člena tega zakona, čeprav je vedela ali bi morala vedeti, da so pridelani v okviru organizirane proizvodnje;
4.	če dejavnosti komisijske prodaje blaga ne opravlja ločeno od ostalih svojih dejavnosti (53. člen);
5.	če sklene diferenčni posel (58. člen).
Za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe.
2.	Prekrški
65.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba:
1.	če njeni poslovni prostori, oprema in naprave ne ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem (5. člen);
2.	če osebe, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, nimajo predpisane strokovne izobrazbe (6. člen);
3.	če splošnih poslovnih pogojev ne objavi na predpisani način (7. člen);
4.	če opravlja blagovni promet izven svojega prodajnega mesta iz drugega odstavka 12. člena ali izven poslovnih prostorov iz drugega in tretjega odstavka 38. člena tega zakona;
5.	če njen trgovski potnik ni v delovnem razmerju z delavci te organizacije (13. člen);
6.	če ne posluje v delovnem času, določenem po 15. členu tega zakona;
7.	če pri opravljanju blagovnega prometa ne upošteva predpisanih minimalnih podatkov ali ne vodi predpisanih minimalnih evidenc (16. člen);
8.	če posameznemu kupcu oziroma uporabniku ali delavcu, ki je v delovnem razmerju z delavci te organizacije združenega dela, proda blage oziroma opravi storitev v blagovnem prometu po nižj. ceni ali pod ugodnejšimi pogoji kot prodaja blago oziroma opravlja storitev drugim posameznikom kupcem oziroma uporabnikom (25. člen);
9.	če se pri dobavah blaga kupcem ne drži vrstnega reda plačil (26. člen);
10.	če se ne ravna po izvršljivi odločbi, katero je organ tržne inspekcije izdal na podlagi 63. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
66.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oziroma druga pravna oseba:	»
1.	če v primeru razprodaje oziroma prodaje blaga po znižanih cenah ne obvesti kupcev na običajen način ali če obvestilo ne vsebuje predpisanih podat-kot (23. člen);
2.	če v katalogu ne označi cene vsakega proizvoda ali ne navede načina plačila kupnine, ostale prodajne pogoje ter čas veljavnosti kataloga (24. člen);
3.	če kupca ne seznani z načinom uporabe ali mu 'ne izroči navodila o uporabi prodanega proizvoda (27. člen);
4.	če kupca v petnastih dneh ne obvesti o svoji odločitvi glede reklamacije ali če s samoupravnim splošnim aktom ne določi postopka za obravnavanje reklamacij, ali če le tega ne vključi med objavljene splošne poslovne pogoje (28. člen);
5.	če kupcu za prodani proizvod ne zagotovi potrebnih nadomestnih delov (29. člen);
6.	če kupcu nadomestnega dela ne vrne zamenjc-nega dela (30. člen).
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
67.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki z osebnim delom opravlja prodajo na drobno, če stori prekršek iz 1., 2., 4., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 65. člena tega zakona; z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev pa, če stori prekršek iz 1., 3. in 6. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona.
Poleg kazni za prekršek iz prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti za čas do enega leta.
68.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki neupravičeno kupuje blago za nadaljnjo prodajo ter tako kupljeno blago prodaja ali ki neupravičeno opravlja storitve v blagovnem prometu.
Poleg kazni za dejanje iz prejšnjega odstavka se izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom, in varstveni ukrep odvzema blaga, ki je bilo uporabljeno za prekršek.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Občani, ki opravljajo blagovni promet na podlagi pogodbe z organizacijo združenega dela o prepustitvi
opravljanja dejavnosti posamezne manjše enote ali izločenega poslovnega mesta v imenu organizacije združenega dej a in na svoj račun, prenehajo opravljati takšen blagovni promet najkasneje po preteku devetdesetih dni od dneva uveljavitve tega zakona.
70.	člen
Pristojni republiški upravni organi izdajo pred-, piše iz 5., 6., 14., 16., 40. in 41. člena tega zakona v šestih mesecih od dneva njegove uveljavitve.
71.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o ureditvi nekaterih vprašanj s področja blagovnega prometa v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/67).
72.	člen	*
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-23/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1350.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. novembra 1977 in na seji Zbora občin dne 16. novembra 1977.
St. P 0100-210/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Predesdnik
Sergej Kraigher Lr.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v
Posočju
1.	člen
V	drugem odstavku 1. člena zakona o prispevku za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju (Uradni list SRS, št. 15-648/76) se besedilo: »31. decembra 1977« nadomesti z besedilom: »30. junija 1978«.
2.	člen
V	drugem odstavku 5. člena se besedilo: »1976 in 1977« nadomesti z besedilom »1976, 1977 in 1978«.
3.	člen
V	prvem odstavku 9. člena se za besedilom »iz prispevka« doda besedilo »vplačanih od 1. junija 1976 do 31. decembra 1977«.
V	drugem odstavku se za besedilom »iz prispevka« doda besedilo »po prejšnjem odstavku«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Od skupno zbranih sredstev iz prispevka, vplačanih od 1. januarja do 30. junija 1978, se bo uporabilo za odpravljanje posledic potresa za območje občine Tolmin 270 milijonov dinarjev, za območje občine Šmarje pri Jelšah in občine Šentjur pri Celju pa 30 milijonov dinarjev.«
4.	člen
UKAZ
o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. novembra 1977 in na seji Zbora občin dne 16. novembra 1977.
St. P 0100-211/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-41/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1351.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
ZAKON
o vodnem prispevku za leto 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci vodnega prispevka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana oziroma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje od 1976. do 1980. leta, plačujejo v letu 1977 vodni prispevek po tem zakonu.
2.	člen
Zavezanci iz posameznih območnih vodnih skupnosti plačujejo vodni prispevek od posameznih osnov
republike Slovenije			in po naslednjih tarifah:					
Vrsta vodnega prispevka in osnova		Območna vodna skupnost						
	Mura	Drava	Savinja— Sotla	Dolenjska	Ljubljanica—Sava	Gorenj ska	Soča	Primorska
1	2	3	4	5	6	7	8	9
1. Splošni vodni prispevek od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v “/o	1,15	1,126	1,00	1,00	1,00	1,00	1,00	1,25
2. Splošni vodni prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavezanci za plačilo davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih storitev, in sicer od osnov, ki veljajo za plačilo tega davka v %	1,15	1,126	1,10	1,15	1,00	1,00	1,00	1,25
3. Vodni prispevek od proizvedene električne energije din/kW	0,0035	0,034	0,0033	0,0035	0,0034	0,0035	0,00345 0,004	
4. Vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo, razen za vodo, izkoriščeno oziroma uporabljeno po 6. točki te tarife	0,75	0,80	0,77	0,80	0,805	0,85	0,805	0,90
5. Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo — din/E	25,00	27,50	26,40	27,60	27,02	28,75	27,60	31,00
6. Vodni prispevek za pitno vodo, ki se oddaja gospodinjstvom in organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo din/m’	0,32	0,34	0,33	0,35	0,345	0,35	0,345	0,40
3.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena plačujejo zavezanci posameznih panog in iz posameznih območij vodnih skupnosti vodni prispevek za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo po tehle tarifah:
1. Za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo:
Panoga Območna vodna skupnost din/m1
013521 proizvodnja bombažnih tkanin Drava	0,40
012410 proizvodnja celulo-
	ze in papirja	Ljubljanica-Sava	0,29
2.	Za izpuščeno onesnaženo vodo:		
013041	klanje živine	Drava	9,50
013112	proizvodnja piva	Ljubljanica-Sava	10,90
012410	proizvodnja celulozo	Ljubljanica-Sava	10,90
012701	proizvodnja težke-		
	ga usnja	Ljubljanica-Sava	14,60
4.	člen
Zavezanci vodnega prispevka iz 2. in 3. člena tega zakona so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije najpozneje do 31. januarja 1978 količine izkoriščene oziroma uporabljene vode ter količine izpuščene onesnažene vode ali drugih onesnaženih snovi za preteklo leto.
Zveza vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo.
Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji druge spremembe statuta Mednarodnega monetarnega sklada, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije" poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične republike Jugoslavije.
St. 0101-193/77
Ljubljana, dne 23. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1353.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o financiranju programa nabave računalnika z opremo za Zavod SR Slovenije za statistiko
1. člen
S tem odlokom se ureja financiranje programa nabave računalnika z ustrezno opremo za Zavod SR Slovenije za statistiko.
Program opremljanja Zavoda SR Slovenije za statistiko z računalniško opremo bo potekal v obdobju od leta 1977 do leta 1982 in bo zajemal:
—	nabavo računalnika s programsko opremo
—	pomožno opremo in stroje za zajemanje podatkov
—	vzdrževanje računalnika in šolanje kadrov.
Št. 420-17/77
2. člen
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r
1352.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka
73.	člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji druge spremembe statuta Mednarodnega monetarnega sklada
Za izvajanje programa iz prejšnjega člena bo zagotovila SR Slovenija z aktom pristojnega organa potrebna devizna sredstva, v republiškem proračunu pa naslednja dinarska sredstva:
—	v letu 1977
—	v letu 1978
—	v letu 1979
—	v letu 1980
—	v letu 1981
—	v letu 1982 Skupaj
10,079.581
43,111.281
19,072.550
26,710.893
17,095.070
9,926.759
125,996.134
Ce bi v navedenem obdobju prišlo do sprememb v deviznih tečajih, bodo zneski iz prejšnjega odstavka, določeni za posamezno leto, ustrezno spremenjeni.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da najame premostitvene bančne kredite, s katerimi bodo lahko pravočasno zagotovljena sredstva In plačila iz prejšnjega Člena.
4.	člen
II
Zavod SR Slovenije za statistiko se pooblasti, da sklene pogodbo z ustreznim dobaviteljem za- nakup računalnika oziroma računalniške opreme, s tem da del nabavne cene kreditira dobavitelj v skladu z dinamiko zagotavljanja sredstev po 2. členu tega odloka.
Zavod SR Slovenije za statistiko je dolžan z ustrezno nabavo zagotoviti računalnik oziroma računalniško opremo, ki bo omogočila modernizacijo statistično-in-formacijskega sistema v SR Sloveniji in zagotovila dodatne računalniške zmogljivosti in potrebno usklajenost z obstoječimi informacijskimi sistemi republiškega in občinskega pomena. Zagotovila naj bi se povezava z računalniško opremo Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Če bi pri sklepanju pogodbe z dobaviteljem prišlo do pogojev, ki odstopajo od predvidenih zneskov po 2. členu tega odloka glede vsote ali glede dinamike plačil v posameznih letih, je za sklenitev pogodbe potrebno poprejšnje soglasje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
5.	člen
Za izvajanje tega programa neposredno skrbijo: Zavod SR Slovenije za statistiko. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem ter Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave m proračun.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije letno poroča Skupščini SR Slovenije o poteku in o izvršitvi investicije, ki se financira po tem odloku.
6.	člen ,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402.02-96/66
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednk
Marijan Brecelj 1. r.
1354.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev
I
Odlok o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev (Uradni list SRS, št. 15/76 in 7/77) se spremeni tako, da se v II. točki besedilo: »republiški sekretar za mednarodno sodelovanje« nadomesti z besedilom: »predsednik Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino«.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 43-13/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1355.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije
1. člen
Denarna sredstva SR Slovenije, razen sredstev delovnih skupnosti v republiških upravnih organih in organizacijah; ki doslej še niso bila prenesena v depozit pri Narodni banki Slovenije, se prenesejo z računov bank pri Službi družbenega knjigovodstva v depozit pri Narodni banki Slovenije v naslednjih rokih: 1) do 30. novembra 1977 — sredstva na tehle računih:
Številka
računa
Ime računa
630 žiro račun proračuna SR Slovenije 637 žiro računi sredstev za posebne namene 650 žiro računi sklada za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin 789 druga sredstva družbenopolitičnih skupnosti s posebnim naipenom
2) do 31. decembra 1977 — sredstva na tehle računih:
Številka
računa
Ime računa
697 posebni depoziti
750	sredstva rezerv družbenopolitičnih skupnosti
752	sredstva posebne rezerve družbenopolitičnih
skupnosti
784 sredstva družbenopolitičnih skupnosti za investicije v gospodarstvu
840 zbirni In prehodni računi proračunskih prihodkov
641 posebni računi v poslih za družbenopolitične skupnosti
842 zbirni in prehodni računi prihodkov družbenih skladov
845 evidenčni računi prihodkov organov v družbenopolitičnih skupnostih
2. člen
Ta odlok se ne nanaša na sredstva na naslednjih računih republiških upravnih organov in republiških organizacij:
Številka
računa
Ime računa
636 • žiro računi organov družbenopolitičnih skupno-
sti — denarna sredstva sklada opreme organov družbenopolitičnih skupnosti
718 denarna sredstva rezerv organov družbenopolitičnih skupnosti
728 sredstva skupne porabe organov družbenopolitičnih skupnosti
Na računu 636 iz prvega odstavka tega člena mora voditi Služba družbenega knjigovodstva za republiške upravne organe in organizacije samo sredstva za osebne dohodke in sredstva za materialne stroške njihovih delovnih skupnosti
1356.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. Člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74), 3. alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela Socialistične republike Slovenije
3.	člen
V skladu s 36. in 46. členom zakona o denarnem sistemu (Uradni list SFRJ, št. 49/76) prenehajo veljati pogodbe o deponiranju sredstev, sklenjene med republiškimi upravnimi organi oziroma organizacijami in bankami, naslednjega dne po dnevu ko potečejo roki za prenos denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije iz 1. člena tega odloka.
Z dnem, ko prenehajo veljati pogodbe iz prejšnjega odstavka, preneha Služba družbenega knjigovodstva vštevati sredstva iz 1. člena tega odloka v depozite bank.
I
Za sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije se določi 80 mest sodnikov, od tega so predsednik in osem sodnikov v delovnem razmerju pri tem sodišču.
II
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 38-450/74).
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1
4. člen
St. 111-115/77
Narodna banka Slovenije določi račune, na katere bodo denarna sredstva SR Slovenije prenesena v depozit pri Narodni banki Slovenije po tem odloku.
5.	člen
Denarna sredstva SR Slovenije, ki se po tem odloku prenašajo v depozit pri Narodni banki Slovenije, da Narodna banka Slovenije kot kratkoročni kreditni potencial temeljnim bankam, ki delujejo na območju SR Slovenije, po sporazumu, ki ga sklenejo te banke
Do sklenitve sporazuma iz prejšnjega odstavka da Narodna banka Slovenije sredstva SR Slovenije kot kratkoročni kreditni potencial tistim poslovnim bankam, od katerih so bila po tem odloku prenesena v depozit pri Narodni banki Slovenije.
6.	člen
Podrobnejšo razvrstitev sredstev SR Slovenije v okviru računov po tem odloku predpiše republiški sekretar za finance v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1357.
Na podlagi 23. alinee 335. člena in 3. alinee 350. člena ustave SR Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, druge alinee 169, člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 9. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-12/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Razreši se:
Rudi Čačinovič, dolžnosti podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 0207-1/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1358.
Na podlagi 4. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, prve alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi podpredsednika ter izvolitvi predsednika in podpredsednice Zakonodajno -prav ne komisije Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Stane Boštjančič, dolžnosti podpredsednika Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije.
Za predsednika Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije se izvoli:
Stane Boštjančič, dosedanji podpredsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije.
Za podpredsednico Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije se izvoli:
Valentina Tomlje, članica Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1359.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, druge alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega in četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za delo in namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve
Za namestnika republiškega sekretarja za delo se ponovno imenuje:
Stane Božič, dosedanji namestnik republiškega sekretarja za delo.
Za namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve se ponovno imenuje:
Janez Zemljarič, dosedanji namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve.
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1360.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6? alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 2. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kranju
Razreši se:
Borut Kobi, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Kranju s 30. novembrom 1977:
St. 111-34/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1361.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR S,oveni j e ter 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dno 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika okrožnega javnega tožilca v Novem mestu
Za namestnika okrožnega javnega tožilca v Novem mestu se imenuje:
Franc Zunič, namestnik občinskega javnega tožilca v Novem mestu.
St. 111-57/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj I. r.
1362.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, šeste alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščino SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošno pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220 65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/ 77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na
sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
•	ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kopru
Za sodnika Okrožnega sodišča v Kopru se izvoli:
Boris Bekeš, sodnik Občinskega sodišča v Piranu.
St. 111-46/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1363.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave' Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 14. člena in tretjega odstavka 15;- člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) in 83. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skppščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. novembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov
Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani ima 240 sodnikov porotnikov.
II	i
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Boris Ahac, tehnični analitik, Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o.;
Dušan Ahlin, vodja proizvodno-tehničnega sektorja, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje,
p. o-;
Ivan Arko, načelnik davčne uprave, Skupščina občine Kočevje;
Vinko Bambič, upokojenec, Novo mesto, Ljubljanska 16;
Jurij Batagelj, samostojni raziskovalec, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana,
n.	sol. o.;
Aleksander B e d i č, vodja prodaje, Podjetje za promet s farmacevtskim materialom Kemof armaci j a, Ljubljana, p. o.;
Slavko Bergant, vzdrževalec I-kovinostrugar, Industrija pohištva Stol, Kamnik, n. sol. o.;
Miro Berger, poslovni sekretar DO, Industrija motornih vozil Novo mesto, n. sol. o.;
Vladka Berlec, tajnica generalnega direktorja Tosama, tovarna sanitetnega materiala, Domžale, p. o-;
Vido Bevc, upokojenec, Ljubljana, Vošnjakova 9;
Alenka Bizjak, knjižničar, Institut za mednarodno pravo in mednarodne odnose, Ljubljana;
Vojko Bizjak, obratovanja, Predilnica Litija, p. o.,
Janko B 1 a g š i č , strokovni delavec za družbeno izobraževanje, Delavska univerza Kamnik, p. o.;
Nada Božič, upokojenka, Ljubljana, Smrekarjeva 22;
Rudi Bukovec, vodja kadrovske in splošne službe, IMP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana, n. sol. o.;
Marko Burgar, šef analitsko-razvoj nega odseka, Skupščina občine Kranj;
Tone Butina, komercialni direktor, Trikon, tovarna pletenin in konfekcije, Kočevje, p. o.;
Tončka Cerar, obratni knjigovodja, ABC, trgovsko podjetje na debelo in drobno Napredek, Domžale, p. o., Obrat Klavnica Domžale;
Vladimir Cerar, načelnik oddelka za gospodarstvo, Skupščina občine Litija;
Anton Ciuha, upokojenec, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/11;
Slavko Cvirn, dispečer v pripravi dela, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana, n. sol. o.;
Danilo Čadež, operativni tehnični vodja, Podjetje za PTT promet Kranj, TOZD za PTT promet Kranj, o. sub. o.;
Drago Černelč, šef trgovine HTU in CZ, Trio, tržiška industrija obutve in konfekcije, Tržič, p. o.;
Ivana Čcšnovar, knjigovodja osebnih dohodkov, ABC, trgovsko podjetje Prvi junij, Trbovlje, o. sol. o.;
Karel Čcšnovar, upokojenec, Ljubljana, Hra-deckega 2;
Marija Črnugelj, pravni referent, Belokranjska trikotažna industrija Beti, Metlika, n. sub. o.;
Valentin Črv, vodja oddelka za študij oddelkov za čase, Združeno podjetje slovenske Železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n, sol. o.;
Matija Čujovič, pomočnik vodje TOZD, Gostinstvo Škofja Loka, delovna organizacija za opravljanje gostinskih storitev, Škofja Loka, n. sol. o., TOZD Hoteli Škofja Loka;
Alojz Debeljak, vodja proizvodnje, Iskra, Elektromehanika, Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, o. sol. o.
Saša Debeljak, šef izvoza-uvoza, Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o., Kamnik;
Miha D e 1 a č , računovodja, Avto Kočevje, tuzemski in mednarodni avtotransport, Kočevje;
Mirko Desnica, sekretar delovne organizacije, Iskra, Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o.;
Vekoslav Dimnik, šef odseka za zveze, Uprava javne varnosti Kranj;
Jožica Djordjevič, pomočnik računovodje, Labod, tovarna oblačil Novo mesto, n. sol. o.;
Bojan Dolar, šef odseka za občo upravo, Skupščina občine Kranj;
Danica Dolenc, vodja komerciale, časopisno podjetje Glas, Kranj, p. o.
