MARIJAN MASTERL Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti* 60-letnica narodne vstaje na Loškem 194l/nt2 in Narigarji. sopotniki Cankarjevega bataljona Uvod Ob 60-letnici zmagovite poti Cankarjevega bataljona (CB)po Loškem ozemlju si Ločani štejemo v dolžnost, da oh tej obletnici (pišemo v Loških razgledih to zgodovinsko uporno pot borcev CB od Poljanske vstaje do boja v Dražgošah tako kot nanjo danes gleda kot udeleženec NOBpo tej časovni odmaknjenosti. Skofjeločani imamo posebno pravico pisati o CB saj je ta vse pomembne zmage dosegel na Loškem. S svojimi zmagami je zaustavil izseljevanje našega naroda in ubranil, da Gorenjska nikdar ni hi/a priključena Rajhu. Tudi v Dražgošah generallajtnant Georg Schrerr vodja štaba jugovzhod- ni uspel uničiti CB. Bataljon se je po dražgoški bitki sam razšel na vrhu neprijazne zimske Jelovice pod goro Britmanco. Avtor tega prispevka Marijini Masteri še posebej zavrača neresnične in žaljive trditve Ivana Bertonclja-Johana in Irana Jana. da je deset Poljancev z Rafaelom Bubom na čelu bila kriva za smrt 17 borcev CB na Mošenjski planini zato. ker je zaseda zapustila svoje mesto in pred nemškimi policisti pobegnila v gozd. I' gradivu Masteri predvsem dokazuje, da so policisti - smučarji naključno odkrili v koči na Mošenjski planini borce CB in da niso bili izdani kot trdita Ivan Bertoncelj in Ivan Jan. Po preteklih (it) let od navedenih dogodkov je tako danes na razpolago nekaj novih dokumentov, pričevanj udeležencev teh dogodkov in spozna)!/ o zgodovini NOB so Masterlu omogočili kot sam pravi ločevati slepe nabije 011 pravih. Narigar Med\()jni ci()goclodobe, kot jo daje razgled s Pasje ravni vse naokrog. Zares paša za oči. Pogled obsega nešteto vrhov v škofjeloškem in drugem sredogorju, prek slenienov prevalov in krajev pa vse do v isokih snežnikov. Pokrajina, ki človeka ]irevzame, Niu se ne smemo čuditi, da so bili ljudje priprav Ijeni za to grudo marsikaj velikega storiti v hticlilt ;)ied\'OJni)i ča.sih. TutI/ kri je tekla zanjo. Življenje v Bukovem \'rhu je med oktipaeijo sprva še teklo po starem ulečeni.'ni kmečkem redti. Dan je bil podoben dnevu, vse dokler ni bila. na jugu Bukovega Vrha. potegnjena razmejitvena črta med nemškim in italijanskim zasetllu-nini ozemljem. Poglejmo, kako je bilo to zimo v hiši lOmaž.a šubi(.a. |io domače \arigaija. .Mali Katarina je uinrla leto pred nemško zasedbo. Na domu so gospotlarili oče 1'oniaž. sinova Franee in Janez, ovdovela hčerka Ivana, poročena TuŠek. njen sin Jožko in najmlajša hčerka .Angela ( Wl^). Narigarjeva domačija ni mogla pi-eživljati vseh enajstih članov družine, zato je preostalih pet hčera služilo v krajih v bližini doma. Zaradi pomanjkanja so se moški nenehno pehali za dodatnim zaskižkom. Ktihali so oglje in ga prodajali kovačem po Loki in obeh dolinah, (čeprav so hili bajtarji, so imeli za prevoz oglja svojega konja. \ hlevu sta bili še dve kiavi. ic-liea in prašič. Tudi pozimi niso bili križem rok. Oče in sin IVanee, vešča čev Ijarjenja. sta po hišah popravljala obutev. Oče Tomaž, ki je igral klarinet, in sin Janez s hamioniko sia kole- dovala, igrala na ohcetih ter na priložnostnih plesih po kmečkih hišah. Narigarjevi so ,sc hitro rojevali, še hitreje pa so umirali drug za drugim. Narigaijvri intizikciiili. 74 f,.l.\A'.l/<'//,\ /(.-l7M/,/0.\ /.\ I roRM SARICAlill I/. I'ASIE RA 1 .