IZ RAZPRAVE ANDREJA MARINCA NA SEJI OK ZKS UUBUANA CENTER
Krajevno samoupravo moramo v mestu še bolj okrepiti
AndreJ Marlnc /e uvodoma opozorll, da Ima organlzaclfa ZK v Centru povsem drugačne naloge In da /e v povsetn drugačnem položaju kot podobne organlzaclje v drugih občlnah. Zaradl tega Je tudl delo zelo občutljivo In nufno je, da komunlstl atalno spremljajo rezultate svojega dela. »Imate velike kadrovske potenclale, vellko Je strokovno In polt-tično eposobnih Ijudl, kl lahko delujejo na razllčnih področjih, vendar pa nlso dovolf vključenl v družbenopolltlčno delo,« Je defal Martnc, in opozorll na ugotovltev, da velfko polltlčnega dela opravl ožfl krog Ijudi.
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je razumljivo, da se komunisti pretežno ukvarjamo z razreševanjem ekonomske problematike. Vendar ne bi bilo prav, če bi se zveza komunistov spuščala v podrob-nosti na tem področju in zanemarila svoje poslanstvo, ki je predvsem v usmerjanju, ne pa v kgnkretnem razreševanju določe-nih zadev. Zveza komunistov ne more na-mesto nekoga drugega razreševati nalog, denimo tistih, ki jih moramo urejati v dru-gih oblikah delegatske organiziranosti. S takšnim načinom bi lahkosamo.slabili vlo-go in učinke delovanja drugih oblik dele-gatskega sistema.
Marinc se je zavzel za večji nadzor nad opravljanjem dela in izvajanjem sprejetih odločitev. »Marsikje smo še šibki pri reali-zaciji sprejetih odločitev,« je dejal. Smo v procesu bitke, da postane ^lovek subjekt na področju vseh odločitev. To je naš poli-tični cilj, ki ga moramo potrpežljivo uve-Ijavljati, vendar pa moramo biti zelo ne-strpni tam, kjer naletimo na oportunizem. V zvezi s tem je opozoril na težnje o domi-nantnem vodenju ekonomske politike, ki nas lahko pripelje korak nazaj v etatizem in centralizacijo.
Posebej je opozoril na pomembno vlogo delavskih svetov, ki morajo dejansko dobi-ti vlogo. kakršna jim gre. Ni prav, če sa*-moupravne organe obremenjujemo z vsem
mogočim, skrčiti bi morali njihovo odloča-nje na najbolj nujne zadeve. Danes pasmo priče dvema skrajnostima.
Po prvi prihaja do težnje, naj bi delavski sveti odločali o vsem, tudi o tistem, o če-mer bi morale odločati v svoji pristojnosti poslovodne strukture; te pa raje prepustijo odločitev delavskim svetom in se potem skrijejo za nekakšno samoupravno fasado. Druga skrajnost pa je težnja, da bi delav-ske svete potisnili na stranski lir in jim odvzeli vse tiste pristojnosti, ki jim pripa-dajo. Delavski sveti se morajo uveljaviti kot osrednji organi samouprave v združenem delu.
Posebno pozomost je Andrej Marinc po-svetil krepitvi krajevnesamouprave in opo-zoril na ugotovitve, do katerih js prišla delovna skupina centralnega komiteja v krajevni skupnosti Poljane. Poudaril je, da so v tej krajevni skupnosti aktivirane vse oblike družbene organiziranosti. »Okrepiti, moramo krajevno samoupravo, kar je v mestih vsekakor težje kot v podeželskih krajevnih skupnostih,« je menil Andrej Ma-rinc in pri tem opozoril, da so interesi v mestih bolj heterogeni in je zaradi tega težje mobilizirati občane. Vsekakor pa je nujno potrebno okrepiti delo z delegati.
Usmeritev, da izkoristimo ustvarjalni ne-mir delovnih Ijudi in občanov y politično aktivnost za razreševanje sedarije krize, je
vsekakor pohvalna. V občini moramo he-nehno iskati nove oblike dela.
Potem ko je omenil ekonomske težave in probleme v zvezi z odplačilom naših dol-gov, je opozoril, da moramp upoštevati dejstvo, da v sedanjih razmerah velik del družbenega proizvoda odteka za plačilo zapadlih obveznosti v tujino. Zaradi tega je treba tudi več razumevanja zlasti takrat, kadar pride do pritiskov za izboljšanje go-spodarskega položaja v nekaterih dejav-nostih. To velja med drugim tudi za druž-bene dejavnosti, kjer je bil razvoj v prete-klosti hitrejši, kot smo ga zmogli. Zdaj mo-ramo zadeve plačevati in to vsekakor ni lahko. V teh dejavnostih br morali izobliko-vati predlog za boljše izkoriščanje rezerv, ki nedvomno še sb.
Posebej se je dotaknil izobraževanja in kritik na-račun usmerjenega izobraževa-nja. Zavzel se je za to, da bi strokovnjaki pomagali odpravljati slabosti tako na repu-bliški kot občinski. ravni. Na področju usmerjenega izobraževanja se srečujemo z dvema skrajnostima: po prvi zagovarjajo gimnazije, po drugi strani pa opažamo za-hteve po še bolj ozki izobrazbi brez širše razgledanosti. Ne moremo se sprijazniti ne z enim ne z drugim, ampak moramo vzgo-jiti človeka, ki bo sposoben v prihodnjem obdobju prevzeti nase odgovomo nalbgo, zlaati takrat, ko bomo lahko več pozornosti posvetili razvoju infornnatike, elektronike in robotike.
Potem ko se je dotaknil nekaterih eksce-sov na področju javnega obveščanja, se je zavzel za to, da bi delavci v teh organizaci-jah sami ocenili svoje delo. Nikakor pa ne moremo pustiti zadeve takšne, kot so. Mo-ramo ukrepati in to zaradi tega, dazagoto-vimo resnico, ki je s posameznimi ekscesi v Problemih. Jribuni in na Radiu Študent močno izkrivljena.