Vlasta Dolenc, šef pravne službe,' Jugotekstil, Ljubljana, n. sub. o.;
Drago D o 1 e ž a 1, direktor gospodarsko finančnega sektorja, Kovinska industrija Ig pri Ljubljani, p. o.;
Pavle Dolinar, _ direktor službe za plan in kontrolo Metalka, trgovsko izvozno uvozno zastopništvo in proizvodno podjetje, Ljubljana, n. sol. o.;
Mara Drašler, vodja poslovalnice I, Služba družbenega knjigovodstva, Ljubljana, poslovalnica 1;
Ignac Drempetič, šef oddelka za devizno poslovanje, Ljubljanska banka, Ljubljana, Podružnica Kranj;
Franc D r e s 1 a k , direktor sektorja v zunanji trgovini, Emona, Ljubljana, n. sol. o., Zunanja trgovina Ljubljana;
Dušan D r o b e ž , kvalificirani orodjar, Energo-invest, tovarna transformatorjev Črnuče, Ljubljana, p. o.;
Alojz Drobnič, vodja pogonske službe, Slovenijales, Ljubljana, Brest, lesni kombinat, Cerknica, n. sol. o.;
Silva E b r 1 i n c , pomočnik poslovodje, Dinos, trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati, Ljubljana;
Ljudmila Erjavšek, upokojenka, Ljubljana, Titova 123;
Štefan Fajmut, v. d. vodje splošnega sektorja, Iskra, invest servis, vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, Ljubljana, p. o.;
Iztok F e d e r 1, vodja delovne skupnosti strokovnih služb, Biro za urbanizem in stanovanjsko poslova-vanje Jesenice, n. sol. o.;
Milan Frankovič, svetovalec za pravne zadeve in družbeni nadzor, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana;
Edvard Frantar, vodja službe varstva pri delu, Splošno gradbeno podjetje Pionir, Novo mesto, n. sol. o.;
Srečko Fridl, vodja mehanske obdelave, Industrija motornih vozil Novo mesto, n. sol. o.;
Zdenko Fritz, vodja referata za ekonomsko finančni razvoj, Gradbeno industrijsko podjetje Beton, Zasavje, Zagorje, o. sol. o.;
Anton Gabrič, referent, Skupščina občine Domžale, oddelek za ljudsko obrambo;
Peter Gabrijelčič, šef prodaje v komercialnem sektorju, Gradbeno podjetje Tehnika, Ljubljana,
n.	sol. o.;
Sakib Galič, vodja izmene, Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, o. sol., TOZD Kemična tovarna Moste — Protektor, Ljubljana, n. sol. o.;
Fani G e 1 z e , trgovski poslovodja, Mercator im-port-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Ribnica, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Ribnica, o. sub. o.;
Janez Gladek, vodja mehanskega obrata, Tovarna avtomobilov in motorjpv Maribor, n. sol. o., TOZD Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Belt, Črnomelj, b. o.;
Martin Glavan, vodja ekonomsko analitične službe, Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana, n. sol. o-;
Dušan Gogala, tehnični vodja, Kovinoplastika, industrija kovinskih in plastičnih izdelkov, n. sol. o., Lož, TOZD Proizvodnja okovja Roto-Lož, b. o., Nova vas pri Rakeku;
Ana Gole-Bevc, ekonomist, vodilni programer, Podjetje Dominvest, Novo mesto, p. o.;
Peter Golob, direktor Hotel Lev, Ljubljana, p. o.;
Irena Grabar, strokovni VF analitik-TAO, Iskra, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanike, Kranj, n. sol. o.;
Leopold Grahek, tehnični vodja. Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trbovlje, n. sol.
o., Rudnik premoga Zagorje, b. o.;
Darinka Graner, vodja finančne operative, Saturnus, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avtooprema, Ljubljana, n. sol. o.;
Majda Grden, referent za kadrovske zadeve, Skupščina občine Domžale;
Katarina Gričar, analitik, Podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana, n. sol. o.;
Borut Grzinič, vodja organizacijske službe, Iskra, industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o.;
Martin Habjan, sekretar. Loške tovarne hladilnikov LTH, Škofja Loka, n. sol. o.;
Olga Hafner, referent za obračun družbenih obveznosti, Dinos, trgovsko podjetje za prdmet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati, Ljubljana, p. o.;
Janez H o 1 e š e k, električar, Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trbovlje, n. sol. o., Rudnik premoga Trbovlje;
Franc Horjak, socialni delavec, Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Družbeni standard, Ljubljana, n. sub. o.;
Stevo Irt, referent prodaje VSI, Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o., Kamnik;
Anton Jagodič, vodja nabave, Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, n. sol. o.:
Janko Jelenc, tehnični vodja, Iskra, industrija široko-potrošnih izdelkov, Železniki, n. sol. o., TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatoV Elektromotorji, Železniki, n. sub. o.;
Jože Jensterle, podpredsednik Občinske konference ZSMS Kranj;
Darinka Jereb, glavni urednik informativnih glasil, Podjetje za PTT promet Kranj, n. sol. o.;
Tone Jernejčič, šef gospodarske priprave proizvodnje, Elma, tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala, Ljubljana, p. o. Črnuče;
Jože J e š e , upokojenec, Radovljica, Gradnikova
7/a;
Ivanka Jovanovič, analitik v analitsko-ke-mijskem laboratoriju, Pivovarna Union, Ljubljana, n. sol. o.;
Vera Jukič, tajnik Izobraževalne skupnosti. Črnomelj;
Marija Justin, vodja proizvodnega obrata, Alpina, Tovarna obutve, Žiri, n. sol. o.;
Marija Juvan, učitelj razrednega pouka. Vzgojno izobraževalni zavod Zagorje ob Savi, n. sol. o., TOZD Osnovna šola Izlake, n. sol. o.;
Tatjana Kacin, tržni inšpektor, Skupščina občine Kranj;
Milan Kaplan, gradbenik, Pivovarna Union, Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Kastelic, svetovalec za plan in analize, Skupščina občine Trebnje;
Boris Kenda, tehnični sodelavec. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani;
Gregor Kersnik, šef tehnično-razvoj nega sektorja, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, n. sol. o.;
Niko Keržan, delavec na HVS, Mlinostroj, tovarna strojev, Domžale, p. o.;
Radovan Kešeljević, vodja delovne enote, Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, n. sol.
o.	, TOZD Montaža, Ljubljana, n. sub. o.;
Jakov Klarič, asistent-metalurg za toplotno obdelavo in popravila, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana, n. sol. o.;
Srečo Klopčar, obratovodja livarne, IMP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Livarna Ivančna gorica, n. sol. o.;
Danilo Kobe, poslovodja prodajalne, Dolenjka, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, n. sol. o., TOZD Datelj, prodaja na drobno, Črnomelj, n. sol. o., Prodajalna Tehnika, Črnomelj;
Marjan Kobentar, direktor TOZD, Elektrotehna, n. sol. o., Ljubljana, TOZD Trgovina na debelo Elgo, n. sol, o.;
Zvone Kobentar, študent na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani;
Cveto Kogovšek, direktor finančno-računske-ga sektorja, Uniš, združena metalna industrija Sarajevo, delovna organizacija s solidarno odgovornostjo Tovarna dvokoles Rog, Ljubljana;
Rina Kokalj, vodja pisarne, Skupščina gorenjskih občin, sedež Kranj;
Rozalija Kokot, zunanjetrgovinski referent, Tovarna kemičnih izdelkov Belinka, Šentjakob ob Savi,
p.	o.;
Štefan Kolar, kontrolor osebnih znamk, Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trbovlje, n. sol. o. Rudnik premoga Hrastnik, b. o.;
Ambrož Koritnik, vodilni strokovni sodelavec, Inženirski biro Elektroprojekt, podjetje za projektiranje in inžiniring, Ljubljana, p. o.;
Anica Korošec, šef poslovne enote, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Podjetje za turizem, transport in gostinstvo TTG, Ljubljana, n. sol. o.;
Bogomir Kos, tajnik samoupravnih organov, Strojna tovarna Trbovlje, n. sol. o.;
Anton Kosec, upokojenec, Ljubljana, Sinkov turn 53;
Bojan K o š m r 1 j , samostojni analitik, Lek, tovarna farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih izdelkov, Ljubljana, n. sol. o.;
Fani Kovše, šef gostinskega obrata, Gostinsko podjetje Vič, Ljubljana, p. o.;
Helena Kralj, vodja finančno računskega sektorja, Trgovsko podjetje na veliko in malo Murka, Lesce, n. sol. o.;
Pavel Kralj , direktor, Obrtno podjetje Tržič,
p.	o.;
Matija Kramar, tekstilni tehnik, Novoteks, Novo mesto, tekstilna tovarna, n. sol. o., TOZD Tkanina, izdelovanje tkanin, Novo mesto, o. sub. o.;
Ivan K r i v o š i č , referent za organizacijo dela, Zavarovalna skupnost Triglav, Ljubljana;
Peter Križanec, vodja priprave dela, Fructal Alko, sadno likerski kombinat, Ajdovščina, TOZD za proizvodnjo pijač Alko, Ljubljana, n. sol. o.;
Marija Kukoviča, vodja sektorja I. Gradbeno industrijsko podjetje Gradis. Ljubljana, n. sol. o., TOZD Gradbena enota Ljubljana-okolica, n. sol. o.;
Karel Kušar, direktor, Delavska univerza Domžale, p. o.;
Janez Lapajne, vodja programiranja in gojenja, Gozdno gospodarstvo Kočevje, n. sol. o., TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb v Gračaricah, b. o.;
Ernest Lavrič, obratovodja varilnice, Elektro-strojno podjetje Tiki, Ljubljana, p. o.;
Boris Lepša, pravni referent, Živilski kombinat Žito, Ljubljana, n. sol. o.;
Marija Lokar, referent za štipendije, kadrovske zadeve in prevoza, Izobraževalna skupnost Kranj, strokovna služba;
Miha Lokar, glavni komercialist, Inženiring za gradnjo investicijskih objektov Smelt, Ljubljana,' p. o.;
Milan Lovrenc, vodja splošnega kadrovskega sektorja, Žima, industrija ščetk, Ljubljana;
Boris Lovrenčič, upokojenec, Ljubljana, Tavčarjeva 1;
Pavel L u ž a n , tajnik Zbora združenega dela Skupščine občine Kranj;
Darko Mahkovec, referent I v izvozni konfekciji, Unitcx, Ljubljana;
Leopold M a j e s , upravnik menze, tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, n. sol. o.;
Alojz Malovrh, upokojenec, Kranj, Kajuhova 38;
Štefan Marcijan, podpredsednik odbora za samoupravljanje, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana;
Milica Maretič, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Simon Jenko, Kranj;
Vinko Martinjak, direktor, Gorenjska oblačila, podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije, Kranj,
n.	sol. o.;
Bogdan M a z o v e c , strojevodja dizel lokomotiv, Železniško gospodarstvo-Železniško transportno podjetje Ljubljana, n. sol. o., Sekcija za vleko Novo mesto, o. sol. o.;
Alojz Medle, direktor TOZD TSP, Novoles, lesni kombinat Novo mesto Straža, n. sol. o., TOZD Tovarna stilnega pohištva, TSP, Straža, n. sol. o.;
Jože Mencinger, vodja službe za organizacijo dela in kadrovske zadeve, Zavarovalna skupnost Triglav, Ljubljana;
Mari M er z el j, vodja službe, Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija;
Karel M e r ž e k , upokojenec, Ljubljana, Wolfo-va 6;
Franc Mesojedec, vodja delovne enote šivalnica II, Industrija obutve Novo mesto, n. sol. O., TOZD • Obutev, tovarna čevljev, Novo mesto, n. sub. o.;
Miodrag Milivojevič, vodja proizvodnje, Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, o. sub. o., TOZD Umetno usnje Kranj, n. sub. o.;
Desimir Milovanovič, tajnik, Dom počitka Metlika, p. o.;
Roman Mlakar, vodja prodaje, Belinka, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana, Šentjakob ob Savi, p. o.,
Cecilija Močnik, vodja kadrovskega oddelka. Planika, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj, n. sol. o.;
Mihael Molan, kadrovik, Cestno podjetje Kranj;
Slavko Nemanič, direktor, Kmetijska zadruga Trebnje, p. o.;
Andrej Novak, vodja tehnično servisne službe, Black & Decker Jugoslavija, podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij, Grosuplje, p. o.;
Ljubica Oberčkal, referent v tehničnem sektorju, Sijaj, razs veti j ava-galvanizaci j a, Hrastnik, p. o-;
Milka Oblak, stroškovni knjigovodja, Hoja, predelava lesa, Ljubljana, n. sol. o.;
Silvester Oblak, šef oddelka za patente in dokumentacijo, Krka, Farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo. Novo mesto, n. sol. o.;
Viktor Pakiž, inženir organizacije de,a, Trans-avto, Postojna, n. sol. o., TOZD Delavnica Cerknica, n. sol. o.;
Marjan P a v 1 o n č i č , direktor TOZD, Trgovska proizvodna organizacija Golica, Jesenice;
Slobodan Pekarovič, šef tehnično razvojnega sektorja, Slovenijales, kombinat lesne industrije, Logatec, n. sol. o.;
Gerhard Perci, vodja delovne skupnosti skupnih služb, Tovarna elektroporcelana Izlake, n. sol. o.;
Lojzka Pestotnik, upokojenka, Ljubljana, Cesta v Mestni log 40;
Matjaž P e v c , višji referent, Commerce, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana, p. o.;
Stane P e z d i č , analitik, Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.;
Janez Pilgram, vodja službe kontrole kvalitet, Donit, kemična industrija, Medvode, n. sol. o.;
Jože P 1 a t n e r, svetnik, Jugobanka, Beograd, sedež Ljubljana;
Karol Pogačar, vodja montažnega oddelka, Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o.;
Marija Pohleven, samostojni finančni knjigovodja, Slovenijales, Ljubljana, Žičnica, tovarna strojev in opreme, Ljubljana, p. o.;
Stane Polak, vodja splošnega sektorja, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka;
Alojz-Mitja Poni k.v a r , vodja proizvodnje, Emona, proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo, inžiniring, Ljubljana, o. sol. o., TOZD Mesna industrija Zalog, o. sub. o.;
Avgust P o v š e , upokojenec, Trbovlje, Vreskova 8d;
Alojz Praček, vodja kadrovskega in splošnega oddelka, Gradbeno industrijsko podjetje Gradis, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Obrat gradbenih polizdelkov, n. sol. o.;
Marija Prašnikar, konfekcionarka v kontroli, Konfekcija Lisca, Sevnica, n. sol. o., TOZD Zagorje, n. sol. o.;
Matija Praznik, direktor, Gostinsko podjetje hotel Pugled, Kočevje;
Jože Primc, novinar-urednik, časopisno založniško podjetje Dolenjski list, Novo mesto, p. o.;
Stane Pugelj, profesor telesne vzgoje, Osnovna šola I SPUB Toneta Tomšiča, Dobrepolje, p. Videm—Dobrepolje, p.o.;
Zdenka P u 1 e c , pripravnik za referenta za medsebojna razmerja. Slovenske železarne, Ljubljana, Železarne Jesenice, n. sol. o.;
Janez Ramovš, direktor tehnično analitskega sektorja. Dinos, trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati, Ljubljana, p. o.;
Jože Raspotnik, vodja delovne enote kamnolomi in gramoznice, Komunalno podjetje Ljubljana, n. sub. o.;
Viktorija Ratej, administrativni tehnik v tehničnem sektorju, Elektrostrojno podjetje Tiki, Ljubljana, p.o.;
Vlado Repe, delovodja, Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o.;
Francka Repnik, preddelavka barvarne in apreture; Tovarna pozamentarije Trak, Mengeš, p. o.;
Metod Rigler, referent za načrtno poslovanje TOZD, Železniško gospodarstvo Ljubljana, SOZD Ljubljana, n. sol. o.;
Ivo R i t o n j a , šef konstrukcije, Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Rob e k, vodja proizvodnje, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Lesna proizvodnja Sinoles, Ivančna gorica, b. o.;
Franc Roškar, upokojenec, Ljubljana, Zrinjskega 5;
Janez Rozman, tehnolog za valjenje, Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o ; H V Bela;
Dr, Pavle Rozman, upokojenec, Ljubljana, Dalmatinova 7;
Alojz Rup ar čič, direktor TOZD, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica, TOZD Tovarna stavbnega pohištva Loški potok, o. sol. o.;
Miloš Sajovic, strokovno politični sodelavec, Občinski sindikalni svet Kranj;
Momir Savič, stekiopihalcc-ročni pihalec, Steklarna Hrastnik, n. sol. o.;
Jakob Savšek, vodja kalkulacijskega oddelka, Indos, industrija transportnih in hidravličnih strojev, Ljubljana, p. o.;
Zvonka Selič, organizacijsko-tehnični sekretar. Občinska konferenca ZSM Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana;
Štefan Seničar, načelnik oddelka za finance. Skupščina občine Novo mesto;
Vladimir Silič, samostojni kadrovski analitik. Slovenske železarne Ljubljana, Tovarna verig Lesce n. sol. o.;
Simon Simoni, poslovodja v motelu dr. O. Hotel Ilirija, Ljubljana, p. o.;
Marjan Skubic, vodja kadro vsko-splošnega oddelka, Kartonažna tovarna Ljubljana, n. sol. o.; TOZD, Valkarton, Logatec, n. sub. o.;
Danica Sladotevič, upokojenka, Kranj, Mlakarjeva 2;
Albina Sodja, samostojni referent za delovna razmerja, Tobačna tovarna Ljubljana;
Vera Splichal, tržni inšpektor, Skupščina občine Novo mesto;
Zinka Srpčič, učiteljica razrednega pouka, Oš-novna šola heroja Bračiča, Bistrica pri Tržiču;
Jule Stamač, vodja tehničnega sektorja, Komunalno podjetje Ljubljana, n. sub. o.;
Marjan Stanovnik, grafični komercialist, časopisno grafično podjetje Delo, Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Starič, vodja tehničnega sektorja, Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto, n. sub. o.;
Hilda Stlpsič, glavni blagajnik, Gostinsko in trgovsko podjetje Central, Kranj, n. sol. o.;
Franc S t o š i c k i, izmenovodja tehnološkega obrata, Cementarna Trbovlje, p. o.;
Marjan Strajnar, samostojni analitik, Krka. farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo, Novo mesto, n. sol. o.;
Jože Suhadolc, vodja TOZD. Gradbeno podjetje Tehnika, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Opekarna Vič;
Konrad S i n 11 e r, direktor TOZD, Mercator, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Grosist, trgovina na debelo, Ljubljana, o. sub. o.;
Alojzij Škafar, VKV ključavničar, Igo, podjetje za projektiranje, izdelavo in montažo opreme za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov, Ljubljana, p. o.;
Milena Škraba, univerzalni snemalec zavarovanj družbenega sektorja, Zavarovalna skupnost Triglav, Ljubljana;
Rudi Šmid, vodja delovne enote tiskarske strojnice, Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, p. o.;
Stanislav Sobar, delovodja, Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci, Novo mesto—Straža, n. sol. o.;
Nace S t a m c a r , pravni referent, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo mesto;
Bojan Štefančič, tehnični vodja, ABC Trgovsko podjetje Delikatesa, Ljubljana, p. o.;
Katarina Stefe, vodja gradbišča I., Splošno gradbeno podjetje Gorenje, Radovljica, p. o.;
Niko Stibelj, vodja operativne proizvodnje, Aiples, industrija pohištva, Železniki, n. sol. o.;
Jože St ib eni k, višji svetovalec, Geološki zavod Ljubljana;
Jože Štrukelj, glavni projektant II. Avto-montaža, tovarna gospodarskih vozil, trgovina in servis motornih vozil, Ljubljana;
Stane Stupar, obratovodja proizvodnje II, Tovarna usnja Kamnik, n. sol. o.;
Ida Šubic, svetovalec za promet, Republiška skupnost za ceste, Ljubljana;
Stane S u 1 n , direktor finančnega sektorja, Novo-les, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.;
Viktor Švab, vodja elektromontaže, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p. o.;
Jelka Svabič, tajnik samoupravnih organov, Slovenija-sadje, trgovsko, izvozno-uvozno, proizvodno-predelovalno in uslužnostno podjetje, Ljubljana, p. o.;
Dagmar Thaler, vodja kadrovske službe, Elek-tronabava, specializirano trgovsko izvozno-uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, p. o.;
Franc Thaler, sekretar Občinske konference SZDL Kranj;
Alenka Trampuž, analitk gotovih Izdelkov, Color, Tovarna barv in lakov Medvode, p. o.;
Alfonz Tratar, vodja pravne službe, Trimo, trebanjska industrija montažnih objektov, Trebnje, p.
o.;
Izidor Traven, preddelavec vzdrževanja, Color, tovarna barv in lakov, Medvode, p. o.;
Ciril Trček, direktor TOZD, Mladinska knjiga,
' založništvo, koprodukcija, grafična proizvodnja, trgovina, izvoz, uvoz, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Koprodukcija, Ljubljana, o. sub. o.;
Milan Tribušon, vodja skladišča gotovih izdelkov, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p. o.;
Alojzij Trontelj, vodja investicij, Ljubljanske mlekarne, delovna organizacija za kmetijstvo, živilsko industrijo, trgovina, izvoz-uvoz, Ljubljana, o. sol. o., TOZD Posestva Ljubljana, kmetijska proizvodnja, o. sub. o.;
Vlado Trunk, obratni inženir, HP Kolinska, prehrambena industrija, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Tovarna hranil, Ljubljana, n. sol. o.;
Katarina Turek, organizator za informacijski podsistem, Saturnus, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avtooprema, Ljubljana, n. sol. o.;
Janko Uroš, tajnik, Zadružna zveza Slovenije, Ljubljana;
Rafael Usenik, tehnični vodja, Podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti Gradnik, Logatec,
p.	o.;
Alojz V a g a j a , pomočnik skupinovodje za avto-mehanska dela, Avtoobnova, generalni remont avtomobilov, Ljubljana, p. o.;
Milan Vajda, predsednik Občinske konference SZDL Metlika;
Stane V e g e 1 j, samostojni nabavni referent, Kartonažna tovarna Ljubljana, n. sol. o.;
Avgust Vehar, tehnični vodja, Mizarsko podjetje Žiri, p. o.;
Milan Velkavrh, vodja delavnic, Teol, tovarna pomožnih sredstev in sintetskih pralnih surovin, Ljubljana, p. o.;
Jurij Virant, vodja nabavne službe, Dekorativna. tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, n. sol. o;
Franc Vončina, vodja SOS-DŠ, Splošno gradbeno podjetje Gradbinec, Kranj;
Rudolf W o 11 e , upokojenec, Ljubljana, Breg 22;
Andrej Zajc, gospodar komunalnega centra, Te-lesnokulturna skupnost Domžale;
Ivan Zajec, vodja proizvodnega sektorja, Iskra, industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o.; TOZD Napajalne naprave, Novo mesto, n. sub. o.;
Ivan Zalar, sekretar Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana;
Srečko Z i n) a , šef splošno kadrovskega sektorja, Kovinska oprema KO-OP, Mojstrana, p. o.;
Kazimir Zupan, vodja računovodstva osnovnih sredstev, Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Jesenice, n. sol. o.;	,
Pankracij Zupanc, vodja elektrostrojne službe, Rudnik rjavega premoga in industrija gradbenega materiala Kanižarica pri Črnomlju, p. o.;
Jože Žagar, vodja investicij, Rudnik kaolina Črna — Kamnik, p. o.;
Miha Žagar, vodja splošnega sektorja, Iskra, industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, n. sub.
o., TOZD Tovarna polprevodniki, Trbovlje, n. sub. o.;
Andrej Zalar, novinar, časopisno podjetje Glas, Kranj, p. o.;
Ivica Zefran, računovodja, Biro za gozdarsko načrtovanje Ljubljana, p. o.;
Milena Živec, šef oddelka za strokovno dokumentacijo, Lek, tovarna kemičnih in farmacevtskih izdelkov, Ljubljana, n. sol. o.;
Jože Zunič, kadrovik, Iskra, industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sub. o., TOZD Tovarna elektro-spojnih vezij Ela, Novo mesto, n. sub. o.
St. 111-12/77
Ljubljana, dne 21. novembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1364.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije, sprejetih 25. aprila 1975, glede uveljavljanja in izvajanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v občinskih skupščinah in v Skupščini SR Slovenije ter na podlagi, družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976—1980, sklenejo:
Skupščina SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Skupnost slovenskih občin oziroma njihovi pooblaščeni organi
DRUŽBENI DOGOVOR o nalogah in vlogi informacijsko-dokumcntacijskega centra v delegatskem sistemu v republiki (v nadaljnjem besedilu: INDOK center) ter o pravicah in obveznostih udeležencev pri ustanovitvi, organiziranju in delovanje tega centra
1.	člen
Udeleženci tega dogovora soglašajo, da je v republiki potreben INDOK center v delegatskem sistemu in se zavezujejo, da bodo pri konkretnih obveznostih, ki jih sprejemajo v zvezi z oblikovanjem in delovanjem INDOK centra, upoštevali naslednja temeljna izhodišča:
—	da je informacij sko-dokumen taci j ski center v republiki sestavni del celovitega družbenega sistema informiranja;
—	da mora njegovo delovanje služiti predvsem uresničevanju samoupravnih delegatskih odnosov;
—	da mora biti namenjen vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v samoupravnem delegatskem sistemu v skladu z ustavo nosilci sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja.