\/ rRI-.l) 60 IMIJ Poljanski tihotapci usodni za Narigarjeve l)rža\"na meja med nemškim in italijanskim zasedbenim ozcanljem je tekla po dolini nekako tri kilometre JLižno od Narigarje\ ih. Nemci so na zasedenih ozemljih vpeljali ži\ilske karte in točke za nakup tekstilnih izdelkov. To je jiomenilo omejeno pre skrbo s hrano in porabo blaga pa tudi oži\ljanje črnega trga. Zato ni čtidno, da je bližina meje \zpodbLidila pred\'sem mlajše moške, da .so se lotili no\ega donosnega, vendar ne\arnega zaslužka. Začeli so tihotapiti ali konrra- bantati. kot so temu pix'p()\ etlanemu opravilu rekli sami. Tihotapstvo je živelo zlasti pozimi, ko je bilo na kmetih \eč prostega časa. Tihotapili so predvsem surovo maslo v takratno ljubljansko pokiajino. ki ji je piimanjktnalo mlečnih izdelkov; zato je ("lorenjska mlekarna v Carčah pii Kianjti tedaj vsak dan tlobavljala Ljubljani po pogodbi avtomobil ali tiva mleka . l'olianski tihota|i(.i pa so nazaj na (iorenjsko pre našali industrijske izdelki.'. preLivsem tekstilno blago. Kot že večkrat poprej je '^. decembra h>-)l nameravalo iirestopiti držav 110 mejo se dem lihoiaptev. Hili so domačini iz Poljan, Hotov Ije, Črnega \ rha in iz Kovta. S seboj so nosili surovo maslo. Ko so skiršali prestopiti mejo, so [latlli v nemško zasedo, ki je streljala nanje, S prestreljenim želodcem je kmalu zalem v nemški obmejni postojanki ("rni \'rh umrl Jože Klobov es. Kamnarjev iz Poljan. \ nogo je bil ranjen Maks Kalan, .\kihov iz Hotov Ije. L jeta sta bila Jože Platiša, Tonceljnov iz Hoto\elj, in l.ojz iz Omejčeve bajte s (anega Vrha, Štirje fantje iz Rov ta (Kolobocije) ,so pobeg nili brez j")oškodb. Ponesrečen prestop tihotapcev čez mejo je usodno posegel v dotlej mirno in tista- Ijeno življenje Narigarjevih, četudi niso imeli nikakršnega opravka s tihotapstvom. Ko so cariniki s Črnega \'rha zasliševali ujeta tihotapca, se je Tonceljnov Jože v stis ki nerodno izgovarjal, da ni tihotapil in da je surovo maslo pustil že pri Narigarjevih, Prijeta tihotapca sta dva carinika v sredo 20, decembra l')il v dopoldanskih urah odvedla s (anega \'rha v pristojni > orožniško postojanko v PoljaiiLih. Ob v račanJLi sta zavila v Bukov Vrh mimo .soseda Podskalarja (o(.lnev i so se zaiadi varnosti zatekli v .Stržinarjevo gmajno. Nemici požgejo Narigarjevo domačijo in Francetovo v Prapetnem \' soboto. !.->. decembra 19il. so Nenu i v Bukovem \ liui obiačunali za Janezov strel. Tako kol prL'j je tudi lega dne odšla iz taborišča Poljanske čete v Polhovcu k Narigarju poizvedovalna palrtilja. Čakala je Nemce, ko bodo prišli ropat in poži- gat. V partizanski za.sedi so tega dne bili: Janez .Šnbic, Narigarjev. Silvo Štibel-Dimač, Dermotov iz Javorij, in JLUICZ Tavčar, Podrenovškov iz Gornje Dobrave. Okoli poldneva sta previdno in pritajeno prišli v Bukov \rh d\e večji koloni Nemcev, orožniška in policijska iz Poljan ter carinska iz obmejne postojanke v Črnem \ rhu nad Polhovim Gradcem. Za.seda je iz bližnjega gostega bukovja sprožila nanje nekaj strelov. Ti so predvsem nameravali ojiozoiiti Nemce, da so na ozemlju ki ga nadzorujejo partizani, ki spremljajo njihovo gibanje in nasilna dejanja. Nemci .so na jiariizanske strele odgovorili z vsem svojim orožjent. vendar brez uspeha. Partizan- 77 LOŠKI KAZGI.liDI -JN ska patrulja se je po leni siieljanjii \rniki \ Polho\ec. s()\ ražniki so ji skalili (.k) Kuzo- \ega griča. L;k)lilje \ \arno partizansko ozemlje v i^ollio\(.i.i pa si niso LipaH. Streljanje, ki ga je bilo slišati po \seni Bukovem \ rlui. je \znemirik) uidi \'ari- garjevo Lojzo. takrat siaro 28 let, ki je slu/;ila kol dekla pri kmetn Kamen.