2.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo ustanovili INDOK center v republiki, ki naj prispeva k hitrejšemu in bolj učinkovitemu obveščanju delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, občinah in v republiki kot podlagi za njihovo odgovorno in dejavno vključevanje v sprejemanje odločitev o vseh družbenih vprašanjih.
Udeleženci tega dogovora soglašajo, da se v Republiškem komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem ustanovi služba, ki naj opravi vse priprave, potrebne za ustanovitev in nemoten začetek dela republiškega INDOK centra in za izpolnjevanje njegovih nalog, določenih v 3. in 4. členu tega dogovora. Poleg teh pripravljalnih del bo strokovna služba
v republiškem komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem opravljala v določenem obsegu tudi del nalog republiškega INDOK centra iz 3. in 4. člena tega dogovora.
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo obveznosti, ki jih s tem dogovorom sprejemajo do INDOK centra, v času do njegove ustanovitve izvrševali do službe iz drugega odstavka tega člena.
3.	člen
INDOK center v republiki bo opravljal predvsem naslednje temeljne naloge:
1.	zbiral informacije, pomembne za samoupravno delegatsko odločanje zlasti na ravni republike;
2.	zbrane informacije urejal po enotnem klasifikacijskem sistemu;
3.	zbrane in urejene informacijo posredoval množičnim občilom, INDOK centrom v občinah, INDOK centrom in službam v združenem delu in krajevnih skupnostih;
4.	koordiniral in razvijal dejavnosti INDOK centrov in služb v delegatskem sistemu v SR Sloveniji;
5.	sodeloval pri izobraževanju za to dejavnost potrebnih kadrov;
6.	obveščal uporabnike o razpoložljivih dokumentih in informacijah v centru.
4.	člen
Pojeg temeljnih nalog iz 3. člena tega dogovora bo opravjjal INDOK center v republiki še naslednje naloge:
1.	skrbel za vključevanje dejavnosti INDOK centrov v delegatskem sistemu v družbeni sistem informiranja ter za povezovanje z ostalimi deli družbenega sistema informiranja, zlasti pa s sredstvi javnega obveščanja, statistiko in Službo družbenega knjigovodstva;
2.	proučeval in spremljal stanje in probleme, ki se pojavljajo pri praktičnem delovanju INDOK centrov v delegatskem sistemu;
3.	spremljal, proučeval in strokovno obravnaval problematiko, ki zadeva sistemska vprašanja na področju informacijsko-dokumentacijske dejavnosti;
4.	obveščal uporabnike o obstoju in lokaciji določenih dokumentov in informacij v drugih INDOK službah oziroma centrih;
5.	skrbel za izpopolnjevanje delovnih metod INDOK centrov v delegatskem sistemu in za njihovo potrebno poenotenje ter nudil potrebno strokovno pomoč;
6.	opravljal druge naloge, o katerih se dogovorijo udeleženci tega dogovora.
5.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavežejo, da bodo INDOK centru redno in pravočasno dostavljali vsa gradiva, ki nastajajo pri njihovem delu in ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje (programi, plani, poročila, analize, študije, elaborati, informacije o aktualnih vprašanjih in predlogi za njihovo reševanje, pregledi, referati, govori, navodila, priporočila, sklepi sej itd.).
Podrobnejši pregled teh gradiv se za vsakega udeleženca določi v sporazumu z udeležencem. Udeleženci so dolžni sodelovati pri ažuriranju-in dopolnjevanju tega pregleda.
6.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo hkrati s celovitim gradivom posredovali INDOK centru tudi kratke, jedrnate samoupravne delegatske informacije, v katerih bo na razumljiv in jedrnat način zapisano:
—	namen gradiva,
—	kakšen je družbenopolitični motiv gradiva,
—	novosti, ki jih gradivo prinaša,
—	katere rešitve gradivo predlaga za spremembo stanja oziroma za sprejem odločitve,
—	kakšne bi bile materialne in druge posledice,
a)	če se gradivo sprejme,
b)	če se gradivo ne sprejme,
—	ali je kdo o gradivu že razpravljal in kakšne so bile morebitne pripombe,
—	kakšen naj bi bil nadaljnji postopek,
—	in vse druge zahteve, o katerih se udeleženci kasneje dogovorijo.
7.	člen
Udeleženci bodo pri pošiljanju gradiv INDOK centru upoštevali vse dogovorjene standarde, določeno klasifikacijo in druge zahteve za poenotenje dokumentacijskega postopka.
8.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo gradiva pripravljena v smislu 5., 6. in 7. člena tega dogovora, posredovali INDOK centru pravočasno, najkasneje pa do takrat, ko so o teh predvidene prve razprave v delegatski bazi (osnutke za izdajo zakonov, predloge itd.).
9.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo z družbenopolitično akcijo vplivali na druge organizacije in skupnosti ter druge vire informacij, da bodo INDOK centru pošiljali svoja gradiva.
10.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavežejo, da bodo prispevali potrebna sredstva za izpolnjevanje nalog in vloge INDOK centra.
Udeleženci tega dogovora se bodo o višini in načinu zagotovitve potrebnih sredstev dogovorili posebej.
11.	člen
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem bo naloge iz 2. člena tega dogovora opravil do konca leta 1977.
Sredstva za izvršitev nalog, določenih v 2. članu tega dogovora, naj se zagotovijo iz republiškega proračuna za leto 1977.
12.	člen
Da ze zagotovi družbeni vpliv pri izvrševanju pripravljalnih nalog v okviru Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem, ustanovi-
jo udeleženci tega dogovora svet udeležencev. Svet udeležencev bo skupaj z Republiškim komitejem za družbeno planiranje in informacijski sistem skrbel, da se priprave za oblikovanje INDOK centra opravljajo v skladu s tem dogovorom.
V ta namen bo svet udeležencev redno spremljal dejavnost INDOK službe v Republiškem komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem, ter obravnaval in usmerjal vsa pripravljalna dela za oblikovanje INDOK centra, kakor tudi opravljanje drugih nalog iz 2. odstavka 2. člena tega dogovora.
13.	člen
Svet udeležencev tega dogovora sestavljajo delegati, ki jih delegirajo udeleženci tega dogovora. Vsak udeleženec delegira po enega delegata v svet udeležencev.
Svet dela na sejah. Seje sveta vodi predsednik sveta, ki ga izvolijo izmed sebe delegati udeležencev.
14.	člen
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem je dolžan na zahtevo udeležencev tega dogovora redno poročati o pripravah in nalogah iz 2. člena tega dogovora.
15.	člen
Udeleženci bodo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora in po potrebi predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet.
16.	člen
K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci: temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in skupnosti.
17.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati udeležencev in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 17. novembra 1977.
Podpisnik: Skupščina SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji hi Skupnost slovenskih občin.
1365.
Na podlagi drugega odstavka 25). člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 13-685/77) in v zvezi s 7. odstavkom tu kc 1. 1. II. poglavja družbenega plana SR Slovenije /z obdobje od leta 1976—1930 (Uradni list SRS, št. 20-947/1976) izdajam
NAVODILO
o metodologiji za ugotavljanje in spremljanje gibanja osebne, skupne in splošne porabe v primerjavi z družbenim proizvodom oz. s podatkom, ki nadomešča
družbeni proizvod v obdobju od leta 1976—1980
I.	Ugotavljanje in spremljanje zibanja osebne splošne in skupne porabe v primerjavi z družbenim proizvodom oziroma s podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod, se v obdobju od leta 1976 do 1980 vrši po metodologiji, ki jo sestavljajo:
Tabela 1: Celoviti prikaz gibanja osebne, skupne in splošne porabe v primerjavi z družbenim proizvodom, oz. s podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod
V tej tabeli se ugotovi, kakšna razmerja se oblikujejo v gibanju družbenega proizvoda in vseh oblik porabe, in je končni namen vseh ostalih tabel (od 2 do 5). Tabela je prirejena tako, da sc bo na osnovi primerjave med razmerji, ki so se oblikovala v letu 1976, in ki se bodo oblikovala v posameznih obdobjih oz. letih, moglo ugotoviti, ali se poraba giblje v skladu z resolucijskimi predvidevanji. Obenem bo iz spremembe strukturnega deleža posamezne oblike porabe v družbenem proizvodu oz. podatku, ki nadomešča družbeni proizvod, možno takoj videti, katera oblika porabe je prispevala k prekoračitvi dogovorjenih razmerij, oz. se bo ugotovilo prestrukturiranje med oblikami porabe (npr.: .s srednjeročni!^ planom 1976 do 1980 je predvideno naj raste hitreje skupna, poraba; kot so rasla osebna poraba; iz podatkov v tabeli 1 bo mogoče ugotoviti, ali se ta predvidevanja uresničujejo). Podatki za tabelo 1 se izračunajo iz odgovarjajočih naslednjih tabel, za vsako občino in skupaj za SR Slovenijo. Tabelo 1 sestavi služba 'družbenega knjigovodstva in jo skupaj z vsemi ostalimi tabelami pbšlje v enerti izvodu odgovarjajočim izvršnim svetom občinskih skupščin in za vsako občino ter global za SR Slovenijo Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje.
Tabela 2: Ugotavljanje družbenega proizvoda oz. podatka, ki nadomešča družbeni proizvod
Družbeni proizvod po načelu čistih dejavnosti ugotavlja uradno Zavod SRS za statistiko in sicer 10—12 mesecev po preteku obračunske dobe. Ker pa je družbeni proizvod merilo za ugotavljanje možnega obsega osebne, skupne in splošne porabe, je ta kazalec zelo pomemben in bi moral zato biti razpoložljiv čimprej po preteku obračunske dobe, oz. vsaj istočasno s podatki o osebni, skupni in splošni porabi.
Družbeni proizvod je vrednostni agregat,* s katerim se globalno prikazujejo rezultati celotne družbene proizvodnje enega leta na področju določene druž* benopolitične skupnosti. V osnovi služijo za izračun podatki iz zaključnih računov (bilaca uspeha), kateri se z vsebinskimi spremembami in teritorialnimi razmejitvami dopolnijo tako, da odgovarjajo zahtevam
• V navodilih navajamo le najnujnejše metodološke opredelitve posameznih ekonomskih kategorij, njihovo globalno karakteristiko In probleme ki nastajalo pri uporabi za potrebe tekoče analize.
marksistične koncepcije o materialni proizvodnji kot izvoru novo ustvarjene vrednosti. Bistveno pri tem je, da ti podatki prikazujejo vrednost ustvarjene proizvodnje in storitev ne glede na to, ali je bila ta proizvodnja tudi prodana in plačana. Vendar so podatki o vrednosti ustvarjenega družbenega proizvoda po čistih dejavnostih na ravni občin na razpolago šele 10—12 mesecev po preteku dobe. Zato je nujno izračunati tak podatek, ki bo v naj večji možni meri nadomeščal družbeni proizvod in bo na razpolago istočasno z obdelavo podatkov iz bilance uspeha. Zato izhajamo v metodologiji • iz podatkov o ugotavljanju poslovnega uspeha OZD za polletno in devetmesečno realizacijo, oz. iz bilance uspeha po zaključnih računih OZD za celoletno realizacijo.
Za razliko od družbenega proizvoda po čislih dejavnostih prcdslavija dohodek, ugotovljen iz podatkov po bilanci uspeha (polletni, devetmesečni ali letni), le pretežni del družbenega proizvoda, zato je treba dodati še pri.•notne davke in dohodku od odtegnjene pristojbine od nadrobne prodajne cene bencina in plinske e a .olja, namenjene za vzdrževanje cest (ki v dohodku niso zajeti), s čimer se bolj približamo vrednostnemu podatku o družbenern proizvodu. Na ta način dobimo za republiški nivo dovolj »metodološko čist« podatek, ki nadomešča družbeni proizvod. Po tej V Oti ugotovljen podatek vključuje t. i. »bruto« doho-lek, v kaU rem so zajete le tiste temeljne organizacije združenega deia, ki sestavljajo svoje letne in periodične obračune. Vse tiste dislocirane poslovne enote, ki niso temeljne organizacije združenega dela, torej niso zajete v 'peđatkih tiste občine, kjer je enota, temveč Listo občine, kjer je sedež odgovarjajoče temeljne organizacije združenega dela. To lahko povzroči težave v obračunu pri nekaterih občinah, kjer je več pome:, d n ih poslovnih enot temeljnih organizacij združenega dela iz drugih občin. To se ugotovi na posebnem pregledu v tabeli 2 POM in se iz nje vnesejo ustrezni podatki na tabelo 2. (Tabelo 2 sestavi služba družbenega knjigovodstva).
Tabela 2 POM:
1.	Vse tiste občine, kjer je več pomembnih dislociranih poslovnih enot^ ki ne sestavljajo zaključnih računov in imajo njihove temeljne organizacijo združenega dela sedež v drugi občini, na tej tabeli ugoto-ve (za vsako enoto posebej, ki jo vnesejo pod I. z vsemi zahtevanimi podatki) odpadajoči ocenjeni podatek o »bruto« dohodku, ki odpade na to enoto. (Ce občina nima izdelane metode za to oceno, izračuna iz zaključnega računa temeljne, organizacije združenega dela poprečni »bruto« dohodek na zaposlenega v celem TOZD in pomnoži število zaposlenih v poslovni enoti z odgovarjajočim »bruto« dohodkom na zaposlenega celo temeljne organizacije združepega dela. Enak postopek se uporpbi tudi za posamezna obdobja.)
V tabeli 2 POM je treba izpolnili samo podatke za tiste poslovne enote na območju občine, ki jih je treba prišteti k »bruto« dohodku, ki ga po organizacijskem načelu ugotovi za občino služba družbenega knjigovodstva.
2.	V to tabelo morajo občine vnesti podatke za družbeni proizvod individualnega sektorja, ker služba družbenega knjigovodstva s temi podatki ne razpolaga. Ocene za posamezna obdobjp pripravijo občine same in sc pri tem v čim večji možni meri poslužujejo podatkov iz davčnega knjigovodstva in podatkov
o gibanju osebnih dohodkov V ustreznih dejavnostih družbenega sektorja.* (Tabelo 2 POM pod I. in III. izpolnijo občine, pod II. Zavod SRS za družbeno planiranje.)
Tabela 3: Opredelitev osebne porabe
Celotna sredstva za osebno porabo vključujejo poleg osebnih dohodkov in prejemkov še dohodke na osnovi socialnih dejatev (pokojnine, invalidnine, otroški dodatki in pod.) ter denarno in naturalno porabo v zasebnem sektorju. Za spremljanje resolucijskih razmerij so pomembna predvsem sredstva, ki se namenijo za osebne dohodke (v tej fazi lahko pri osebni porabi izpustimo socialne prejemke, ker so ti kot dohodek družbenih dejavnosti zajeti v skupni porabi). Obstoječe evidence prikazujejo izplačane osebne dohodke po sedežu izplačevalca osebnega dohodka, ne pa po bivališču zaposlenega delavca. Da bi dobili ustrezne t. i. domicilne osebne dohodke (tj. po bivališču zaposlenega delavca), izračuna služba družbenega knjigovodstva po posebni metodologiji v tabeli 3 obseg osebnih dohodkov, ki odpadejo na zaposlene prebivalce, prebivajoče na območju občine, iz vplačanih prispevkov za nekatere SIS, ki sc plačujejo po bivališču delavca. (Tabelo 3 izpolni služba družbenega knjigovodstva.)
Tabela 4, tabela 5 in tabela 4 POM, tabela 5 POM: Oblikovanje sredstev skupne in splošne porabe
Za te oblike porabe so na razpolago mesečni podatki o bruto prilivu sredstev (po SDK: Poročilo o vplačilu dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti in njihova razdelitev na porabnike — obrazec B-2). Navodilo za spremljanje in ugotavljanje teh podatkov je opredeljeno na tabelah. V priloženih tabelah je predvideno spremljanje celotnega priliva na nivoju občine, ki ga je treba pozneje razčleniti po nosilcih tako, da je razviden del, ki ostane na nivoju občin (vključno solidarnost), ter del, ki se preliva za skupne naloge na ravni republike, nadomestilo službe družbenega knjigovodstva in del, ki v toku leta ostaja nerazporejen na vplačilnem računu. Ker se vplačujejo prispevki za zdravstveno varstvo, otroški dodatek in zaposlovanje po takoimenovanem vplačilnem računu na ravni regije, ne pa tako kot drugi prispevki na vplačilne račune na ravni občine, služba družbenega knjigovodstva ne razpolaga s podatki, kakšen del teh vplačanih prispevkov odpade na posamezne občine. Zato sestavijo potrebne predpisane podatke v tabeli 4 POM regionalne zdravstvene skupnosti, Zveza skupnosti otroškega varstva (oz. regionalne zdravstvene skupnosti) podatke o prispevkih za otroški dodatek in Zveza skupnosti za zaposlovanje podatke o prispevku za zaposlovanje (Tabelo 4 izpolni služba družbenega knjigovodstva po podatkih iz obrazca B-2 in po podatkih iz tabele 4 POM). V prilivu sredstev so zajeti samo t. i.»izvirni dohodki«, ki se oblikujejo na osnovi prispevne stopnje iz dohodka ali iz osebnih dohodkov (izločena so prelivanja med SIS), ker se le na te dohodke nanašajo rcsolucijska razmerja (ki so tudi predmet dogovarjanja oz. svobodne menjave dela).
Prav tako je tudi pri sredstvih splošne porabe predviden bruto priliv, ki se potem razdeljuje za
* Po dogovoru z Zavodom SRS za statistiko bi po potrebi organizirali sestanek, kjer bi se skupno podrobneje dogovorili o načinu ocene.
kritje proračunov občine, republike in federacije, za nadomestilo službe družbenega knjigovodstva in del, ki v teku leta ostaja nerazporejen na zbirnem računu.
Ker se je v letu 1976 vplačeval temeljni davek od prometa proizvodov na skupne vplačilne račune na ravni republike, ne pa na vplačilne račune na ravni občine, služba družbenega knjigovodstva ne razpolaga s potrebnimi podatki, kakšen del teh vplačanih davkov odpade na posamezno občino. Zato Republiški sekretariat za finance predlaga, da sc po strukturi vplačil teh dohodkov po občinah v letu 1977 razdeli tudi prihodke v letu 1976. (Tabelo 5 izpolni služba družbenega knjigovodstva po podatkih iz obrazca B-2 in po podatkih iz tabele 5 POM.)
Roki:.
1.	Podatke za tabelo 2 POM pošljejo izvršni sveti
občinskih skupščin Zavodu SRS za družbeno planiranje	•	<
—	za obdobje I—VI najkasneje do 20. avgusta tekočega leta
—	za obdobje I—IX najkasneje do 20. novembra tekočega leta
—	za leto najkasneje do 20. III. prihodnjega leta
2.	Podatke za tabelo 4 POM pošljejo regionalne zdravstvene skupnosti, Zveza skupnosti otroškega varstva SRS in Zveza skupnosti za zaposlovanje Službi družbenega knjigovodstva, centrala SRS:
—	za obdobje I—VI najkasneje do 20. avgusta
tekočega leta	/
—	za obdobje I—IX najkasneje do 20. novembra
tekočega leta
—	za leto najkasneje do 20. III. prihodnjega leta
3.	Zavod SRS za družbeno planiranje 5 dni po preteku gornjega roka dostavi izdelano tabelo 2 POM službi družbenega knjigovodstva.
4.	Služba družbenega knjigovodstva tekoče pripravlja iz svojih evidenc ostale tabele tako, da po prejemu tabele 2 POM izdela tabelo 1 po občinah in zbirnik za SR Slovenijo:
—	za I. polletje do konca avgusta tekočega leta
—	za obdobje I—IX do konca novembra tekočega leta
—	za celo leto do konca marca prihodnjega leta.
Opomba:
Predložene so samo tabele za pripravo podatkov za leto 1976 (ki so poizkusno že bili idclani) in za leto 1977. Glede na izhodišča zakona o združenem delu se bo sistem ugotavljanja in razporejanja dohodka in na tej osnovi tudi obrazci za ugotavljanje polletnega, devetmesečnega in letnega poslovnega uspeha v letu 1978 spremenil, zato bodo v teku leta 1978 ustrezno spremenjeni tudi potrebni obrazci za celovito spremljanje vseh oblik porabe v primerjavi z družbenim proizvodom oz. podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod.
II. To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/77
Ljubljana, dne 15. novembra 1977.
Direktor
,	Zavoda SRS za družbeno
planiranje
Zdravku Praznik 1. r.
Občina
Tabela 1 Izpolni SDK
CELOVIT PRIKAZ GIBANJA
OSEBNE, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE V PRIMERJAVI Z DRUŽBENIM PROIZVODOM OZ. S PODATKOM, KI NADOMEŠČA DRUŽBENI PROIZVOD V LET C 1976 IN V OBDOBJU
OD 1. 1. DO---------1977
— v tisoč din
Element
_1	2 ______________________
1.	»Doseženi« družbeni proizvod oz. podatek, ki nadomešča »doseženi« družbeni proizvod (tab. 2, zap. št. 12)
2.	»Razporejeni« družbeni proizvod oz. podatek, ki nadomešča »razporejeni družbeni proizvod (tab. 2, zap. št. 13)
3.	Neto osebni dohodki (tab. 3, stolpec 7)
4.	Skupna poraba (tab. 4. stolpec 2, zap. Št. 9) od tega:
5.	— republika (tab. 4, stolpec 4, zap. št. 9)
6.	— občine (tab. 4, stolpec 3, zap. št. 9)
7.	— ostalo in nadomestilo SDK* (tab. 4, stolpec 5, zap. št. 9)
8.	— nerazporejeno (tab. 4, stolpec 6, zap. št. 9)
9.	Splošna poraba (tab. 5, stolpec 2, zap. št. 7) od tega:
10.	— zveza (tab. 5, stolpec 5, zap. št. 7)
11.	— republika (tab. 5, stolpec 4. zap. št. 7)
12.	— občine (tab. 5, stolpec 3, zap. št. 7)
13.	— ostalo in nadomestilo SDK* (tab. 5, stolpec 6, zap. št. 7)
14.	— nerazporejeno (tab. 5, stolpec 7, zap. št. 7)
15.	Skupaj poraba (3 + 4 + 9)
od tega:	v
16.	— osebni dohodki (3)
17.	— zveza (10)
18.	— republika (5 + 11)
19.	— občine (6 + 12)
20.	— ostalo in nadomestilo SDK* (7 + 13)
21.	— nerazporejeno (8 + 14)
leto	obdobje od
1976	1. 1. do ........ 1977
3	4
v

22.	Delež porabe v »doseženem« družbenem proizvodu oz. v podatku, ki
nadomešča »doseženi« družbeni proizvod v "/o (zap. št. 15 : zap. št.	v °/o z 1 decimalko
1 X 100) od tega:
23.	— osebni dohodki (zap. št. 16 : zap. št. 1 X 100)
24.	— zveza (zap. št. 17 : zap. št. 1 X 100)
25.	—	republika (zap.	št.	18 : zap.	št. 1 X 100)	<*
26.	—	občine (zap. št.	19	: zap. št.	1 X 100)
27.	— ostalo in nadomestilo SDK* (zap. št. 20 : zap. št. 1 X 100)
28.	— nerazporejeno (zap. št. 21 : zap. št. 1 X 100)
29.	Delež porabe v »razporejenem« družbenem proizvodu oz. v podatku, ki nadomešča »razporejeni« družbeni proizvod v °/« (zap št. 15 : zap. št. 2 X 100)
od tega:
30.	— osebni dohodki (zap. št. 16 : zap. št. 2 X 100)
31.	— zveza (zap. št. 17 : zap. št. 2 X 100)
32.	—	republika (zap.	št.	18 : zap.	št. 2 X 100)
33.	—	občine (zap. št.	19	: zap. št.	2 X 100)
34.	— ostalo in nadomestilo SDK* (zap. št. 20 : zap. št. 2 X 100)
35.	— nerazporejeno (zap. št. 21 : zap. št. 2 X 100)
• Podatek vključuje zbrana sredstva od določenega vplačanega temeljnega prometnega davka za republiško skupnost za ceste, za kompenzacije osnovnih živilskih proizvodov in za razvojne premije ter znesek vplačanih denarnih kazni za prekrške, nadomestilo za napredek organizacije dela občinskih upravnih organov in nadomestilo za SDK.