škLi (~S~ m) v Bukovem \ liui 2.^ km od s\oje rojstne hi.še. l'oliilela je na\zgor po Biiko\čevi senožeti na \rh l-'asje ravni (1029 m) in naprosila Kraljevega Ignaca, naj jo spicini do rt)jstne hi.še. Poiz\'edeti je želela, kaj se tam dogaja. Okoli domačije je bilo \se zeleno Nemcev, ki so pi'egledo\ali okolico. Iskali so partizane in domači.'. K<.'r je bila tedaj |")ri hi.ši .še /i\ina. je Ignac njtin prihod opravi čeval in dejal po poljansko: Lojza. zdej pa pejd tiitrai. Nevede je tako Ni-mcem izdal, da je domača hči. Ignačev ]ioziv je slišal nemški carinik, ki je znal slovensko in vpiašal l.ojzo. kdo da je? Kralj je hitro začel popravljati storjeno najiako in cariniku |X)jasnjeval, da je Lojza sicer doma iz te hiše, vendar da je že od .sedmega leta zdoma. I.ojza je ]iripove- dovala, (.ia jo je Nemec vsestransko zasliševal. l*oiem ju ]r carinik vodil k drugi Narigarjevi hiši in tin-li tam so vse preiskali. Ko so šli tja, je Lojzo skrbelo, ela je kdo od domačih v hiši. Ko cLirinik ni ničesar našel, je Ignaca in Lojzo odgnal na l'asjo ravan, na Kraljev elom. l'u je Ignačeva žena iiotrdila. ela je Lojza resnično že otl sed mega leta zdoma in da služi pri Kamenšku v Bukovem \ rhu. To je nemškemu poli cistu zadostovalo in Lojza je lahko odšla nazaj h Kamenškir Vrh Pasje ravni, obrnjeno na jug, kjer leži bližnja cerkev v Črnem \iiui, so Lojzi misli segle enaindv ajset let nazaj. Tedaj so ji mati zavezali ]irv i punkcij in nebogljeno, komaj sedem let staro, od|ieljali dobre:) uro hoda v Cini \"rh h kmetu za pestrno. Pomagati je morala tudi jiri oranju. Držeč za klešče pri OILIIU je morala pazili, da so kolca pluga tekla vzporedno k zadnjemu razoru. Le tako so naslajale nove vzpo redne brazde. Zgodilo se je. da .so ji kle,šče iršle iz rok. kolca pa iz brazde in je oralo zarezalo nezaželeno brazdo, Go.spodar .se je na majhno Lojzo raztogotil in jo udaril z otko. ki jo je izdrl iz pluga. Narigarjevi otroci, čepiav so bili bajtarski, so bili pn- nosni in niso prenašali krivic. -Tcj)!!pa me ic iic Imslc'' je zavpila I.ojza. Nič več ni prijela za kle.šče in s polja je pobegnila naravnost domov. Doma so jo mati trdo pri jeli: 'Saj še ni sv. lurij. kuka si že doma/-.'' Odpeljali ,so jo nazaj v Črni Vrh, ne da bi jo pri tem posebej tolažili. Ko .se je Lojza, zatopljena \ rano mladost, viačala s Pasje rav ni nazaj h Kamenšku, je bila obrnjena .stran od .svojega doma. Tako ni videla ognja, ki je medtem zagorel na njenem domu, Nemci so požgali vse Narigarjevo selišče. ,Še preden so Nemci zažgali domačijo, je 4S() m oddaljeni sosed R(n'tar (81) m) od peljal v svoj hlev Narigarjevo živ ino. Pri Kovtarju je tisti čas služila za deklo Narigar- jeva Francka. Narigarjevi, ki so po usodnem streki pribežali k .Migotu. so se vsak dan strahoma ozirali proti svojemu domu v Ikikovem \'rhu. Skrbelo jih je, kaj se dogaja z očeto vo in Francetovo hi.šo. Tudi živina je o.stala v očetovi hiši. Pričakovali so najhujše, ko bodo izza pobočja zagledali dim. Ta nesrečni dan so doživeli v .soboto, l,-^. de cembra 1941 po]->oldne. Od ognja ožarjeno zimsko nebo in bližnja zasnežena hri- 78 I-; r\A". lAV/: 1 «.-1 /Mi/' )\ /\ ' roRM \AR/(,,\h'/l I/ l'A '•//• KA I .\/ /'A'/:/5 f-,0 U-TI boNska pobočja ter grozljiv dim, ki se je \ alil pod nebo na \ZIU)LIU. so naznanjali, da gorila njilKua donio\a. Zavedeli so se. da so |ira\ la čas izobčenci sredi zime poslali .