Tabela 2
Občina ---------------------------------- Izpolni SDK
IZRAČUN DRUŽBENEGA PROIZVODA OZ. PODATKA, KI NADOMEŠČA DRUŽBENI PROIZVOD ZA LETO 1976 IN ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO .............................. 1977
— v tisoč din
ZaP-	Element
i	a
1.	Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah (BU*) 76 243, PR* (77 010)
2.	Amortizacija iznad predpisanih minimalnih stopenj (BU/76 244, PR/77 059)
3.	Doseženi dohodek (BU/76 252, PR/77 017)
4.	Razporejeni dohodek (BU/76 299, PR/77 080 + 041)
5.	Doseženi bruto dohodek (1976:1 +2 + 3, 1977:1 + 3)
6.	Razporejeni bruto dohodek (1976:1+2 + 4, 1977:1+4)
7.	Povečano za bruto dohodek poslovnih enot, ki niso TOZD (tab. 2 POM, zap. št. la)
8.	Zmanjšano za bruto dohodek poslovnih enot, ki niso TOZD (tab. 2 POM, zap. št. Ha)
9.	Prometni davek od proizvodov in storitev**
10.	Odtegnjena pristojbina od nadrobne prodajne cene bencina in plinskega olja namenjena na vzdrževanje cest (posebni podatek iz BU/76 333)***
11.	Družbeni proizvod za individualni sektor (tab. 2 POM. zap. št. III)
12.	»Doseženi« družbeni proizvod oz. podatek, ki nadomešča »doseženi« družbeni proizvod (5 + 7—8 + 9 + 10 + 11)
13.	»Razporejeni« družbeni proizvod oz. podatek, ki nadomešča »razporejeni« družbeni proizvod (6 + 7—8 + 9 + 10 + 11)
• BU/76 — Bilanca uspeha za leto 1976, stolpec 5 oznaka za AOP, PR/77 — Poslovni rezultat med letom, stolpec 5 oznaka za AOP
•• leto 1976: tab. 5, zap. Št. 2, stolpec 2, zmanjšano za B-2 leto 1976 in B-2 od i. 1. do 31. 1. 1977, stolpec 1, zap. št. (084+085 4-086) leto 1977: tab. 5, zap. št. 2, stolpec 2, zmanjšano za B-2 stolpec 2, zap. št. (087088+ 089)
*** za obdobje januar-junij in januar-september 1977 podatek iz obrazca B-2, stolpec 2, zap. št. 425
leto	obdobje od
1976	1. 1. do ....... 1977
3	4
Tabela 2 POM
Občina ---------------------------------------- Izpolni občina in dostavi
Zavodu SRS za družbeno planiranje
PODATKI O RAZPOREJENEM BRUTO DOHODKU POSLOVNIH ENOT, KI NISO TOZD IN O DRUŽBENEM PROIZVODU INDIVIDUALNEGA .SEKTORJA
— v tisoč din
Element
1	2	3	4
I. Podatki o razporejenem bruto dohodku za poslovne enote, ki niso TOZD in za katere se poveča bruto dohodek ugotovljen po SDK (izpolni občina)
1. Naslov poslovne enote (ki ni TOZD)
Občina, kjer je sedež TOZD ______________
Ocenjeni bruto dohodek (razporejeni)
2.
I.a. SKUPAJ OCENJENI BRUTO DOHODEK, KI SE PRIŠTEJE II. Podatki o razporejenem bruto dohodku za poslovne enote, ki niso TOZD in za katere se zmanjša bruto dohodek ugotovljen po SDK (izpolni Zavod SRS za družbeno planiranje)
Občina, kjer se nahaja poslovna enota, ki ni TOZD---------------
Ocenjeni bruto dohodek (razporejeni)
2.
leto	obdobje od
1976	1. 1. do ....... 1977
Tl.a. SKUPAJ OCENJENI BRUTO DOHODEK, KI SE ODŠTEJE III. Ocenjeni družbeni proizvod za individualni sektor (izpolni občina)
Tabela 3 (leto 1976)
Občina ......................... .......... .... Izpolni SDK
IZRAČUN OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV, KI PREBIVAJO NA OBMOČJU OBČINE ZA LETO 1976
— v dinarjih
Zap. IL	Vplačani prispevki I-III (B-2 stolpec 1)	Prispevna stopnja (Ur. 1. SRS 8/75 stran 389)	Bruto OD po posameznih SIS (stolpec 1: stolpec 2) X 100	Bruto OD na ravni obline (stolpec 3 zap. St. Id) :3	Skupna prispevna stopnja Iz BOD (Ur. 1. SRS 8/75 str. 389)	Skupni prispevki iz BOD na ravni občine (stolpec 4 zap. št. Id * stolpec 5 zap. št. Id) :100	Neto OD na ravni občine (stolpec 4 manj stolpec 6)
	1	2	3	4	5	6	7
L Obdobje I-III 1976 a) Izobraževalna skupnost	zap. št./564 do 268 in 274 do 276	stolpec 2 in 6		—	—	—	—
b) Kulturna skupnost	zap. št. 299 manj rn 13752	stolpec 3		—	—	—	—
c) Telesnokulturna skupnost	zap. št. 332	stolpec 4		—	—	—	—
d) Skupaj					2,37 »/• + 8,01 »/e + 11,80 f + stolpec 14-4-2-‘- 3 + 4 + 4-5 + 6		
Občina_________________________________________ Tabela 3/1 (leto 1976)
— v dinarjih
7.ap. št.	Vplačani prispevki IV-XII (B-2 stolpec 1)	Prispevna stopnja (Ur. 1. SRS 8/76 str. 409)	Bruto OD po posameznih SIS (stolpec 1 stolpec 2) X 100	Bruto OD na ravni občine (stolpec 3 zap. št. Ile) : 4	Skupna prispevna stopnja (Ur. 1. SRS 8/76 str. 409)	Skupni prispevki iz BOD na ravni občine (stolpec 4 zap. št. Ilc X stolpec 5 zap. št. Ile) : 100	Neto OD na ravni občine (stolpec 4 manj stolpec 6)
	f	2	3	4	5	6	7
Obdobje IV-XH 1976							
a) Izobraževalna skupnost	zap. št. 264 do 268 in 274 do 276	stolpec 3					
b) Kulturna skupnost	zap. št. 299 manj m 13752	stolpec 7		—			—
c) Telesnokulturna skupnost	zap. št. 332	stolpec 10		—	—		
d) Skupnost socialnega skrbstva	zap. št. 362	stolpec 13		—	—	—	—
e) Skupaj		—			stolpec 20		
III. Skupaj osebni dohodki za leto 1976 (Id+IIe)							
Občina________________________________ Tabela 3 (leto IB1??) Izpolni SDK
IZRAČUN OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV, KI PREBIVAJO NA OBMOČJU OBČINE ZA POSAMEZNA
RAZDOBJA OD 1. 1. DO 31. 12. 1977	— v dinarjih
Zap.
št.
Vplačani prispevki I-VI (B-2 stolpec 2)
Prispevna stopnja (Ur. L. SRS 8/76
str. 409)
Bruto OD po posameznih SIS
(stolpec 1: stolpec 2)
X 100
Bruto OD na ravni občine (stolpec 3 zap. št. le) : 4
Skupna prispevna stopnja iz BOD (Ur. 1. SRS 8/76
str. 409)
Skupni prispevki iz BOD na ravni občine (stolpec 4 zap. št. le X stolpec 5 zap. št. le) : 100
Neto OD na ravni občine (stolpec 4 manj
stolpec 6)
	1	6	3	4	5	6	7
L Obdobje I-VI. 1977 a) Izobraževalna	zap. St. 265	stolpec 3					
skupnost	do 272 manj. rn. 11305 in 84388						
b) Kulturna skupnost	zap. št. 296 manj rn. 13752	stolpec 7	<				
c)	Telesnokulturna skupnost d)	Skupnost socialne-	zap. št. 329	stolpec 10		—	—	—	—
ga skrbstva	zap. št 362	stolpec 13		—	—	_	
e) Skupaj OD od 1. 1. do 30. 6, 1977		—			stolpec 20		
II. Skupaj OD od 1. 7.							
do 31. 7. 1977 (Podatki se sestavijo po navodilu za obdobje I-VI. 1977)			i				
						Tabela 3/1 (leto 1977)	
Občina							
							
				Bruto OD		Skupni prispevki	
	Vplačani prispevki VIII-IX (B-2 stol-		Bruto OD pb		Skupna	iz BOD	Neto OD
Zap.		Prispevna	posameznih	na ravni	prispevna	na ravni	na ravni
		stopnja	SIS	občine	stopnja	občine	občine
št.		(Ur. 1. SRS	(stolpec 1:	(stolpec 3	iz BOD	(stolpec 4	(stolpec 4
		14/77)	stolpec 2)	zap. št.	(Ur. 1. SRS	zap. št. Ile	manj
			X 100	Ule) : 4	14/77)	X stolpec 5	stolpec 6)
						zap. št. Ule) : 100	
	1	2	3	4	5	6	7
IH. Obdobje VUI-IX							
1977							
a) Izobraževalna	zap. št. 265	stolpec 4		—	—		—
skupnost	do 272 manj rn. 11305 in 84388						
							
b) Kulturna skupnost	zap. št. 296 manj rn. 13752	stolpec 5				—	
c) Telesnokulturna							
skupnost	zap. št. 329	stolpec 6					
d)	Skupnost soc. skrb. e)	Skupaj OD od	zap. št. 362	stolpec 7		—	stolpec 10	—	—
1. 8. do 30. 9. 1977 	/								
IV. Skupaj OD od 1. 1							
do 30. 9. 1977 (le+11+lile)			_				
V. Obdobje X-XII. 1977 (Podatki se sestavijo po navodilu za obdobje VIII-IX 1977)
VI. Skupaj OD od 1. 1. do 31. 12. 1977
(IV + V)
\
Navodilo za izpolnjevanje tabele 3 (leto 1976) je
na samem obrazcu tabele; pri tem je treba paziti:
—	v stolpec 1 pod zap. št. I. se vnesejo zneski iz obrazca B-2 za obdobje od 1. 1. do 31. III. 1976 po navodilu na tabeli 3 (leto 1976)
—	v stolpec 1 pod zap. št. II. se vnesejo zneski iz obrazca B-2 samo za obdobje od 1. 4. do 31. 12. 1976. Zneski iz obrazca B-2 za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1976 se morajo zmanjšati za zneske iz obrazca B-2 za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1976
—	v stolpec 2 in 5 pod zap. št. I. se vnesejo stopnje prispevkov posameznih SIS, ki so veljale v letu 1975 in v obdobju začasnega financiranja v letu 1976, to je od januarja do marca 1976. Stopnje so objavljene v Ur. 1. SRS, št. 8/75 stran 389 v posameznih stolpcih po občinah
—	v stolpec 2 in 5 pod zap. št. II. se vnašajo stopnje prispevkov posameznih SIS, ki so veljale v obdobju april-december 1976. Stopnje so objavljene v Ur. 1. SRS 8/76 stran 409 v posameznih stolpcih po občinah.
Navodilo za izpolnjevanje tabele 3 (leto 1977) je na samem obrazcu tabele.
— Za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1977 se izpolnijo podatki v tabeli 3 (leto 1977) pod zap. št. I a, b, c, d in e.
— Ker obdobje začasnega financiranja SIS s področja družbenih dejavnosti v letu 1977 ne sovpada z obdobji obračuna poslovnega rezultata OZD med letom, je treba za izračun BOD in neto osebnih dohodkov na ravni občine za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1977 upoštevati:
1.	izračunati znesek bruto OD in neto OD na ravni občine za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1977 (tabela 3 stolpec 4 in 7 zap. št. le)
2.	izračunati znesek bruto OD in neto OD na ravni občine za mesec julij 1977 po navodilu za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1977 v tabeli 3 (leto 1977) pod zap. št. I a, b, c, d, e
3.	izračunati znesek bruto OD in neto OD na ravni občine skupaj za mesec avgust in september 1977 po navodilu v tabeli 3 (leto 1977) pod zap. št. III a, b, c, d in e.
— Za leto 1977 se izračunajo zneski bruto OD in neto OD na ravni občine tako, da se podatkom za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1977 prištejejo podatki za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 1977, izračunani po navodilu tabele 3 (leto 1977) pod zap. št. III a, b, c, d, e.
Občina ----„«--------------------------- Tabela 4 (leto 1976)
Izpolni SDK
OBSEG OBLIKOVANIH SREDSTEV SKUPNE PORABE NA RAVNI OBČINE IN V OBČINI
(vir podatkov: poročilo o vplačilu dohodkov DPS, SIS in skladov DPS in njihova razdelitev na uporabnike
— obrazec B-2,* ki ga SDK mesečno pošilja občini)
— v tisoč din
z«p- SIS	Vplačani	prispevki iz OD delavcev, porabe v obdobju od 1	iz dohodka in sklada .. 1. do 31. 12. 1976	skupne
Št.	£,lčl	skupaj na ravni občine	za občinsko SIS In solidarnost	skupne naloge na ravni republike	nadomestilo za SDK
1	2	3	4	5
1. Otroško varstvo (dnevno varstvo otrok in otroški dodatek)	stolpec 1, zap. št. od 231 do 236 in zap. št. 249 Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 2	stolpec 9 in 10, zap. št. 252 manj zap. št. 237	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 4	stolpec 3, zap. št. 252 manj zap. št. 237 Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 5
2. Izobraževanje (osnovno in usmerjeno)	stolpec 1, zap. št. 279	stolpec 6 in 10, zap. št. 279	stolpec 4 tn 7, zap. št. 279	stolpec 3, zap. št. 279
3. Kultura	stolpec 1, zap. št. 299	stolpec 9 in 10, zap. št. 299	stolpec 7, zap. št. 299	stolpec 3, zap. št. 299
4. Telesna kultura	stolpec 1, zap. št. 332	stolpec 9 in 10, zap. št. 332	stolpec 7, zap. št. 332	stolpec 3, zap. št. 332
5. Socialno skrbstvo	stolpec 1, zap. št. 362	stolpec 9 in 10, zap. št. 362	stolpec 7, zap. št. 362	stolpec 3, zap. št. 362
6. Zdravstveno varstvo	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 2	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 3	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 4	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 5
7. Zaposlovanje	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 2	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 3	—	Podatek iz tabele 4 POM, stolpec 5
8. Raziskovalna dejavnost	stolpec 1, zap. št. 312	—	stolpec 7, zap. št. 312	stolpec 3, zap. št. 312
1. Skupaj skupna poraba
• Podatki v stolpcih 2, 3, 4, 5 te tabele se vzamejo iz obrazcaca B-2. Za samoupravne interesne skupnosti pod zap. 6t. 6 in 7 ter del pod zap. št. i in 2 obstoji evidenca samo z# regijo kot celoto ne pa po občinah v regiji. Razdelavo po občinah morajo zagotoviti posamezne skupnosti.
Občina
Tabela 4 (leto 1977) Izpolni SDK
OBSEG OBLIKOVANIH SREDSTEV SKUPNE PORABE NA RAVNI OBČINE IN V OBČINI
(vir podatkov: poročilo o vplačilu dohodkov DPS, SIS in skladov DPS in njihova razdelitev na uporabnike
obrazec B-2*, ki ga SDK mesečno pošilja občini)
— v tisoč din
Vplačani prispevki Iz OD delavcev In Iz dohodka ter Sklada
Zap. št.	SIS	skupaj na ravni občine	skupne porabe za občinsko SIS in solidarnost	v obdobju od 1. 1. skupne naloge na ravni republike	do	1977 nadomestilo za SDK in davčno službo	nerazporejena sredstva na računih pri SDK
1	2	3	4	5	6
1. Otroško varstvo (dnevno varstvo otrok in otroški dodatek)	stolpec 2, zap. št. 231 do 236 - Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 2	stolpec 9, zap. št. 252 manj zap. št. 237	Podatek iz tab. i POM stolpec 4	stolpec 10, zap. št. 231 do 236 Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 5	stolpec 11, zap. št. 231 do 236 Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 6
2. Izobraževanje (osnovno, usmerjeno) V	stolpec 2, zap. št. 275 manj 259 (samo rn 19527 po prilogi k B-2)	stolpec 6, zap. št. 265 do 272 in podatki na desnem robu obr. zap. št. 265, 266, 267, in 268	stolpec 4 in 7, zap. št. 275	stolpec 10, zap. št. 275 manj 259 in podatki na desnem robu obr. zap. št. 266. 266, 267 in 268	stolpec 11, zap. št. 275 manj 259 (samo Yn 19527 po prilogi k B-2)
3. Kultura	stolpec 2, zap. ' št. 296	stolpec 9, zap. št. 296	stolpec 7, zap. št. 296	stolpec 10, zap. št. 296	stolpec 11, zap. št. 296
4. Telesna kultura	stolpec 2, zap.* št. 329	stolpec 9, zap. št. 329	stolpec 7, zap. št. 329	stolpec 10, zap. št. 329	stolpec 11, zap. št. 329
5. Socialno skrbstvo	stolpec 2, zap. št. 362	stolpec 9, zap., št. 362 in podatki na desnem robu obr. zap. št. 350, 351, 354	stolpec 7, zap. št. 362	stolpec 10, zap. št. 362 manj podatki na desnem robu obr. zap. št. 350. 351 in 354	stolpec 11, zap. št. 362
6. Zdravstveno varstvo	Podatek iz tab. 4 POM. stolpec 2	Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 3	Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 4	Podatek iz tab. 4	POM, stolpec 5	Podatek iz tab. 4 POM. stolpec 6
7. Zaposlovanje	Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 2	Podatek iz tab. } POM, stolpec 3	f	Podatek iz tab. 4	POM, stolpec 5	Podatek iz tab. 4 POM, stolpec 6
8. Raziskovalna dejavnost	stolpec 2, zap. ' št. 309	—	stolpec 7, zap. št. 309	stolpec 10, zap. št. 309	stolpec 11, zap. št. 309
9. Skupaj skupna poraba
• Podatki v stolpcih 2, 3. 4, 5 in # te tabele se vzamejo iz obrazca B-2.
Z
Za samoupravne Interesne skupnosti pod zap. št. 6 in 7 ter del pod zap. št. 1 in 2 obstoji evidenca samo za regijo kot celotb, ne pa po občinah v regin. Hazdclavo m občinah morajo zagotoviti posamezne skupnosti.
SIS ---------------------------.----------------------—
Prispevki za —.........-.................................
(izpolni: regionalne zdravstvene skupnosti oz. Zveza skupnosti otroškega varstva SRS in Zveza skupnosti za zaposlovanje)
Bruto
vplačila	Za občinske
Občina	na ravni	SIS
občine
1	2	S
Tabela 4 POM leto 1976 Obdobje od ..........
do ................ 1977
— v tisoč din
Za skupne	Nadomestilo	Nerazporejena
naloge na	za SDK	~ sredstva
. ravni	In davčno	na računih
republike	službo	pri SDK
4	5	i,
1.
2.
3.
Skupaj na ra/ni	B-2,
regije	stolpec 2
V ......................, dne
B-2,	B-2,	B-2,	B-2,
stolpec 9	stolpec 7	stolpec 10	stolpec 11
Podpis in pečat
Opozorilo:
Stolpec 6 te tabele — nerazporejena sredstva na računih pri SDK — podatki se izpolnjujejo samo za obdobje januar—junij in januar—september 1977. V poročilu za leto 1976 in 1977 je 'ta stolpec prazen, ker ob koncu leta ni nerazporejenih sredstev na računih SDK.
Regionalne zdravstvene skupnosti v podatkih ne vključujejo prispevkov za zdravstvo in zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo skupnosti pokojninsko inva-
lidskega zavarovanja in tudi ne prispevkov za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo skupnosti za zaposlovanje za nezaposlene osebe (B-2 zap. št. 209 in 210)
Seštevek podatkov po posameznih občinah (skupaj na ravni regije) mora vedno soglašati s podatki iz obrazca B-2 (Poročilo o vplačilu dohodkov DPS, SIS in skladov DPS in njihova razdelitev na uporabnike), ki ga mesečno sestavlja in pošilja samoupravnim interesnim skupnostim SDK.