še brezdomci in biez hrane. Njihov življenjski iriiel je bil \ tlobri uri izničen. l'osiali so popolnt>ma oi.l\isni ali prepuščeni milosti in nemilosti so\aščano\.' Narigarjevi pogorelci v Vinharjih Samotna, trdna hribovska kmeiija laneza Peternela ( bX)3-b) 11). po domače pri BrdarJLi (()4() m). \ \inharjih je \ ponedeljek in torek. l,"i, in I i. tlecembra 1941. gostila 72-čianski CB. ki je bil na poli iz Selške doline \ Polhovei.' in \ Presečje pri S\. Ožbolui. Ko so se raznK'r<.- na Hrdii umirile, je po odhodu bataljona dobrosrčni gospodar lanez Peternel jiovabil pod svojo .streho in k mizi nesrečne Narigarje\e, očeta Tomaža in njegov i hčerki .Angelo in Ivano s sinom Jožkom. Angela se spo minja, ela so prišli na Bri,lo v snegu in iniazu okoli IH. decembra 19-11 in ostali lam dober leden. Nič več se jim ni bilo treba čez dan zatekati v mrzle gozdove. Ko .so prebivali |iri Brdarjii, se jim je življenje nekoliko umirilo, čeprav so bili nesrečni pogorelci in izobčenci. Dobrotniku so pom.igali pri pripravi živinske krme in drugih hlevskih opravilih, ki so jih bili navajeni od doma. .Mirno in kolikor toliko spotlobno življenje je po letlnu dni pifkinil žalosten do- godL'k. Zgodil se je na dan svetega Štefana, v petek 2b. ek-i (.'mbr,!. bil je dan. ki ga še živeči iz Brdarjeve in Narigarji.'v e diiižine do smili ne bodo jiozabiji. Prav ta dan so Nemci končali zadnje priprave na ob.sežno ofenzivo proti CB, ki se je v poljatiskih hribih v |ietnajstih dneh poljanske vstaje povečal na okoli 500 mož. Po uspešnem pailizanskem napadu v Koviu 12. decembra in v nadaljnji pailizanski ofenzivi, ki je trajala do 25. decembra, Nemci niso bili več kos CB. Na ]">omoč .so morali na Corenjsko poklicati dodalne bataljone, da bi lahko •pomirili« Gorenjsko, kol so temu sami rekli. Da je šlo za vojaške pri|")rave na izred no pomembno in obsežno ofenzivo, potrjuje njeno tajno ime »Gros.sein.satz« (velika ofen/iva, op. MM). Zaradi uspešne partizanske ofenzive, so Nemci očitno precenje vali sile CB tako po oborožitvi kol po številu borcev. Zadnji dan pred ofenzivo je policijski akcijski štab Jugovzhod- skušal dopolniti |")odatke o lem, kje v Polho- grajskem hribovju se resnično nahaja partizanski bataljon, kje sta njegova glavnina in |~ioveljstvo ter kako veliko ozemlje nadzoruje. V razne smeri in iz različnih izhodišč je nemško policijsko poveljstvo 26. decembra razposlalo močne poizve dovalne patrulje, ki so iskale stik s partizani. .Močna patrulja ji.' prišla iz Lučin (6f3 m) čez Zadobje ("'06 m) tudi na Brdo. Tega irsodnega dne se je Pavle Oblak iz Kisov.škega mlina v ilotoveljski grapi pieti nemškimi patruljami, ki so napredovale na jug iz Poljan umaknil na Brdo. Pelernelova kmetija leži vrhu konca Hotoveljske grape. Ker je bil ta dan cerkveni jiiaznik, so domači počivali na klopeh po hiši in za pečjo. Poleg domačih so bili v hiši še Narigarjevi štirje, oti nekod je prišel v hišo še jiariizan .Mbin Kokelj, Malšenov iz Dolenčic pri Javorjah. Nosil je nahrbtnik in v njem kos slanine. Doma ča hčerka Malka je prihod Nemcev še pravočasno opazila in zavpila: »Nemci!-. 79 LOŠK] RAZGLEDI t8 Ob \LlorLi \emce\ \ lii.so so \ si ostali \ izbi. razen .\Ialšeno\ ega. Ta je \rL;el Nariijarjem za peč nahiiitnik in hitio stekel skozi \i'ata. Kden od i^olicistov je \- polomljeni sloven.ščini osorno vpra.šal Maiko. če je v iii.ši kaj bantlito\. Odgosoriia je bistro in nedoločeno: 'Sedii hi ivdcUi-. Nem.