Občina
Tabela 5 (z^ leto 1976) Izpolni SDK
OBSEG OBLIKOVANIH SREDSTEV SPLOŠNE PORABE NA KAVNI OBClNE IN V OBČINI (vir podatkov: poročilo o vplačilu dohodkov DPS, SIS in skladov DPS in njihova razdelitev na uporabnike — obrazec B-2, ki ga SDK mesečno pošilja občini — za leto 1976 in poročilo za obdobje od 1.1. do 31.12.1977)
— v tisoč din
Viri dohodkov	Skupaj na	Za občinski	Za republiški	Za zvezni	Ostalo in nadomestilo SDK B-2. stolpec 3, ,	0, 9, 10
	ravni občine	proračun	proračun B-2, stolpec 5	proračun	
	B-2. stolpec 2	B-2, stolpec (i		B-2, stolpec 4	
i	2	3	4	5	6
1. Davek na dohodek in	zap. št. 030	zap. št. 030	zap. št. 030	—	zap. št. 030
iz osebnega dohodka					
2. Davek na promet pro-	zap. št. 090 in	zap. št. 090	zap. št. 090	—	zap. št. 090 in
izvodov in davki od	tab. 5 POM,		in tab. 5 POM,		tab. 5 POM,
storitev	stolpec 2		stolpec 3		stolpec 4
3. Davki od tujih oseb	zap. št. 095	—	zap. št. 095	—	zap. št. 095
4. Davek na dohodek od	zap. št. 112	zap. št. 112 \	—	— ■	zap. št. 112
premoženja in premoženjskih pravic, davek na premoženje					
					
		♦			
in davek od skupnega dohodka občanov					
5. Takse	zap. št. 140	zap. št. 140	zap. št. 140	zap. št. 140	zap. št. 140
6. Dohodki po posebnih • predpisih	zap. št. 165	zap. št. 165	zap, št. 165	zap. št. 165	zap. št. 165
7. Skupaj izvirni do-					
hodki					
(1+2+ 3 + 4 + 5 t 6)					
8. Dohodki upravnih or-	zap. št. 178	zap. št. 178	zap. št. 178	zap. št. 178	zap. št. 178
ganov in drugi do-					
hodki
9. Skupaj splošna poraba (7 + 8)
Tabela 5 POM (leto 1976) Izpolni republiški sekretariat za finance
PODATKI O VPLAČILU IZ RAZDELITVE TEMELJNEGA DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV V OBDOBJU OD 1. 1. 1976 DO 31. 1. 1977 PO OBČINAH V SR SLOVENIJI
— v tisoč din
Občina		Bruto vplačila (B-2 stolpec 1, zap. St. od 031 do 044)	Za (B-2	republiški stolpec 5, 031 do	proračun zap. št. od 044)	Nadomestilo SDK in ostalo (B-2 stolpec 3 in 8, zap. St. 031 do 044)
1		2		3		-4
1.
2.
3.
60.
Skupaj na ravni republike
V Ljubljani ...j..................., dne ...........
Opozorilo:	,	.
Podatki pod »skupaj nd ravni republike« morajo soglašati s podatki v obrazcu B-2 za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1976 in B-2 za obdobje 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977
Občina
Tabela 5 (leto 1977) Izpolni SDK
OBSEG OBLIKOVANIH SREDSTEV SPLOŠNE PORABE NA RAVNI OBČINE IN V OBČINI
(vir podatkov: poročilo o vplačilu dohodkov DPS, SIS in skladov DPS in njihova razdelitev na uporabnike
— obrazec B-2, ki ga SDK mesečno pošilja občini)
— v tisočih din
Zap.
št.
Viri dohodkov
1
1.	Davek na dohodek in iz osebnega dohodka
2.	Davek na promet proizvodov in davki od storitev
3.	Davki od tujih oseb
4.	Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, davek na premoženje in davek od skupnega dohodka občanov
5.	Takse
6.	Dohodki po posebnih predpisih
Skupaj na ravni občine B-2, stolpec 2
Za občinski proračun B-2, stolpec 6
Za republiški proračun B-2, stolpec 5
Za zvezni proračun B-2, stolpec 4
Ostalo in nadomestilo za SDK B-2, stolpec 8, d, 10
Nerazporejena sredstva na računih pri SDK B-2, stolpec 11
	2			3			4		5		6			7	
zap.	št.	30	1 P	št.	30	zap.	št.	30	—	zap.	št.	30	zap.	št.	30
zap.	št.	097	zap.	št.	097	zap.	št.	097	—	zap.	št.	097	zap.	št.	097
zap.	št.	101		—		zap.	št.	101	—,	zap;	št.	101	zap.	št.	101
zap. št.	115	zap.	št.	115		—					zap.	št.	115	zap.	št.	115
zap. ■ št.	143	zap.	št.	143	zap.	št.	143	zap. št.	143	zap.	št.	143	zap.	št.	143
zap. št.	171	zap.	št.	171	zap.	št.	171	zap. ŠL	171	zap.	št.	171	zap.	št.	171
7. Skupaj izvirni dohodki
(1+2-1-34*4 + 5 + 6)
8. Dohodki upravnih or-' ganov in drugi dohodki	zap. št. 181 zap. št. 181 zap. št. 181 zap. št. 181
zap. št. 181' zap. št. 181
9. Skupaj splošna poraba (7 + 8)
z
1366.
Skladno z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in št. 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih dohodkov po poklicih za leto 1976
I
Čisti poprečni osebni dohodek delavcev v združenem delu po poklicih je bil v letu 1976:
A — Kmetijski, industrijski in podobni delavci ter storitveno osebje:
	Stopnja	Poprečni
Poklic	strokovne Izobrazbe	mesečni čisti OD
Kmetijski delavec	KV	3370
Kmetijski traktorist	KV	3918
Živinorejec	KV	3773
Sekač lesa (ročni-strojnij	KV	3599
Miner površinskega kopa	KV	4223
Topilec pri kupolni peči	KV	4860
Kovač (ročni in' strojni)	KV	4595
Livar	KV	4612
Orodjar za izdelavo orodja	KV	4308
Kovinostrugar	KV	4227
Kovinobrusilec	KV	4027
Strojni ključavničar	KV	4321
Avtomehanik	KV	4094
Ključavničar	KV	4159
Varilec	KV	4014
Monter strojev	KV	3980
Klepar	KV	3885
Elektrovariiec	KV	4135
Inštalater cevovodov v zgradbah	KV	4410
Precizni mehanik	KV	4623
Elektromehanik	KV	4315
Elektromonter	KV	4428
Elektroinštalater	KV	4598
Galerist lesa	KV	3768
Tesar	KV	3788
Strojni mizar	KV	3721
Gradbeni mizar	KV	3991
Pohištveni mizar	KV	3964
Predilec preje in sukanca Navijalec in previjalec prediva ii	KV l	3268
sukanca Tkalec tkanin na mehaničnih	KV	2951
statvah	KV	3131
Pletilec na avtomatskem stroju Sivalec tekstilne konfekcije na	.*v	2914
strojih	KV	2792
Krojač - šivilja	KV	3055
Poslovodja v tekstilni obrti	VK\	4336
Tapetnik	KV	3737
Usnjar	KV	3967
Čevljar Šivalec gornjih delov obutve v	KV	3778
serijski izdelavi	KV	3170
	Stopnja	Poprečni
Poklic	strokovne	mesečni
	Izobrazbe	čisti OD
Opekarski delavec	KV	3215
Steklorezec	KV	4301
Upravljalec aparatov in naprav	V	
bazični kemični industriji	KV	4894
Upravljalec aparatov in naprav	v	
farmacevtski proizvodnji	KV	3660
Mešalec kemičnih sestavin	KV	4137
Destilator	KV	4348
Poslovodja v živilski obrti	VKV	5043
Rafiner	KV	4037
Laborant (razen medicinskega)	SSI	4063
Laborant	—	4054
Mesar, klavec, sekač in prodajalec		
mesa Pek kruha in peciva (ročni-	KV	3609
strojnl)	KV	4141
Mlinar žita	KV	4238
Pripravljalec tobaka	KV	3336
Izdelovalec cigaret	KV	3427
Izdelovalec lesenih rolet	—	4350
Ročni stavec	KV	4814
Strojni stavec	KV	4920
Tiskarski delavec	KV	4613
Knjigovez (ročni in strojni)	KV	4538
Loščilec	KV	3812
Barvar, pleskar	KV	3988
Vulkanizer	KV	4060
D vigalničar-žer j avovod j a	KV	4502
Upravljalec strojev za zemeljska		
dela	KV	4481
Zavij alec (ročni-strojni)	PKV	2905
Gradbeni zidar	KV	3791
Ročni obdelovalec kamna	KV	3802
Betonirec	KV	4016
Armirec v gradbeništvu	KV	4475
Monter v gradbeništvu	KV	4677
Polagalec podov	KV	4521
Šofer avtobusa »D« kategorije Šofer kamiona »C« in »E«	KV	5141
kategorije	KV	4880
Voznik potniškega vozila	KV	4609
Trgovski zastopnik	SSI	6742
Prodajalec v trgovini	KV	3425
Kuhar	KV	3604
Natakar	KV	3557
Frizer-brivec	KV	3339
Fotograf	KV	4218
Dimnikar	KV	4148
Tehnični risar	SSI	3764
Daktilograf	NSI	3539
Operater na luknjaču	NSI	3591
Kemični čistilec-detašer	KV	3480
Predelovalec plastičnih mas	KV	3282
Cementninar-teracer	KV .	3700
Rezkalec	KV	4286
Izdelovalec brezalkoholnih pijač	KV	3832
Galvanizer	KV	4043
Pečar, oblagalec s ploščicami	KV	4190
Izdelovalec usnjene galanterije	, KV	3483
Kozmetik obraza in telesa	KV	3624
B — Strokovnjaki in umetniki
	Stopnja	Poprečni
Poklic	strokovne	mesečni
	Izobrazbe	čisti OD
Gradbeni tehnik	SSI	5961
Ladjedelniški tehnik	SSI	7468
Rudarski tehnik	SSI	6594
Metalurški tehnik	SSI	5094
Strojni tehnik	SSI	5219
Elektrotehnik	SSI	5579
Tehnik-tehnolog	SSI	5105
Agrotehnik-kmetij ski tehnik	SSI	4984
Gozdarski tehnik	SSI	5006
Ekonomski tehnik	SSI	4571
Knjigovodja Programer za manjši račun.	SSI	4402
sistem luknjanje kartic Operater na elektronskem	VSSI	5493
računalniku	VSSI	4565
Korespondent za tuj jezik	VSSI	5185
Ekonomist-analitik-planer	VSSI	6587
Kemik	VSSI	6198
Arhitekt	VSSI	7368
Gradbeni inženir	VSSI	8098
Metalurški inženir	VSSI	6974
Strojni inženir	VSST	7155
Elektroinženir	VSSI	7315
Inženir-tehnolog	VSSI	6934
Kmetijski inženir	VSSI	6018
Gozdarski inženir	VŠSI	6369
Zdravnik, stomatolog	VSSI	6040
Dentist	SSI	5499
Medicinski tehnik	SSI	4410
Medicinski laborant	SSI	3988
Profesor gimnazije Profesor tehniške ali druge	VSSI	6004
strokovne šole	VSSI	6219
Predmetni učitelj osnovne šole	VSSI	4979
Učitelj	SSI	4597
Sociolog	VSSI	5788
Socialni delavec	VSSI	5276
Prevajalec	VSSI	5671
Novinar-sodelavec	VSSI	6547
Fotoreporter	VSSI	6276
Dramski in filmski igralec	VSSI	5516
Oznake pri stopnji izobrazbe pomenijo:
VSSI — visoka strokovna izobrazba VSSI — višja strokovna izobrazba *
SSI — srednja strokovna izobrazba NSI — nižja strokovna izobrazba VKV — visokokvalificirani delavci KV — kvalificirani delavci PKV — polkvalificirani delavci
II
Za večino navedenih poklicev v I. točki poročila je bil poprečni čisti mesečni dohodek ugotovljen za delovno dobo 5 do 10 let.
St. 052/15-19/77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Zavod SR Slovenije za statistiko
Direktor
Franta Komel 1. r.
1367.
Po 3. in 4. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 4. členu družbenega dogovora o vzgoji in izobraževanju otrok jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini in po sklepu 20. seje dne 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet na vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
—	okvirni načrt vzgojnoizobraževalnega dela v slovenskem jeziku s predšolskimi otroki jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini;
—	načrt vzgojnoizobraževalnega dela v slovenskem jeziku z otroki osnovnošolskega obdobja jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini.
Predpisana vzgoj noizobraževalna načrta začneta veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
St. 79/53-77
Ljubljana, dne 16. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc L r.
1368.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 20. seje dne 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic tekstilno-kemijskl tehnik 1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1369.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/ 74) in po sklepu 20. seje dno 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije	*
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic tkalski tehnik 1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
Št. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc L r.
1370.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113 70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 20. seje dne 14. oktdbra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in Izobraževanje SR Slovenije
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic predilski tehnik
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1371.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 20. seje dne 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic plctilski tehnik
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc L r.
1372.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, š:.. 18-138/67, št. 20-113/70, št 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 20. seje dne 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic prometno-transportni tehnik
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
Št. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stanc Kranjc 1. r.
1373.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, ' št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št 18-185/74) in po sklepu 20. seje dne 14. oktobra 1977 predpisuje strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic vlakovodja
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/50-77
Ljubljana, dne 4. novembra 1977.
Predsednik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1374.
Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 26 75) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Zdravstvene skupnosti Slovenije na skupni seji 30. junija 1977 sprejela
STATUT
Zdravstvene skupnosti Slovenije
I.	SPLOSNE določbe
1.	člen
Zdravstveno skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) so s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije z dne 25 6 1975. leta ustanovili delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v- občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji, da bi usklajevali in uresničevali skupne interese ter izvrševali naloge ki so splošnega pomena za prebivalstvo SR Slovenije, ter druge, ki terjajo širšo solidarnost in vzajemnost na področju zdravstvenega varstva v republiki.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo ter upravljanje, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, način nadzorstva ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, naloge ter pooblastila strokovne službe, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanje v skupnosti skladno z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi
Zdravstvene skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustanovitveni sporazum).
3.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom na obodu: »Zdravstvena skupnost Slovenije«; sedež je napisan v sredini.
Skupnost ima štampiljko pravokotne oblike z besedilom: »Zdravstvena skupnost Slovenije«, ulica in hišna številka.
5.	člen
Skupnost je članica Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije, v kateri sodeluje po določbah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije, njenega statuta, tega statuta ter poslovnika skupščine skupnosti.
II. NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani skupne interese ter izvršujejo naloge, ki so določene v zakonu, ustanovitvenem in drugih samoupravnih sporazumih, predvsem pa:
1.	Sodelujejo pri oblikovanju družbenoekonomskega razvoja in politike SR Slovenije, usklajujejo načrte razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in sprejemajo načrt razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
2.	Se samoupravno sporazumejo o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki so pod enakimi pogoji zagotovljene vsemu prebivalstvu SR Slovenije, o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev srednjeročnega plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, o določanju in izvajanju nalog kadrovske ter štipendijske politike na področju zdravstva ter o izvajanju in usklajevanju drugih skupnih nalog zdravstvenih skupnosti v republiki.
3.	Prek skupščine skupnosti soodločajo s Skupščino SR Slovenije kot enakopraven zbor o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni ter z drugimi splošnimi akti Skupščine SR Slovenije, ali pa v soglasju s to skupščino sprejemajo odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje njihovih pravic in obveznosti na področju zdravstvenega varstva.
4.	Usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v republiki s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite ter tudi pripravo programov za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za izvrševanje teh nalog ter sprejemajo ukrepe za usklajevanje in usmerjanje zdravstvene dejavnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah ljudske obrambe.
5.	Usklajujejo in spfejemajo program in ukrepe za zdravstveno-prosvetno ter zdravstveno-vzgojno delo nasploh, zlasti pa za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
6.	Sprejemajo in izvršujejo naloge v okviru skupnih družbenih prizadevanj za napredek zdravstva, za usposabljanje zdravstvenih organizacij ter spodbujajo in omogočajo ustrezno raziskovalno delo.
7.	Z določanjem enotne metodologije za SR Slovenijo zagotavljajo vodenje enotne evidence v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva ter sprejemajo ukrepe za usmerjanje in pospeševanje študijsko-ana-litičnega razvojnega dela na področju zdravstvenega varstva.
8.	Spodbujajo reševanje nerešenih vprašanj na podlagi samoupravnega sporazumevanja In družbenega dogovarjanja ter sklepajo v okviru republike samoupravne sporazume in družbene dogovore s področja zdravstvenega varstva.
9.	Sodelujejo pri oblikovanju stališč, mnenj in predlogov za sklepanje mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva, spremljajo izvajanje teh sporazumov in zagotavljajo zdravstveno varstvo delavcem in drugim delovnim ljudem ter občanom iz SR Slovenije med njihovim delom ter bivanjem v tujini.
10.	Uresničujejo druge skupne interese in naloge za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
7.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, republiškimi družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi usklajevali posebne in skupne interese ter reševali druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, ki so skupnega pomena za vse prebivalce v republiki. Pri tem posebej sodelujejo s pristojnimi republiškimi organi in organizacijami tudi pri opravljanju nalog s področja zdravstvenega varstva ter zdravstvene dejavnosti v skladu z dogovori z neuvrščenimi deželami.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupščine skupnosti delujejo tako. da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti.
8.	člen
Skupnost sodeluje z občinskimi in regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji v zadevah iz svoje pristojnosti, z njimi izmenjuje mnenja, stališča in predloge ter razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah s področja zdravstvenega varstva, ki so pomembne za republiko.
Pri oblikovanju in razvijanju sistema zdravstvenega varstva ter družbenoekonomskih odnosov v zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih organizacij združenega dela kot tudi pri izmenjavi izkušenj ter opravljanju nalog, za katere se med seboj sporazumevajo, sodeluje skupnost z zdravstvenimi skupnostmi drugih republik in avtonomnih, pokrajin v SFR Jugoslaviji.
Zaradi urejanja vprašanj, ki so skupnega pomena, predvsem pa Ustih, ki zadevajo izvajanje mednarodnih sporazumov na področju zdravstvenega varstva ter uveljavljanje zdravstvenega varstva delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov v SR Sloveniji med njihovim delom in bivanjem v tujini skupnost sodeluje z Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter zdravstva Jugoslavije.
9.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog sodelujejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, tudi z drugimi republiškimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, posebno pa:
—	s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti prebivalstvu iz SR Slovenije;
—	z Republiško izobraževalno skupnostjo pri zagotavljanju zdravstvenih kadrov, načrtovanju in razmejitvi sredstev za financiranje izgradnje zdravstvenih šol ter dijaških domov, ustrezne šolske dejavnosti in štipendiranja kot tudi pri delovanju posebne izobraževalne skupnosti:
—	z Raziskovalno skupnostjo Slovenije pri določanju prednostnih raziskav s področja biomedicine ter pri zagotavljanju in razmejitvi ustreznih sredstev;
—	s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije pri načrtovanju izgradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih kot tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
—	s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije pri zagotavljanju zdravstvenega varstva upokojencev ter invalidov in pri določanju obveznosti v postopku ugotavljanja invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
—	z Zvezo telesno-kulturnih skupnosti Slovenije pri zagotavljanju in uresničevanju zdravstvenega varstva športnikov;
—	z Zavodom za socialno medicino in higieno SR Slovenije, Kliničnim centrom in z drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela in njihovimi združenji pri dogovarjanju o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami, pri iskanju možnosti za racionalizacijo njihovega poslovanja, izboljšanju organizacije dela zdravstvenih organizacij, smotrnem ■ povezovanju ter razvijanju samoupravljanja kot tudi v drugih vprašanjih zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
10.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto posebej sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt upošteva tudi naloge, izhajajo Iz načrta razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, vsakoletne resolucije in drugih letnih ter srednjeročnih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
11.	člen
Kot ustanovitelji skupnosti, delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih, s tem statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti zagotavljajo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju skupnosti in izvrševanju zadev skupnega pomena. V ta namen določijo organe in opredelijo njihove pristojnosti ter uredijo druga vprašanja v zvezi z notranjo organizacijo in poslovanjem skupnosti.
12.	člen
Naloge skupnosti uresničujejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani prek skupščine in njenih organov ter delovnih teles (izvršni odbor, sveti, odbori in komisije), odbora za samoupravni nadzor in sekretarja skupnosti.
Skupščino skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zbora), v katera izvolijo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti po enega delegata uporabnika in enega delegata izvajalca zdravstvenega varstva.
Odbor za samoupravni nadzor skupnosti sestavljajo predsednik, podpredsednik in 7 članov, ki jih na predlog skupščine skupnosti izvolijo občinske zdravstvene skupnosti.
1. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
13.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon in statut, predvsem pa, da:
—	o vseh vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine, izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki so jih izvolili;
—	oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	med sprejemanjem sklepa med seboj usklajujejo svoja stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v SR Sloveniji;
—	obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, združene v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
—	zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če te ne zadoščajo, da bi se mogli izreči o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	v zborih skupščine zastavljajo vprašanja o delu skupščine, njenih organov in delovnih teles ter o delu strokovne službe skupnosti;
—	spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupnosti, v katere .»so izvoljeni.
14.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo po usmeritvah ustreznih zborov skupščine občinskih Zdravstvenih skupnosti, ki so jih izvolile.
Za svoje delo v zborih skupščine so delegati prek skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih izvolile, odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem ter občanom, združenim v teh skupnostih.
15.	člen
Delegati v zborih skupščine skupnosti, ki v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti ne ravnajo v skladu z usmeritvami skupščin občinskih zdravstve-
nih skupnosti, ki so jih izvolile, ali delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v teh skupnostih, ne' obveščajo o svojem delu v zborih skupščine ter o delu organov skupnosti, s tem kršijo svojo delegatsko dolžnost. V mejah svojih pravic in obveznosti so delegati odgovorni za kršitve delavcem ter drugim delovnim ljudem in občanom prek skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih izvolile.
2.	Zbora skupščine
16.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skladno z določbami zakona, ustanovitvenega sporazuma in tega statuta.
Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna.
17.	Člen
V zborih skupščine delegati medsebojno usklajujejo stališča in usmeritve delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih, ki so jih izvolili, in pri tem skupno oblikujejo ter sporazumno sprejemajo rešitve o vprašanjih in zadevah iz pristojnosti zborov.
18.	člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o vprašanjih, ki jih določa ustanovitveni sporazum, predvsem pa:
—	sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine skupnosti, samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in druge samoupravne splošne akte, ki zadevajo pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki so pod enakimi pogoji zagotovljene vsemu prebivalstvu v SR Sloveniji, skupne naloge pri uresničevanju temeljev srednjeročnega plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, skupne osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in določanje ter izvajanje nalog kadrovske in štipendijske politike na področju zdravstva; .
—	sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za pripravo programov zagotavljanja materialnih in drugih potrebnih sredstev za izvrševanji teh nalog, ukrepe za usmerjanje zdravstvene dejavnosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in v razmerah splošne ljudske obrambe kot tudi ukrepe za čim učinkovitejše uresničevanje družbene samozaščite na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemata ukrepe in program o zdravstveno-prosvetnem ter zdravstveno-vzgojnem delu nasploh, zlasti pa za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu ter izven dela in poklicnih bolezni ter invalidnosti;
—	določata’ usmeritve za vodenje enotne evidence v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva ter sprejemata ukrepe za usmerjanje in pospeševanje študij-sko-analitičnega razvojnega dela na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupščine skupnosti;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finačni načrt ter sklepni račun skupnosti in njene strokovne službe;'
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredesdnika in člane izvršnega odbora ter imenujeta predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles skupščine, de-
' legate in člane delegacij v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti in sekretarja skupnosti, sklepata pa tudi o drugih zadevah s področja kadrovanja ter kadrovske politike v skupnosti;
—	sprejemata usmeritve, stališča in predloge o vprašanjih v zvezi s sklepanjem in izvajanjem mednarodnih sporazumov . na področju zdravstvenega varstva ter v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev lev drugih delovnih ljudi in občanov iz SR Slovenije med njihovim delom ter bivanjem v tujini;
—	urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med skupnostjo ter. delavci delovne skupnosti njene strokovne službe.
Rešitev o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Kadar v obeh. zborih ne pride do enake rešitve, se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika skupščine skupnosti.
19.	člen	,
Zbora enakopravno z zborom združenega dela in z zborom občin Skupščine SR Slovenije odločata o zadevah, ki jih določa zakon, zlasti pa:
—	sprejemata zakone in druge splošne akte, ki zadevajo enotnost sistema zdravstvenega varstva in ’ zdravstvenega zavarovanja, organizacijo zdravstvene dejavnosti v republiki ter načela za zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva;
—	odločata o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva;
—	odločata o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja;
—	odločata o drugih vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
Skupščina skupnosti v soglasju z zborom združenega dela in zborom občin Skupščine SR Slovenije sprejema odločitve, ki sp bistvenega pomena za uresničevanje pravic ter obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov na področju zdravstva v skladu z zakonom.
Splošni akt o sprejemu katerega odločata zbora skupščine skupnosti enakopravno s pristojnima zboroma Skupščine SR Slovenije, je sprejet, če sta ga zbora skupščine skupnosti sprejela v enakem besedilu, v katerem je bil predlog splošnega akta izglasovan v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije.
Kadar v zadevah iz 1. in 2. odstavka tega člena zbora odločata enakopravno ali v soglasju s pristojnima zboroma Skupščine SR Slovenije mora skupščina skupnosti poskrbeti za predhodno posvetovanje delegatov obeh skupščin. Način enakopravnega odločanja in usklajevalni postopek določa poslovnik skupščine skupnosti v skladu s poslovnikom Skupščine SR Slovenije.
20.	člen
Zbora zasedala in sprejemata sporazumne rešitve oziroma odločitve na ločenih, lahko pa tudi na skupnih sejah.
Če zbora skleneta, da bosta zasedala skupaj, delegati vsakega zbora glasujejo ločeno.
Zbora na skupni seji:
—	volita oziroma imenujeta ter razrešujeta člane organov in delovnih teles skupščine skupnosti oziroma funkcionarje iz sedme alinee 18. člena tega statuta;
—	v usklajevalnem postopku obravnavata predlog skupne komisije obeh zborov za uskladitev spornih vprašanj;
—	obravnavata zadeve iz svoje pristojnosti, za katere posebej skleneta, da bosta o njih skupno razpravljala in sprejemala rešitve.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsednikoma zborov skliče sejo zborov, na »kateri zbora skupaj obravnavata zadeve, ki so skupnega pomena za zbora.
21.	člen
Vsak zbor na ločeni seji samostojno:
—	verificira pooblastila delegatov na seji zbora;
—	rešuje mandatno-imunitetna vprašanja delegatov v zboru;
—	med delegati v zboru voli predsednika in podpredsednika zbora ter ju razreši;
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o njihovi sestavi.
22.	člen
Zbora veljavno sklepata, če je na seji navzoča večina vseh delegatov posameznega zbora.
Skupščina veljavno sprejme predlog samoupravnega splošnega ali drugega akta in drugo končno sporazumno rešitev z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora, druge sporazumne rešitve pa z večino glasov navzočih delegatov posameznega zbora.
3 Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine skupnosti
23.	člen
Skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju delegati izvolijo iz svoje srede v skladu z določbami ustanovitvenega sporazuma in poslovnika skupščine.
Predsednik skupščino predvsem:
—	predstavlja skupnost;
—	predseduje predsedstvu skupščine;
—	organizira delo skupščine;
—	sklicuje ter vodi skupne seje zborov skupščine m predlaga njihov dnevni red;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti zborov na sejah ter skrbi za usklajevanje njunega dela;
—	podpisuje samoupravne splošne in druge akte skupščine;
'	— opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skup-
ščina.
24.	člen
Podpredsednik skupščine pomaga pri delu predsedniku skupščine in po pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Kadar je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
25.	člen
Predsednik zbora skupščine organizira delo zbora in pri tem predvsem:
—	sklicuje in vodi seje zborov ter pripravi predlog dnevnega reda za seje;
—	skrbi za uporabo poslovnika skupščine skupnosti;
—	skrbi za izvajanje sklepov zbora;
—	skrbi da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, zakonu, statutu in poslovniku skupščine skupnosti;
—	daje tajniku zbora navodila za izvajanje \nalog za potrebe zbora;
—	skrbi za javnost dela zborov;
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor ali pa jih določa poslovnik skupščine.
Podpredsednik zbora pomaga pri delil predsedniku zbora in ga nadomešča, ko je odsoten ali zadržan.
26.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsednika in podpredsednika zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
/ Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta pred-sednik izvršnega odbora in sekretar skupnosti.
Predsedstvo skupščine izvršuje naslednje naloge:
—	določa predlog dnevnega reda skupnih, sej zborov;
—	usklajuje sporna vprašanja v zvezi z delom skupščine in njenih organov;
—	skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti s Skupščino SR Slovenije, z družbenopolitičnimi in drugimi republiškimi družbenimi organizacijami ter z republiškimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	spremlja delo delovnih teles skupščine skupnosti in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki sc nanašajo na delo teh teles;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta statut in poslovnik skupščine skupnosti.
4.	Izvršni odbor
27.	člen
Izvršni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki jih določa ustanovitveni sporazum, predvsem pa:
—	sprejema rešitve o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih in smernicah skupščine skupnosti in ki zadevajo tekoče poslovanje skupnosti;
—	v mejah sprejete politike ali posebnih pooblastil skupščine sprejema rešitve v nujnih zadevah iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če teh zaradi izrednih razmer ni mogoče sklicati;
—	pripravlja predloge razvojnih načrtov in samoupravnih splošnih aktov ter zagotavlja uresničevanje z zakoni določenih postopkov o ugotavljanju potreb, načrtovanju in spremljanju načrtovanih nalog, sprejema poročila in predlaga ukrepe za uresničevanje nalog;
_______ seznanja skupščino skupnosti s perečimi problemi pri izvajanju politike zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in predlaga ustrezne ukrepe;
—	oblikuje predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava ter o katerih sklepata zbora skupščine, in predlaga gradivo za sejo zborov;
—	skrbi za javnost dela skupnosti in njenih organov;
—	daje pobudo za sklicevanje sej zborov skupščine skupnosti in za njihov dnevni red;
—	spremlja delo strokovne službe skupnosti in sklepa sporazum o izvajanju svobodne menjave dela
z delavci delovne skupnosti strokovne službe skupnosti;
—	daje soglasje k izbiri kandidatov za vodilna delovna mesta v delovni skupnosti strokovne službe skupnosti v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti;
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
Izvršni odbor mora poročati skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zasedanjema zborov skupščine.
Izvršni odbor mora zboroma skupščine predložiti v odobritev rešitve, ki jih je sprejel v nujnih zadevah iz njune pristojnosti, kadar zborov zaradi izrednih rak-rrer ni bilo mogoče sklicati. Če zbora tako - sprejetih rešitev ne odobrita, lahko zadevo rešita sama; pri tem sklepata tudi o pravnih učinkih sprejete rešitve izvršnega odbora.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Izvršni odbor sklepa z večino glasov vseh svojih članov na seji, na kateri sta navzoči najmanj dve tretjini izvršnega odbora.
28.	člen
Predsednik izvršnega odbora:
—	predstavlja izvršni odbor v skupščini in njenih delovnih telesih;
—	vodi in usklajuje delo' izvršnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog;	•
—	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora ter predlaga njihov dnevni red;
—	skrbi za zakonitost dela izvršnega odbora;
:— poroča zboroma skupščine o delu izvršnega odbora in o izvršitvi sprejetih sklepov;
—	zastopa skupnost v mejah pristojnosti izvršnega odbora ter v primerih, za katere ga pooblastita zbora skupščine;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži izvršni odbor.
Podpredsednik izvršnega odbora nadomešča predsednika pri vodenju sej izvršnega odbora kot tudi v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih v času njegove odsotnosti ali zadržanosti.
5.	Odbor za samoupravni nadzor
29.	člen
Odbor za samoupravni nadzor (v nadaljnjem besedilu: odbor) izvršuje naloge,- ki jih določa zakon, ustanovitveni sporazum in statut, predvsem pa nadzoruje:
—	izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupščine skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbehih dogovorov;
—	izvajanje sklepov in drugih aktov skupščine skupnosti ter njenih organov, ugotavlja in nadzoruje skladnost teh aktov ter sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi ter interesi delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih;
—	odgovorno ter družbeno in gospodarsko smotrno porabo združenih sredstev* zdravstvenih skupnosti za solidarnostne in skupne naloge ter sredstev za delo samoupravnih organov skupnosti in strokovne službe ter razpolaganje z njimi;
—	obveščanje delavcev in" drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v občinskih zdravstvenih .skup-
nostih, o vprašanjih in nalogah, zaradi uresničitve katerih so ustanovili skupnosti;
—	delovanje skupščine, njenih organov in delovnih teles ter strokovne službe skupnosti nasploh, zlasti pa uresničevanje načrta dela skupnosti oziroma njene strokovne službe;
—	uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev ter drugih delovnih ljudi v skupnosti.
30.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti se odbor povezuje z odbori za samoupravni nadzor občinskih oziroma regionalnih zdravstvenih skupnosti ter ima pravico obračati se tudi na druge organe, ki so pristojni za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic ter družbene lastnine in z njimi sodelovati.
31.	člen
Odbor lahko zahteva od skupščine skupnosti in. njenih organov ter strokovne službe in sekretarja skupnosti podatke, ki so mu potrebni pri delu, ter ima pravico vpogleda v vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih v občinskih zdravstvenih skupnostih, kot tudi njihovih delegacij in delegatov, na predlog skupščine, njenih organov ali sekretarja skupnosti. Nadzor izvrši odbor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev, ki so pomembna za uresničevanje njegove funkcije, zadolži ustrezne strokovnjake zunaj skupnosti.
Sekretar skupnosti mora zagotoviti opravljanje administrativno-strokovnih del -za potrebe odbora.
32.	člen
Ce organi skupščine, na katere se obrne odbor, da bi odpravili pomanjkljivosti, teh ne odpravijo pravočasno, odbor o tem obvesti skupščino in hkrati predlaga konkretne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Ce delegati v zborih skupščine ne sprejmejo sklepa o ukrepih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, odbor o tem obvesti občinske zdravstvene skupnosti in pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
• Če organ skupščine na opozorilo odbora ne spremeni svojega sklepa ali ukrepa iz tretjega odstavka tega člena, lahko odbor predlaga skupščini, naj zadrži izvršitev sklepa ali drugega akta oziroma ukrepa, s ka terim se kršijo samoupravne pravice delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov ali pa je z njim prizadeta družbena lastnina.
'	33. člen
Odbor sprejema svoje sklepe na sejah.
Odbor mora o svojem delu in stališčih obveščati delavce in druge delovne ljudi ter občane na način, ki ga določa ta statut.
6.	Delovna telesa skupščine
34. člen
Za obravnavanje in proučevanje posameznih zadev ali vrst zadev iz pristojnosti skupščine ter za spremljanje stanja in razvoja na določenem področju zdravstvenega varstva, skupščina ustanavlja delovna telesa, in sicer stalne ali občasne komisije, odbore, pod-
komisije, svete in druga; pri tem skupščina s posebnim samoupravnim splošnim aktom določi sestavo, delovno področje, pooblastila ter način njihovega dela.
Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da lahko opravljajo naloge, za katere so bila ustanovljena, s tem da so v njih ustrezno zastopani uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s posameznih območij.
Predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles izvoli oziroma imenuje skupščina v skladu z določbami ustanovitvenega sporazuma. Člane posameznih teles lahko skupščina imenuje tudi izmed znanstvenih, strokovnih in družbenih delavcev, vendar njihovo število ne more biti večje od števila članoy — izvoljenih delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti
35. člen
Zdravstveni svet je stalno posvetovalno telo skupščine, ki proučuje in spremlja zdravstveno stanje in zdravstveno varstvo prebivalstva, pripravlja strokovne zdravstvene ugotovitve, analize in predloge ter svetuje in pomaga v strokovno-zdravstvenem pogledu zboroma skupščine s tem, da:
—	proučuje poročila o zdravstvenem stanju prebivalstva in predlaga ustrezne ukrepe za izboljšanje ter spremlja in obravnava način ter obseg koriščenja zdravstvenih storitev ter daje strokovne predloge za usmerjanje v učinkovito, humano in racionalno zdravstveno- varstvo;
—	spremlja in obravnava problematiko delovanja zdravstvenih organizacij združenega dela ter predlaga ukrepe za usklajen razvoj zdravstvenega varstva ter zdravstvene dejavnosti;
—	pripravlja predloge in priporočila za uresničevanje in pospeševanje zdravstvene vzgoje ter prosvete in proučuje in analizira oblikovanje in izvajanje kadrovske ter štipendijske politike na področju zdravstva v SR Sloveniji;
obravnava programe razvoja zdravstvenega varstva in mreže .zdravstvenih organizacij združenega dela kot tudi ustreznost osnov in meril za ugotavljanje količine, kakovosti ter uspešnosti opravljenega dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih organizacij;
—	svetuje skupščini pri organiziranju in usmerjanju zdravstvenega varstva ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in pri pripravah na splošno ljudsko obrambo;
—	pripravlja strokovna mnenja o vprašanjih zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti nasploh, posebej pa o statusnih spremembah zdravstvenih organizacij združenega dela, ki so skupnega pomena za republiko, kot tudi mnenja ob sprejemanju samoupravnih aktov s področja zdravstvenega varstva, zlasti pa tistih, ki urejajo delitev dela med zdravstvenimi organizacijami in določajo kategorizacijo bolnišnic ter posteljni fond;
—	proučuje in obravnava vprašanja zdravstveno-socialne problematike (alkoholizem, narkomanija, ab-sentizem, travmatizem itd.) in predlaga konkretne ukrepe za omejevanje oziroma preprečevanje teh pojavov;
—	obravnava problematiko in svetuje pri izvajanju strokovnega nadzorstva nad delom zdravstvenih organizacij združenega dela in zdravstvenih delavcev;
—	proučuje in spremlja problematiko v zvezi z uvajanjem avtomatske obdelave podatkov in informacijskega sistema v zdravstvu, analizira porabo zdravil in svetuje pri iskanju rešitev o teh vprašanjih;
—	opravlja druge naloge za potrebe skupščine in njenih organov.
Zdravstveni svet ima predsednika, podpredsednika in 13 stalnih članov, ki jih skupščina imenuje praviloma izmed delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti, upoštevaje pri tem sorazmerja med posameznimi območji v republiki. Predsednik zdravstvenega sveta lahko v soglasju s predsedstvom skupščine skupnosti in glede na konkretne potrebe pritegne k delu tudi stro-kovno-medicinske, znanstvene in druge strokovnjake na področju zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, vendar njihovo število ne sme biti večje od števila izvoljenih delegatov v zdravstvenem svetu.
36.	člen
Stalne komisije in odbori skupščine skupnosti so:
1.	Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu;
2.	Komisija za kadrovsko politiko na področju zdravstva;
3.	.Komisija za zakonodajne in druge normativno-pravne zadeve;
4.	Komisija za normative in standarde v zdravstvu;
5.	Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva udeležencev NOB in vojaških invalidov;
6.	Komisija za solidarnostna sredstva;
7.	Investicijska komisija;
8.	Komisija za izvajanje mednarodnih sporazumov na področju zdravstvenega varstva;
9.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
10.	Koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja svobodne menjave dela.
Vsaka komisija ima predsednika, podpredsednika in 7 članov.
37.	člen
Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu spremlja izvajanje zakona o združenem delu na področju zdravstvenega varstva, pri čemer predvsem:	,
—	spodbuja aktivnost delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji, njihovih delegatov in delegacij pri uresničevanju zakona o združenem delu;
—	spremlja samoupravno prakso na področju zdravstvenega varstva in opozarja na izkušnje, kako jo izboljšati;
—	daje potrebna pojasnila in pobude za sprejem aktov ter ukrepov, ki ustvarjajo pogoje za uresničevanje zakona o združenem delu;
—	usklajuje delo med ustreznimi komisijami občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji;
_______ sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije oziroma drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki ter z občinskimi in regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji.
38.	člen
Komisija za kadrovsko politiko na področju zdravstva obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike v zdravstvu ter vprašanja iz pristojnosti zborov skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, pri čemer predvsem;
—	sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij pri obravnavanju temeljnih vprašanj kadrovske politike v zdravstvu;
—	sodeluje pri pripravi predlogov in mnenj za izvolitev, imenovanja in razrešitev funkcionarjev, za katere je pristojna skupščina;
■— skrbi za uresničevanje ustavnih načel in družbenih norm, ki zadevajo kadrovsko politiko v zdravstvu, pripravlja analize o 'stanju kadrov v zdravstvu, predlaga ukrepe za njihov napredek ter spodbuja dejavnost zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih organizacij pri reševanju vprašanj o kadrih v zdravstvu ter o kadrovskih potrebah;
—	spremlja in skrbi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter izvajanju nalog kadrovske in štipendijske politike na področju zdravstva v SR Sloveniji;
—	usklajuje delo med ustreznimi organi občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
*	39. člen
Komisija za zakonodajne in druge normativno-pravne zadeve pripravlja zakonodajne in druge nor-mativno-pravne akte na področju zdravstvenega varstva, spremlja njihovo uresničevanje in izvajanje, pri tem pa predvsem:
—	obravnava predloge samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine;
—	spodbuja aktivnosti delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, združenih v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji, kot tudi njihovih delegatov in delegacij pri uresničevanju sprejetih zakonodajnih ter drugih normativno-pravnih aktov;
—	opozarja skupščino in njene organe na neusklajenost oziroma nezakonitost sprejetih aktov in predlaga ustrezne rešitve;
—	usklajuje delo med ustreznimi organi občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti pri pripravi normativno-pravnih aktov na področju zdravstvenega varstva;
—	sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki in z ustreznimi organi občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
40.	člen
Komisija za normative in standarde v zdravstvu pripravlja ter obravnava predloge okvirnih skupnih meril za ugotavljanje kakovosti, količine in uspešnosti opravljenega dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih organizacij združenega dela, pripravlja predloge o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami v SR Sloveniji kot tudi predloge meril, osnov in pogojev za razvrščanje bolnišnic ter njihovih enot v ustrezne kategorije in o uskladitvi posteljnega fonda v bolnišnicah v republiki, pri čemer predvsem:
—	pripravlja predloge za usklajevanje sprejetih normativov in standardov v zdravstvu z dohodkovnimi možnostmi TOZD, materialne proizvodnje in potrebami delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
—	spodbuja aktivnost zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela pri uresničevanju ter izvajanju sprejetih normativov in standardov v zdravstvu, sprejete kategorizacije bolnišnic v
republiki in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela v SR Sloveniji;
—	spremlja in skrbi za uresničevanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, samoupravnega sporazuma o merilih, osnovah in pogojih za razvrščanje bolnišnic ter njihovih enot v ustrezne kategorije in o uskladitvi posteljnega fonda v bolnišnicah v SR Sloveniji ter za uresničevanje samoupravnega sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela v SR Sloveniji.
41.	člen
Komisija za zdravstveno varstvo udeležencev NOB in vojaških invalidov spremlja ter proučuje problematiko zagotavljanja in izpopolnjevanja sistema zdravstvenega varstva udeležencev NOB, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih prostovoljcev, žrtev fašističnega nasilja ter civilnih žrtev vojne in vojnega materiala, pri čemer predvsem:
—	obravnava problematiko v zvezi z uresničevanjem zdravstvenega varstva udeležencev NOB in vojaških invalidov ter predlaga skupščini ustrezne ukrepe;
—	sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in drugih samoupravnih organizacij tor skupnosti v republiki.
42.	člen
Komisija za solidarnostna sredstva spremlja in obravnava ter pripravlja predloge za razdelitev združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, za solidarnostno sofinanciranje enotnega programa zdravstvenega varstva ter sredstev iz skupnega programa zdravstvenega varstva, in sicer za izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva, za sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog, za obveznosti, ki izhajajo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ter za pokrivanje nepredvidenih rizikov. Pri tem komisija predvsem:
—	pripravlja za skupščino konkreten predlog za razdelitev sredstev iz prvega odstavka tega člena upravičencem ter spremlja porabo teh sredstev;
—	spremlja in skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
43.	člen
Investicijska komisija spremlja in obravnava razdelitev združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za financiranje oziroma sofinanciranje naložb iz skupnega programa zdravstvenega varstva, pri čemer zlasti:
—	pripravlja za skupščino konkreien predlog za razdelitev združenih sredstev za naložbe iz skupnega programa zdravstvenega varstva upravičencem ter spremlja porabo teh sredstev;
—	spremlja in skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
44.	člen
Komisija za spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov na področju zdravstvenega varstva spremlja in obravnava izvajanje mednarodnih sporazumov s
področja zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov iz SR Slovenije med njihovim delom ter bivanjem v tujini, pri čemer predvsem:
—	analizira stanje izvajanja mednarodnih sporazumov na področju zdravstvenega varstva in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe;
—	pripravlja in predlaga stališča ter mnenja za sklepanje mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva;
—	sodeluje z ustrezno komisijo Skupščine SR Slovenije in z ustreznimi organi občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti.
45.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja, spremlja ter obravnava programe in stanje priprav na področju zdravstvenega varstva za splošno ljudsko obrambo in za družbeno samozaščito ter ob naravnih in drugih hudih n-srečah ter v drugih izrednih razmerah, pri čemer predvsem:
—	skrbi za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami ljudske obrambe kot tudi za pripravo programov zagotavljanja materialnih in drugih potrebnih sredstev za izvrševanje teh nalog;
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usmerjanje zdravstvene dejavnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah kot tudi v razmerah ljudske obrambe oziroma splošnega ljudskega odpora ter ukrepe za čim učinkovitejše uresničevanje družbene samozaščite na področju zdravstvenega varstva;
—	sodeluje s pristojnimi organi Skupščine SR Slovenije in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki pri izvajanju nalog ljudske obrambe ter družbene samozaščite na področju zdravstvenega varstva;
—	usklajuje delo ustreznih organov občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji;
—	opravlja druge naloge po zakonu o ljudski obrambi ter drugih predpisih.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sestavljajo predsednik, podpredsednik ter 7 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti, medtem ko so predsednik izvršnega odbora, sekretar skupnosti in sekretar aktiva ZK skupnosti člani odbora po položaju.
46.	člen
Za spremljanje in analiziranje stanja ter za spodbujanje uresničevanja svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva ustanovi skupščina skupnosti kot svoje stalno delovno telo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
Odbor spremlja in obravnava temeljna vprašanja ter zadeve s področja svobodne menjave dela na^ področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, pri čemer predvsem:
—	skrbi za uresničitev ustavnih načel o svobodni menjavi dela v zdravstvenih skupnostih, predlaga ukrepe za njeno izvajanje ter spodbuja dejavnost zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela pri reševanju vprašanj, ki zadevajo uresničevanje svobodne menjave dela v skupnostih;
—	obravnava in usklajuje stališča samoupravnih organov občinskih zdravstvenih skupnosti s področja
svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe;
—	spremlja in skrbi za izvajanje sprejetih skupnih osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji;
. — sodeluje s pristojnimi organi občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti v SRS in usklajuje delo med njimi.
Odbor ima predsednika, podpredsednika in 8 članov.
7.	Sekretar skupnosti
47.	člen
Sekretar skupnosti izvršuje naloge, zadeve in dejavnosti pri organiziranju ter delovanju skupnosti in njenih organov nasploh ter vodi strokovno službo skupnosti. Pri tem predvsem:
—	sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupaj z izvršnimi organi skrbi za njeno izvajanje;
—	zastopa skupnost kot pravno osebo in delovno skupnost strokovne službe skupapsti v premoženjskopravnih zadevah;
—	skrbi za pripravo samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine in za izvajanje sprejetih aktov skupščine;
—	vodi in organizira delo ter poslovanje strokovne službe skupnosti in skrbi za zakonitost njenega dela;
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti ter za uspešnost, ekonomičnost in racionalnost njenega delovanja;
—	skrbi za izvrševanje delovnega in finančnega načrta skupnosti;
—	pomaga predsedniku izvršnega odbora skupščine pri pripravljanju sej izvršnega odbora in izvrševanju sprejetih aktov skupščine ter njenih organov;
—	kot vodja strokovne službe skupnosti izvršuje pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti službe glede delovnih razmerij delavcev delovne skupine, vodi in koordinira delo v delovni skupnosti ter skrbi za zakonitost njenega dela;
—	opravlja zadeve s področja splošne ljudske obrambe, za katere je pooblaščen s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti strokovne službe;
—	prisostvuje sejam organov skupščine in njenih delovnih teles, sodeluje v razpravi ter daje svoje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;
—	izvršuje druge naloge skladno s sklepi skupščine in njenih drganov, zakonom, samoupravnim sporazumom ter statutom.
Sekretarja skupnosti imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
48.	člen
Sekretar skupnosti je pri izvrševanju nalog samostojen ter za svoje delo kot tudi za delo strokovne službe skupnosti odgovoren skupščini skupnosti; glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih zbora skupščine skupnosti soodločata s pristojnima zboroma Skupščine SR Slovenije, pa je odgovoren tudi tej skupščini.
Sekretar je dolžan poročati skupščini skupnosti o izvrševanju svojih nalog ter nalog strokovne službe skupnosti oziroma' o uresničevanju nalog skupnosti.
V zadevah, o katerih zbora skupščine odločata enakopravno ali soglasno s pristojnima zboroma Skupšči-
ne SR Slovenije, je na zahtevo dolžan sekretar poročati tudi tej skupščini.
49.	člen
Sekretarja skupnosti v primeru daljše odsotnosti nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi ter dolžnostmi njegov namestnik ali pomočnik oziroma eden od vodilnih delavcev delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina skupnosti. V primeru krajše odsotnosti pa sekretar sam določi svojega namestnika.
Sekretar lahko za podpisovanje pooblasti vodilne ali druge strokovne sodelavce delovne skupnosti strokovne službe.
IV.	STROKOVNA 'SLUŽBA SKUPNOSTI
50.	člen
Skupnost organizira strokovno službo, ki zagotavlja strokovno, uspešno in racionalno uresničevanje nalog samoupravnih organov skupnosti.
Strokovna služba skupnosti izvršuje strokovna, administralivno-tehnična in druga opravila za delovanje samoupravnih organov skupnosti, predvsem pa:
—	pripravlja potrebno strokovno gradivo za delovanje samoupravnih organov skupnosti;
—	organizira strokovno delovanje za samoupravne organe skupnosti;
—	vodi potrebne evidence za strokovno, uspešno in racionalno delovanje samoupravnih organov skupnosti;
—	po odločitvi predsedstva skupščine skupnosti objavlja poročila, publikacije, analize in druge podatke s področja zdravstvenega varstva;
—	proučuje in analizira delo strokovnih služb občinskih ter regionalnih zdravstvenih skupnosti in jim daje pomoč pri izpopolnjevanju strokovnosti ter metod dela v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva;
—	skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov na področju zdravstvenega varstva, opravlja strokovno delo za republiški in zvezni organ za zvezo, skrbi za zdravstveno varstvo delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov iz SR Slovenije med njihovim bivanjem in delom v tujini ter v zvezi s tem sodeluje z jugoslovanskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi;
—	opravlja druge naloge na zahtevo skupščine in njenih organov.
51.	člen
Strokovna služba skupnosti uresničuje in izvaja svoje naloge po letnem načrtu dela.
Poleg nalog iz letnega načrta dela je dolžna strokovna služba opravljati tudi druge naloge, če to zahteva skupščina ali njen izvršni odbor in če so te po svoji naravi nujne ter jih v letnem načrtu dela ni bilo možno predvideti.
Za izvrševanje posameznih nalog iz načrta dela skupnosti se lahko strokovna služba s posebnim sporazumom sporazume s strokovnimi službami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če bi bilo s tem izvrševanje zadev uspešnejše, hitrejše ter racionalnejše.
52.	člen
Delavci v strokovni službi skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci delovne skupnosti) so samoupravno organizirani kot delovna skupnost z ustrezni-
mi pooblastili, da lahko za skupnost uspešno opravljajo svoje delo.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost delavcev delovne skupnosti ter druga razmerja uredita skupnost in delovna skupnost strokovne službe s posebnim samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, ustanovitvenim sporazumom in tem statutom.
53.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo v mejah celotnega prihodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter z družbeno določenimi osnovami in merili, ki veljajo pri delitvi za organizacijo združenega dela.
Delavci delovne skupnosti imajo tudi pravico in dolžnost, da s samoupravnimi splošnimi akti urejajo vprašanja iz delovnih razmerij delavcev v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in tem statutom.
V.	URESNIČEVANJE NALOG SKUPNOSTI
54.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog mora skupščina sprejeti statut, poslovnik, poročilo o delu skupnosti, delovni načrt, sklepni račun in finančni načrt ter druge samoupravne splošne akte (v nadaljnjem besedilu: akti skupščine), ki so nujno potrebni za delovanje skupnosti.
Skupščina sprejema tudi zakone in druge splošne akte enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin Skupščino SR Slovenije.
V	sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na drugih področjih družbenih dejavnosti ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi sklepa skupščina samoupravne sporazume in družbene dogovore in daje pobude za njihov sprejem v zadevah, ki so skupnega pomena za zdravstveno varstvo.
Skupščina je pristojna za avtentično razlago sprejetih samoupravnih splošnih aktov.
V	zadevah, o katerih zbora samostojno odločata, lahko sprejemata sklepe.
Sklepi in drugi akti skupščine, razen tistih, ki jih sprejema enakopravno s Skupščino SR Slovenije, imajo značaj sporazumnih rešitev.
55.	člen
Akti skupščine morajo biti v skladu z ustavo, za koni ter sprejetimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine.
Postopek sprejemanja aktov določa poslovnik skupščine skupnosti.
5G. člen
Poročilo o delu skupnosti zajema- in analizira bistvene probleme in vprašanja o delovanju skupnosti, njenih organov ter delovnih teles in strokovne službe skupnosti v posameznem letu.
Z načrtom dela določa skupnost usmeritve, prednostne in druge naloge skupnosti ter njene strokovne službe v posameznem letu in ureja vprašanja v zvezi 7 izdelavo in pripravo gradiv za uresničitev teh nalog.
57.	člen
Sklepni račun določa dohodke in izdatke združenih sredstev zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za solidarnostne ter skupne naloge kot tudi sredstva za delo samoupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe za vsako preteklo koledarsko leto, finančni načrt pa ureja obseg teh sredstev za naslednje leto.
Sklepni račun in poročilo skupnosti sprejmeta zbora skupščine praviloma skupaj s predlogom načrta dela ter finančnega načrta skupnosti za prihodnje leto.
58.	člen
Statut skupnosti, sklepni račun, finančni načrt in drugi pomembnejši akti, za katere tako odloči skupščina, se sprejmejo po opravljeni javni razpravi med delavci in drugimi delovnimi ljudmi ter občani in se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
59.	člen
S samoupravnim sporazumom se občinske zdravstvene skupnosti sporazumejo o načinu in konkretni višini združevanja sredstev za uresničevanje dogovorjenih solidarnostnih ter skupnih nalog na področju zdravstvenega varstva kot tudi o načinu njihovega izvajanja.
Način upravljanja združenih sredstev zdravstvenih skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena se uredi s posebnim samoupravnim sporazumom med skupnostjo in delovno skupnostjo njene strokovne službe.
VI.	OBVEŠČANJE O DELU SKUPNOSTI
60.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov' o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v republiki, o uresničevanju načrtov zdravstvenega varstva, o izvajanju samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine, skupnosti, o vprašanjih, ki jih obravnava, o delovanju delegatskega sistema in o samoupravni organiziranosti nasploh, o uresničevanju svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva, o porabi združenih sredstev zdravstvenih skupnosti za solidarnostne ter skupne naloge, o delu in problemih strokovne službe skupnosti kot tudi o drugih vprašnjih, ki so pomembna za izvrševanje, sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
61.	člen
Delavce in druge delovne ljudi ter občane obvešča skupnost:
—	prek delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine ter njenih delovnih teles,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti,
—	z glasilom skupnosti »Delegatski obveščevalec Zdravstvene skupnosti Slovenije«,
—	v sredstvih javnega obveščanja,
—	v drugih oblikah obveščanja, ki jih določita predsedstvo skupščine oziroma izvršni odbor.
Za uspešno in pravočasno obveščanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov skrbita predsedstvo skupščine in izvršni odbor, odgovorni pa so zanj predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora ter sekretar skupnosti.
62.	člen
V okviru celovitega informacijskega sistema, prek katerega je skupnost dolžna zagotoviti javnost svojega delovanja, ustanovi svoje posebno glasilo »Delegatski obveščevalec Zdravstvene skupnosti Slovenije«. Glasilo izhaja praviloma mesec dni pred vsako sejo zborov skupščine, sicer pa po potrebi. V glasilu se objavljajo:
—	gradiva za seje zborov skupščine;
—	gradiva za javno razpravo;
—	pomembnejše ugotovitve, stališča in napotki republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij ter drugih organizacij in organov v zvezi z zdravstvenim varstvom;
—	obvestila o delovanju delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih;
—	informacije o delovanju občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti ter organov Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	druga potrebna obvestila, podatki in gradiva.
VII.	KONČNA DOLOČBA
63.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejmeta zbora skupščine skupnosti ter potrdi Skupščina SR Slovenije in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Statut se lahko spremeni ali dopolni po < enakem postopku, kot se sprjejme.
St. 2-18/2-77-TL-GR
Zdravstvena skupnost Slovenije
Predsednik skupščine
dr. Srečko Koren L r.
\
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1375.
Na podlagi 5. in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) so Skupščina občine Domžale na podlagi 192. člena statuta (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1977, /Skupščina občine Grosuplje na podlagi 182. člena statuta (Uradni list SRS, št. 10/74) na skupni seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 6. 1977, Skupščina občine Kamnik na podlagi 176. člena statuta (Uradni vestnik Gorcnj*ske, št. 6/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. 6. 1977, zbora združenega dela dne 11. 7. 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 18.
7.	1977, Skupščina občine Litija ha podlagi 162. člena člena statuta (Uradni list SRS, št. 23/74) na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. 6. 1977, Skupščina občine Kočevje na podlagi 125. člena statuta (Skupščinski dolenjski list, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1977, Skupščina občine Ljubljana Bežgrad na podlagi 153. člena statuta (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 6. 1977 in 29. 6. 1977, Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 145. in 155. člena statuta (Uradni list SRS, št. 10/74) na seji zbora združenega dela dne 26. 7. 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 7. 1977, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi 159. člena statuta (Uradni list SRS, št. 25/74) na seji zbgra združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. 10. 1977, Skupščina občine Ljubljana Šiška na podlagi 155. člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na skuphi seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1977, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 148. člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 7. 1977, Skupščina občine Logatec na podlagi 135. člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 6. 1977, Skupščina občine Ribnica na podlagi 215. člena statuta (Skupščinski do-
lenjski list, št. 13/74) na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 31. 5. 1977, Skupščina občine Vrhnika na podlagi 152. člena statuta (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnošti in družbenopolitičnega zbora dne 22. 9. 1977, Skupščina občine Hrastnik na podlagi 127. člena statuta (Uradni vestnik Zasavje, št. 2/ 75) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. 6. 1977, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1977, Skupščina občine Trbovlje na podlagi 95. člena statuta (Uradni vestnik Zasavje, št. 1/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 6. 1977, in Skupščina občine Zagorje na podhagi 229. člena statuta (Uradni vestnik Zasavje, št. 3/74) na seji vseh zborov dne 29. 6. 1977, sprejele
ODLOK
6 določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
1.	člen
Za redno opravljanje strokovnega dela pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, se določijo mesta predsednika sodišča in 4 sodnikov, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu v sodišču ter 126 sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prosta sodniška mesta sodnikov, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu v sodišču, se objavljajo V Uradnem listu SRS.	k
Za objavo prostih sodniških mest poskrbi pristojni organ pooblaščene občinske skupščine, kjer ima sodišče svoj sedež.
3.	člen
Kandidate za izvolitev sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov predlagajo skupščine občine:
Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po 12 kandidatov,
Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje po 6 kandidatov.
4.	člen
Postopek za volitve sodnikov izvedejo skupščine občin z območja sodišča skladno s svojim poslovnikom in ob sodelovanju občinskih konferenc SZDL ter občinskih svetov ZS v kandidacijskem postopku.
Usklajevalni postopek evidentiranih kandidatov opravi Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije in oblikuje skupno kandidatno listo.
5.	člen
Predsednik sodišča in sodniki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu v sodišču, so izvoljeni, ko jih izvolijo vse občinske skupščine na območju Sodišča združenega dela v Ljubljani.
Sodniki iz vrst delovnih ljudi in občanov so izvoljeni, ko jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča, na podlagi skupne kandidacijske liste.
6.	člen
Sodniki morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, ki jih predpisuje zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74).
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS. št. 15/75) in odlok o spremembah odjoka o določitvi sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/75).
8.	člen
Ta* odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-9/77
Domžale, dne 5. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r.
St. 1/1-sl
Grosuplje, dne 11. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
St. 020-18/77-7
Kamnik, dne 2. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svctelj 1. r.
.St. 74-2/77-1/2
Kočevje, dne 5. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
St. 010-3/75-2
Litija, dne 6. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Drnovšek 1. r.
St. 021-23/77-1
Ljubljana, dne 18. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 021-010/74
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Kcržan, dipl. inž. 1. r.
St. 010-3/76-S
Ljubljana, dne 27. oktobra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-021-05/77-555/77 Ljubljana, dne 10. novembra ,1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
St. 021-31/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
Logatec, dne 22. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Glcria 1. r.
St. 023-1-77-01
Ribnica, dne 14. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Ciril Grilj 1. r.
St. 1/1-111-25/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. in*. 1. r.
St. 402-4/77
Hrastnik, dne 7. julija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik
Branko Milinovtč 1. r.
St. 7-1/74-SO
Trbovlje, dne 30. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Trbovlje
Janez Ocepek 1. r.
St. 021-3/76
Zagorje, dne 29. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Zagorje
Dušan Kolenc 1. r.
BREŽICE
1374.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi uspešnega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 23. oktobra 1977 je svet krajevne skupnosti Velika Dolina sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina
1.	člen
Za območje naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina sc uvede krajevni samoprispevek v denarju za modernizacijo ceste skozi naselje Ponikve.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja-za čas od 1 11 1977 do 30. 4. 1978.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina v naslednjih določenih zneskih:
1.	Znesek 10.000 din: Bajs Jože Biščanič Andrej Gajski Stanko Kuhar Ivan
2.	Znesek 8.000 din: Galič Franc Heimbring Anton Heimbring Jože Kodrič Martin Kuhar Miha Matkovič Franc Prišel Jože
Sinko Milan Tomše Milan Vogrin Stanko
3.	Znesek 7.000 din: Kuhar Stanko Rostohar Branko
4.	Znesek 5.000 din: Kuhar Janez Rostohar Jože Sinko Alojz 6a Sinko Andrej
5.	Znesek 4.000 din: Bašič Miha Ogrinc Jožefa Rostohar Martin Rostohar Janez Sinko Alojz 15 Sinko Jože
Sinko Miha Škofij anc Jože Vogrin Alojz Zobarič Ivan
4.	člen
Določene denarne zneske v 3. členu tega sklepa so zavezanci dolžni vplačati do 30. 4. 1978.
5.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka veljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
7.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del skrbi odbor za izvedbo modernizacije ceste v naselju Ponikve. Nadzor pri zbiranju sredstev in izvajanju del bo vršil svet krajevne skupnosti Velika Dolina.
8.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se ta obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo opravi davčna uprava Skupščine občine Brežice.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Velika Dolina, dne 12. novembra 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Velika Dolina
Stanko Klemenčič 1. r.
1377.
Komisija za izvedbo referenduma v naselju Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina objavlja v skladu z 10. členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72)
POROČILO
o izidu referenduma v naselju Ponikve v krajevni
skupnosti Velika Dolina dne 23. oktobra 1977
Na referendumu v naselju Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina 23. oktobra 1977 so bili ugotovljeni naslednji rezultati:
Pravico glasovanja po volilnem imeniku je imelo 90 delovnih ljudi in občanov.
Po ugotovitvi odbora za izvedbo referenduma se zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka nista mogla udeležiti glasovanja dva glasovalca, ki se po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu pri izidu glasovanja ne štejeta.
Glasovalo je 84 delovnih ljudi in občanov ali 95,4 o/o.
Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 65 delovnih ljudi in občanov ali 73,8 "'o.
Proti uvedbi samoprispevka sta glasovala dva glasovalca ali 2,2 %>.
Neveljavnih glasovnic je bilo 17 ali 19,3 »/o.
Komisija za izvedbo referenduma na podlagi rezultatov glasovanja ugotavlja, da je bila v skladu z
9.	členom zakona o referendumu na referendumu v vasi Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za financiranje izvedbe modernizacije ceste skozi vas Ponikve.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva bodo namenska sredstva za izključno financiranje modernizacije ceste skozi naselje Ponikve in se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti Velika Dolina 51620-645-50342.
Velika Dolina, dne 7. novembra 1977.
Predsednik
komisije za izvedbo referenduma krajevne skupnosti Velika Dolina Jože Sumlaj 1. r.
CELJE
1378.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 9. novembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Dobrna
1
Javno se razgrne osnutek urbanističnega reda Dobrna (v nadaljnjem besedilu: urbanistični red). Urbanistični red je izdelal v mesecu septembru 1977 Razvojni center Celje pod št. 197/77).
2
Urbanistični red bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Dobrna.
3
Pripombe k urbanističnemu redu lahko dajejo delovni ljudje in občani organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-15/76
Celje, dne 9. novembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
GROSUPLJE
1379.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. .3/73), 24. člena statuta KS Krka je zbor delegatov KS Krka na svoji seji dne 12. novembra 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična in za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka
1.	Člen
Za celotno območje KS Krka se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična in za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 1,501.108 din sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu:
70 "/o ali 1,050.775.60 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična,
30°/o ali 450.332,40 din za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 2. 1978 do 31. 1. 1983, Samoprispevek bodo
plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Krka po stopnji:
—	20/0 delovnih ljudi iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto OD ter upokojeni občani od neto pokojnin,
—	30/o občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavonsti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osnov, od-katerih se plačuje davek,
—	5 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.	X
Samoprispevek tudi ne plačajo:
—	delovni ljudje in občani, ki imajo OD iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1500 din, delovni ljudje in občani, ki imajo OD iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje objektov iz 2. člena tega sklepa. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet KS Krka. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki ga imenuje KS Krka.
6.	člen
Referendum bo v nedeljo 11. 12. 1977 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani KS Krka, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani mlajši od 18 let stanujoči v KS Krka, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporablja določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbe-nopolitičnil) skupnosti.
Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju KS Krka.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
, 9. člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Krka
Na referendumu dne 11. 12. 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju na območju KS Krka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—
Stična ter financiranja posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka za dobo 5 let od 1. 2. 1977 do 31.
1.	1983.
glasujem
>ZA<	»PROTI«
Zig
Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Krka.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Krka Tone Lukan 1. r.
KAMNIK
1380.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72), na 95. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik dne 17. novembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutkov novelacije urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Kamnik ter urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende
1.	Osnutki obravnavajo novelacijske predloge po projektu št. 2200/76 (novelacija urbanističnega programa in reda, ureditvenega območja Kamnika), št. 2201/ 76 (novelacija urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika) in št. 2202/76 (novelacija urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende), izdelanih od Ljubljanskega urbanističnega zavoda Ljubljana.
2.	Osnutki novelacije urbanističnega programa in reda ter urbanističnega načrta Kamnika in urbanističnega načrta Most in Komende bodo razgrnjeni 30 dni računano od dneva objave v Uradnem listu SRS, v upravni zgradbi Skupščine občine Kamnik, soba št. 43/11.
3.	Občani, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva lahko dajo na osnutke svoje pripombe in predloge v prostorih upravne zgradbe Skupščine občine Kamnik, soba št. 42/11.
Pregled osnutkov je mogoč vsak delovni dan med delovnim časom.
St. 351-4/77-4/50
Kamnik, dne 17. novembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Alfonz Boltar, inž. 1. r.
LENART
1381.
Skupščina občine Lenart je na podlagi 4. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) ter 155. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 4. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravljanju In razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Lenart
1.	člen
Ta odlok ureja upravljanje ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljišč v družbeni lastnini.
I.	UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
2.	člen
Občina pridobiva, v skladu s srednjeročnimi plani in letnimi programi, stavbna zemljišča v družbeno lastnino na območjih, ki so urejena z urbanističnim načrtom ter zazidalnimi načrti ter jih izroča v upravljanje:
—	samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: komunalni skupnosti) na območju mestnega naselja Lenart,
—	krajevnim skupnostim na vseh drugih območjih občine.
Stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo pomembnejših družbenih objektov, kot so zdravstveni, socialni, izobraževalni, kulturni, pomembnejši preskrbovalni, industrijski, komunalni, elektroenergetski ter upravni objekti, zadrži v upravljanju občina Lenart. Investitorjem oddaja ta zemljišča Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
Razmejitev ter dodelitev zemljišč v upravljanje Samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost in krajevnim skupnostim, po določbah tega člena opravi s posebnim sklepom Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
3.	člen
Komunalna skupnost in krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljale!) opravljajo vse naloge, navedene v zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, pri tem pa zlasti:
—	pripravljajo in sprejemajo srednjeročne in letne načrte urejanja stavbnega zemljišča,
—	naročajo zazidalne načrte skladno s sprejetimi srednjeročnimi in letnimi načrti urejanja stavbnega zemljišča ter na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov naročajo parcelacijo in lokacijsko dokumchtacijo,
—	skrbijo za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami,
—	oddajajo urejena ali delno urejena stavbna zemljišča družbene lastnine v uporabo investitorjem za gradnjo objektov in naprav ter za funkcionalna zemljišča.
Komunalna skupnost skrbi poleg nalog iz 1. odstavka tega člena tudi za organiziranje in vodenje zbirnega katastra komunalnih naprav (za komunalne objekte in naprave v splošni rabi).
4.	člen
Srednjeročne in letne načrte urejanja stavbnega zemljišča potrdi občinska skupščina na predlog upravljalcev.
5.	člen
Za izvajanje nalog, navedenih v zakonu in v tem odloku, mora komunalna skupnost organizirati enoto za upravljanje s stavbnimi zemljišči, v skladu z določili zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
II. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE V UPORABO ZA GRADNJO OBJEKTOV IN NAPRAV TER ZA FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA
6.	člen
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini oddajajo upravljalci v uporabo za gradnjo objektov z javnim natečajem.
Z interesenti, ki so uspeli pridobiti stavbna zemljišča na javnem natečaju, sklene upravljalec pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
7.	člen
Razpis javnega natečaja opravi komunalna skupnost, krajevna skupnost ali občina tako, da objavi natečaj v dnevnem časopisju in v uradnem glasilu občine.
8.	člen
Razpis javnega natečaja obsega:
1.	podatke o zazidavi stavbnega zemljišča — zemljiškoknjižne podatke,
2.	višino odškodnine za stavbno zemljišče in stroške urejanja stavbnega zemljišča — izklicno ceno ter rok plačila,
3.	morebitne ugodnosti pri plačevanju,
4.	rok za pričetek in dokončanje gradnje,,
5.	višino varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine,
6.	rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki ne sme biti krajši kot 15 dni od objave razpisa,
7.	kje in po kakšnih pogojih so na razpolago podatki, ki jih ne zajema razpis.
9.	člen
Za izvedbo javnega natečaja se imenuje komisija, ki je sestavljena iz treh članov in jih imenuje upravljalec. Člani komisije imajo tudi namestnike.
10.	člen
Brez javnega natečaja oddaja upravljalec stavbno zemljišče družbene lastnine v uporabo neposrednim uporabnikom za gradnjo:
a)	komunalnih objektov in naprav,
b)	objektov za potrebe ljudske obrambe,
c)	nadomestnih objektov v zvezi s potresom in arugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, kolikor ni s predpisi drugače določeno,
d)	objektov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve,
e)	stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadrugo,
f)	objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja.
Posamezen upravičenec pod točko e) je upravičen le do enkratne ugodnosti, če gradi objekt za lastne potrebe.
Brez javnega natečaja oddaja upravljalec tudi zemljišča, ki so potrebna za smo rno zaokrožitev stavbnega zemljišča, na katerem že stoji gradbeni objekt (funkcionalno zemljišče).
Brez javnega natečaja se oddajajo tudi stavbna zemljišča, katera oddaja občina za gradnjo pomembnejših družbenih objektov po 2 odstavku 2. člena tega odloka, če Izvršni svet Skupščine občine Lenart ne sklene drugače.
11.	člen
Zahtevek za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega natečaja vloži interesent oz. investitor pri upravljalen v razpisnem roku, ki je določen v javnem natečaju. Ce javni natečaj ni razpisan, lahko vloži interesent zahtevek upravljalcu stavbnega zemljišča ob vsakem času.
12.	člen
Investitor, ki je pridobil stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, mora v 8. dneh po prejemu sklepa in pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, z upravi j aleem pogodbo dokončno skleniti. Ce investitor ne sklene pogodbe v predpisanem roku, lahko upravljalec odda zemljišče drugemu interesentu.
III.	PREHODNE. IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Dokler komunalna skupnost ne bo organizirala ustreznih lastnih služb, opravlja strokovno tehnična dela za oddajo stavbnih zemljišč, navedena v zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter v tem odloku, za premoženjsko pravne zadeve pristojen upravni organ Skupščine občine Lenart.
14.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemlji-
šča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 35-1023/74).
15.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St' 464-1/77-3
Lenart, dne 4. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1382.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o priznavalninah za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v ob^in’ Lenart
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 1. člena tega odloka ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Lenart.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne pred
9.	1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoobvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943.
2.	2ene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 svojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narod-
noosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. po 13.
10.	1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine so:
1.	stalna priznavalnina,
2.	občasna priznavalnina,
3.	enkratna priznavalnina.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvti, ne presega 80o/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
,Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju opraviči do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka 80°/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Najvišja stalna priznavalnina iz 1. odstavka tega člena je izjemoma lahko tudi višja.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom občinske zdravstvene skupnosti za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsake ga leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Lenart o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120®/» vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Lenart odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije 7R NOV Lenart, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Lenart.
12.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisi-> za zadeve borcev NOV. ki jo izda uoravni organ Skupščine občine Lenart, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vpra-
šanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
13.	člen
Priznavalnina se določi in izplačuje od 1. 4. 1977 dalje vsem upravičencem, ki bodo zahtevek vložili do 30. 11. 1977; upravičencem, ki bodo zahtevek vložili po tem roku, pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
14.	člen.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, se zagotavljajo v proračunu občine Lenart v okviru dogovorjene porabe.
15.	člen
5., 6. in 10. člen tega odloka se uresničuje postopoma. V letu 1977 se zagotovi v proračunu občine Lenart 1/3 potrebnih sredstev za priznavalnine, tako da znaša cenzus iz 5. člena jn naj višja priznavalnina iz C. člena 1/3 mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v letu 1977 oz. občasna in enkratna priznavalnina iz 10. člena 40®/» mejnega zneska pokojninskih prejemkov v letu 1977.
V letu 1978 se zagotovi v proračunu občine Lenart 2/3 potrebnih sredstev za priznavalnine, tako da znaša cenzus in najvišja priznavalnina 2/3 mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v letu 1978 oz. občasna in enkratna priznavalnina iz 10. člena 80 ®/o mejnega zneska pokojninskih prejemkov v letu 1978.
V letu 1979 se v celoti uresničijo 5., 6. in 10. člen tega odloka.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 11-117/70, 51-989/71, 21-478/72 in 26-748/74).
Priznavalnine po tem odloku za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
Prejemniki priznavalnin po kriterijih do sedaj veljavnega odloka o priznavalninah so izjemoma upravičeni do enake višine priznavalnine, ki jo že prejemajo, čeprav presegajo cenzus določen v 5. oz. 15. členu tega odloka, dokler po določilih tega odloka ne pridobijo pravice do priznavalnine.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje.
St. 191-27/62-96
Lenart, dne 4. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenari Božo Tuš 1. r. 1
1383.
Po drugem, odstavku 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76), 162. in 163.
členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/ 74) je Skupščina Občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart
1.	člen
V odloku o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lenart (Uradni list SRS, št. 15-917/77) se doda v prvem odstavku 1. člena za besedami »organizacije združenega dela« besede »s področja gospodarstva«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977.
St. 402-2/77-4
Lenart, dne 4. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1334.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in po 4., 5., 6. in 9. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini
Lenart
- 1. člen
V	odloku o javnem redu in miru v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1290/76), se v 3. členu črtata točki 12 in 15 ter postaneta točki 13. in 14. točki
12.	in 13., točki 16. in 17. pa točki 14. in 15.
2.	člen
V	5. členu se črtata točka 1., točke 2. do 5. pa postanejo točke 1. do 4.
3.	člen
V	9. členu se v drugi in tretji vrsti številki »16, 17« nadomestita s številkama »14, 15«.
4.	Člen
V	10. členu se v tretji vrsti črta besedilo: »in 2«.
5.	Člen
V	11. členu se v drugi vrsti črta besedilo: »in 15«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 7/1 22-12/67-9
Lenart, dne 4. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LITIJA
1385.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73 in 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 15. novembra 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno kanalizacijo v Litiji in Šmartnem
I
Daje se soglasje, k cenam prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo v Litiji in Šmartnem, katere je predlagala Samoupravna komunalna skupnost občine Litija.
II
Cene prispevka za priključitev na javno kanali-
zacijo v Litiji in Šmartnem znašajo m:
din
1.	vsako stanovanjsko enoto, poslovni pro-
stor in garažo v stanovanjskem stolpiču ali bloku	4.000
2.	individualno	pritlično	stanovanjsko hišo 3.000
3.	individualno visokopritlično stanovanjsko
hišo	4.000
4.	individualno enonadstropno stanovanjsko
hišo	5.000
5.	individualne	obrtne	delavnice	4.500
6.	individualna obrtna delavnica s stanovanjem	7.000
7.	samostojne garaže	2.000
8.	pridobitev stanovanjskih prostorov, po-
slovnih prostorov, drugo (dograditev, nadzidava, adaptacija)	1.000
9.	objekte otroškega varstva, šolstva in zdravstva 0,3 °/o končne investicijske vrednosti objekta
10.	ostali objekti 0,6 °/o končne investicijske vrednosti objekta.
III
Sklep začne veljati 1. decembra 1977.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/77
Litija, dne 15. novembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1386.
Na podlagi 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ha seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1977, Zbora združenega dela dne 25. oktobra 1977 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Ukine se sklad za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Bežigrad, ustanovljen z odlokom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, z dne 14. 12. 1972 (Uradni list SRS, št. 55/72).
2.	člen
Pravice in obveznosti odpravljenega sklada se prenesejo na Gospodarsko skupnost občine Ljubljana Bežigrad.
3.	člen
Saldo sredstev na žiro računu ukinjenega sklada v višini 2,771.176,50 din se prenese na Gospodarsko skupnost občine Ljubljana Bežigrad.
4.	člen
Odpravljeni sklad po tem odloku preneha postopoma z dnem, ko se sredstva, pravice in obveznosti sklada prenesejo na prevzemnika iz predhodnega člena tega odloka.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-34/77-6
Ljubljana, dne 7. novembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
1387.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju in drugega odstavka 5. člena odloka Skupščine mesta Ljubljane o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BO 1/1
— Gospodarsko razstavišče (Glasnik, št. 24/69) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 192. seji dne 16. novembra 1977 sprejel
SKLEP
(» dovolitvi manjšega odmika od sprejetega zazidalnega načrta in o ugotovitvi skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za II. zazidalno etapo zazidalnega otoka BO 1/1 — Gospodarsko razstavišče
1
Dovoli se manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BO 1/1, ki ga je sprejela Skupščina mestu Ljubljane z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega ot^-ka BO 1/1 — Gospodarsko razstavišče (Glasnik, št. 24/69).
2
Ugotavlja se skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za II. zazidalno etapo zazidalnega otoka BO 1/1 — Gospodarsko razstavišče s sprejeto zazidalno zasnovo za območje tega zazidalnega otoka.
3
Dokumentacijo, v kateri je ponazorjen manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta in ki predstavlja dokumentacijo za realizacijo zazidalne Zasnove, je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2103/76 septembra 1977 ter je sestavni del tega sklepa.
4
Druga zazidalna etapa obsega izgradnjo II. faze izgradnje objekta PPG »Slovenijales« Ljubljana vzhodne od že sprejete I. faze objekta.
St. 351-32/77
Ljubljana, dne 17. novembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Ivan Novak 1. r.
SEVNICA
1388.
Na polagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-865/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-98/73) in 18. člena statuta krajevne skupnosti Blanca je svet krajevne skupnosti Blanca na seji dne 2. novembra 1977 sprejel
SKL E P
i
o razpisu reterenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije ceste Blanca— Sevnica, do meje KS Rožno—Sevnica.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 18. decembra 1977.
3.	člen
Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za modernizacijo ceste Blanca— Sevnica.
Po cenah iz novembra 1977. leta bo po uvedenem samoprispevku zbranih na območju krajevne skupnosti Blanca 300.000 dinarjev.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982.
,	5. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Blanca po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine,
2.	upokojenci od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od, katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katere se odmerjajo davki in prispevki. .
6.	člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevka tudi:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki 'ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih,
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Blanca.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava, padzor nad zbiranjem pa krajevna skupnost sama.
8.	člen
Referendum vodi volilna komisija pri krajevni skupnosti Blanca.
9.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Blanca GLASOVNICA
Na referendumu 18. decembra 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982, za območje krajevne skupnosti Blanca za financiranje modernizacije cesle Blanca— Sevnica
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Blanca.
11.	člen
x Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. KS-71/77-1
Blanca, dne 17. novembra 1977.
Predsednik sveta KS Blanca
Drago Mirt 1. r.
slovenski; konjice
1389.
Na podlagi 137. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) in zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906/76) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 2. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o poimenovanju Posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah v TOZD Osnovna šola »Pohorski odred« Slovenske Konjice
I
Posebna osnovna šola v Slovenskih Konjicah sc poimenuje tako, da se z dnem mreljavitve tega sklepa imenuje: »Vzgojnoizobražcvalni zavod Slovenske Konjice TOZD Osnovna šola »Pohorski odred« Slovenske Konjice.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objaVi v Uradnem listu SRS.
St. 024-1/74-1
Slovenske Konjice, dne 2. septembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnik 1. r.
- VRHNIKA
1390.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) .in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 24. seji zbora združenega dela dne 10. novembra 1977, na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 in na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 10. novembra 1977 sprejela spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi sklada občine Vrhnika pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov (Uradni list SRS, št 23/73) tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi:
ODLOK
o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika
1.	člen
Ustanovi se sklad za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov (v nadaljnjem besedilu: sklad) občine Vrhnika.
2.	člen
Sklad je odgovoren za zbiranje in upravljanje s sredstvi iz 7. člena tega odloka in je investitor za gradnjo osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, določenih s srednjeročnim programom razvoja šolstva v občini Vrhnika in z drugimi programi oz. samoupravnimi akti.
3.	člen
Sklad je pravna oseba
Za obveznosti sklada odgovarja sklad.
4.	člen
Organi upravljanja sklada so:
—	skupščina
—	izvršilni odbor.
5.	člen
Skupščina sklada ima 45 delegatov.
Delegate v skupščino sklada delegirajo delovne organizacije in krajevne skupnosti po istem ključu' kot je to določeno za zbor združenega dela in za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Skupščina ima predsednika in podpredsednika, katera izvolijo delegati skupščine izmed sebe.
6.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
S statutom sklada se podrobneje določi delovno področje organov upravljanja, pravice in dolžnosti ustanovitelja sklada, postopek za sprejemanje samoupravnih aktov, finančnega načrta in zaključnega računa, postopek za sprejemanje odločitev o investicijskih vlaganjih, način sodelovanja s krajevno skupnostjo na območju katere se gradi objekt, in uredijo druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo
o delu sklada se da v obravnavo in potrditev občinski skupščini.
S statutom se določi tudi način obveščanja javnosti o poslovanju sklada.
7.	člen
Dohodki sklada so:
—	sredstva zbrana s samoprispevkom,
—	prispevki delovnih in drugih organizacij,
—	prispevki občinske izobraževalne skupnosti M skupnosti otroškega varstva,
—	sredstva, ki jih v proračunu v ta namen zagotovi občinska skupščina,
—	posojila in darila,
—	obresti in druga sredstva.
8.	člen
Sredstva sklada so namenska in se uporabljajo za gradnjo objektov za osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove na območju občine Vrhnika po že sprejetem srednjeročnem programu oz. po programu, ki ga v soglasju s skupščinami občine Vrhnika, skupnosti otroškega varstva in občinske izobraževalne skupnosti sprejem skupščina sklada.
9.	člen
Če zbrana sredstva sklada ne zadoščajo za popolno realizacijo programa šolskih in vzgojnovarstvenih objektov se sredstva sklada lahko uporabljajo le po spremenjenem programu, sprejetem po postopku, določenem v 8. členu tega odloka.
10.	člen
Sedanji upravni odbor sklada občine Vrhnika pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov preneha z delom, ko se konstituirajo organi po določbah tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
, St. 2/1-01-017/73-77
Vrhnika, dne 10. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1391.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 24. seji zbora združenega dela dne 10. novembra 1977, na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 in na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 10. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva v občini Vrhnika
1. člen
Stran
V 4. členu odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 23/73), se:
a)	besedilo prve točke prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Občani, katerih mesečni dohodki iz delovnega razmerja, nadomestil in pokojnin ne presegajo mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov.«
b)	v tretjem odstavku se besedilo »400 din« nadomesti z besedami: »polovico mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov.«, besedi »upravni odbor«, pa se nadomestita z besedami: »izvršilni odbor skupščine«.
3.	člen
V 7. členu se besedi »upravni odbor« nadomestita z besedo »skupščina«.
3.	člen
V 8. členu se besede »temeljne izobraževalne skupnosti«, nadomestijo z besedo »sklada«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu SRS.
1356.	Odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela Socialistične republike	Slovenije	1507
1357.	Odlok o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta
Skupščine Socialistične republike	Slovenije	1507
1358.	Odlok o razrešitvi podpredsednika ter izvolitvi pred-
sednika in podpredsednika Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije	1508
1359.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega se-
kretarja za delo in namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve	1508
1360.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v
Kranju	1508
1361.	Odlok o imenovanju namestnika okrožnega javnega tožilca v Novem mestu	1508
1362.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v
Kopru	1508
1363.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani	1509
Sni svet skupščine sr Slovenije
1364.	Družbeni dogovor o nalogah in vlogi informacij-sko-dokumentacijskega centra v delegatskem sistemu v republiki ter o pravicah in obveznostih udeležencev pri ustanovitvi, organiziranju in delovanju tega centra	1514
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1365.	Navodilo o metodologiji za ugotavljanje in spremljanje gibanja osebne, skupne in splošne porabe v primerjavi z družebnim proizvodom oz. s podatkom, ki nadomešča družbeni proizvod v obdobju od leta
1976 do 1980	1516
1366.	Poročilo o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih dohodkov po poklicih za leto 1976	1526
St. 2/1-010-017/73-77
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
	Vrhnika, dne 10. novembra 1977.		1367.
	Predsednik Skupščine občine Vrhnika		
	Branko Stergar, dipl. Inž. I.	r,	1368.
			1369.
			1370.
	VSEBINA Stran skupSCina sr Slovenije		1371.
1349.	Zakon o blagovnem prometu	1497	1372.
1350.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju	1503	1373.
1351.	Zakon o vodnem prispevku za leto 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma	1504	1374.
1352.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji druge spremembe statuta Mednarodnega monetarnega sklada	1505	1375.
1353.	Odlok o financiranju programa nabave računalnika z opremo za Zavod SR Slovenije za statistiko	1505	1376.
1354.	Odlok o spremembi odloka o uporabi devizne kvote od odkupljenih deviznih nakazil delavcev in izseljencev	1506	1377.
1355.	Odlok o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije	1506	1378.
Okvirni načrt vzgojnoizobraževalnega dela v slovenskem jeziku s predšolskimi otroki jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini in načrt vzgojnoizobraževalnega dela v slovenskem Jeziku z otroki osnovnošolskega obdobja Jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih Iv tujini
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic tekstilno-kemijski tehnik
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic tkalski tehnik
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic predilski tehnik
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic pletilski tehnik
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic prometno-transportni tehnik
Začasni predmetnik in začasni učni načrti za poklic vlakovodja
Statut Zdravstvene skupnosti Slovenije
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina (Brežice)
Poročilo o izidu referenduma v naselju Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina (Brežice)
Sklep o Javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda Dobrna (Celje)
1527
1527
1528
1528
1528
1528
1529 1529
1539
1541
1541
1542
Stran
1379. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična in za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka (Grosuplje)	1542
1380 Sklep o javni razgrnitvi osnutkov novelacije urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Kamnik ter urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende
(Kamnik)	1543
1381.	Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem	v občini	Lenart	1543
1382.	Odlok o priznavalninah za udeležence NOV in dru-
gih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart	1545
1383.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o financiranju programa samoupravne Interesne skupnosti
za varstvo	pred	požarom	občine Lenart	1546
1384.	Odlok o spremembi odluka o javnem redu in miru
v občini Lenart	1547
Stran
1385.	Sklep o soglasju k cenam prispevka za priključitev
na javno kanalizacijo v Litiji in Šmartnem (Litija) 1547
1386.	Odlok o ukinitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Bežigrad	1548
1387.	Sklep o dovolitvi manjšega odmika od sprejetega
zazidalnega načrta in o ugotovitvi skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za 11. zazidalno etapo zazidalnega otoka BO l/l — Gospodarsko razstavišče (Ljubljana Bežigrad)	1548
1388.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca (Sevnica)	1548
1389.	Sklep o poimenovanju Posebne osnovne Sole v
Slovenskih Konjicah v TOZD Osnovna šola »Pohorski odred« Slovenske Konjice	1549
1390.	Odlok o ustanovitvi sklada za gradnjo šolskih in
vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika	1550
1391.	Odlok o spremembah odloka o uvedbi samoprispev-
ka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva v občini Vrhnika	1550
$
r

Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi V Ljubljani - Naročnina za leto 1871 240 din Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo m uprava Ljubljana, Veselova 11, poStnl predal '379 Vil - Telefon dlrektoi uredništvo, upra .s In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici tn naročnine 23 579 - 2lro račun 30100-fi03-4032:t - OproSčeno pmmetneea dar k oo mnenju Sekretariata za Informacije v IzvrSnem svetu SkupSčIne SR Slovenile St 421 I 77