ška patrulja se je lotila piej^leda hiše od podstrešja do kleti in hle\a. Iz kleti pod hišo so zmas^oslav no pote.unili .Malšenovega Albina, ki so ga našli jiod po\cznjeno leseno kadjo za zelje. Poroglji\() .so Malko vprašali in kazali na .Albina: Kci//>ci je tor'-. Niso pa mogli Malki očitati, da je prikrila partizana. Nemec je ostro \prasal Malko: 'Kcloso tjiidjc zii/lečjd'-''. Tudi za Narigarje\e je zairtlila. da so domači. TcLlaj k sreči še niso imeli \ \eži |iied- pisanega seznama \ hiši st:ilno bi\;iiočih. Nekaj za tem so \ hle\Ti našli še- tU.imačega sina Sla\ ka. Z domačije so Nemci od\x'(.lli štiri: gospodaija Pa\ Li IV-leriiela. Albina Koklja. Pa\la Oblaka in .Sla\ka Peternela. l'i\e iri je elel patrulje oelpeljal skozi Kremenik. Zadobje in Prelesje \ l.učine. N;t poii \ l\|-emenik so izptrstili "O-odstotnega in\ali- da Pa\la Oblaka. \ prvi s\eto\iii vojni je kot avstrijski vojak n.i iiiskem bojišču izgu bil levo nogo in Nenui so ga golovo zaiadi lega pirsiilj pii življenju. Pavle sam pa je rad iiripovedoval. da je v Kirsiji tloživel oktobrsko revokicijo in se \v zato ]Trišie\al k prvim somišljenikom komunistov v Pciljanski dolini. \ l.učine. piisiojno nemško orožniško postojanko, so policisti tako pripeljali le Brdaija in Malšenovega .\lbina. Oba je škofjeloški geslapo (Geheime Staacltspolizei - tajna tiržavna policija) v soboto 2^. decembra ob osmi uri zjutraj jiripeljal v škofjeloške sodne oziroma gestapovske zapore. Pavhi Petei"nela-Hi"darja je gestapo še istega dne odpeljal v ne^znano. tako da ni dokumenta, da je prišel v Begunje in se je vsaka sled za njim izgubila že v .Školji Loki.'-' .'Mbina Koklja je gesta|io v lorek .^0. decembra ob tretji uri popoldne odpeljal v begunjske zapore. Že .T. januaija je bil ob K), uri ustreljen v Dragi in je tam tudi l")oko|ian. Brdarjevega sina .Slavka, ki je bil že dva dni partizan, so polici.sti odkrili doma v napajalnem koritti za živino, kjer se je potopil v vodo. Izvlekli so ga iz vode, pretepli tei' vklenjenega in mokrega odvlekli na grič, kjer na vetrovnem hrbušču še danes stoji kozolec dvojnik (zaradi izjemne lege so v njem dobro in hitro sušili kmečke pridelke). \ kozolcu so mokrega Slavka privezali na voz. Obleka na njem je na mah zmrznila v leden oklep. Takšen je nesrečni Slavko dolgo čakal na poli ciste, da bodo prišli iz hiše. Zapregli so konja in Slavka odpeljali na zaslišanje na vojaško poveljstvo ali orožniško postajo v Poljane. Privezan za voz je Slavko moral ves čas teči, ali pa so ga za vozom vlekli. \' Begimje ga je yiripeljal Gestapo iz .Škofje Lcjke. skupaj z .Albinom Kokljem. fudi Slav ko je bil ?. januarja irstreljen v Dragi. V tej genocidni vojni proti prebivalst\'u je izgtibilo življenje pet članov Brdarjeve družine. Živa je ostala le hčerka Malka. Bližnji sosed - izdajalec je hudo prizadel Malšenove. še posebej pA družino dobrega laneza Peternela. \'rata njegove hi.še .so bila vedno na .stežaj odprta, miza pa pogrnjena za ljudi, potrebne pomoči v težkem medvojnem času. Vsi Brdarjev i .so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Trije sinovi .so se v tem času pridružili CB. 80 f.;-!.\A'.-IAV/:l /(.I'IAIJ(>\ 1\ I !•I M »Napravite mi to deželo zopet nemško!« V času od 6. do 1 1. .ipiila so Nemci, Italijani in .Madžari naglo prema.gali Ju.uosla- \ ijo Slovenijo. Nemci so lakoj sledili I litlcrje\enui naročiki: :\a/)nir!lc ml la cicieh ZD/Ki }iL'mšku.'-Viy/.'\\ je \cljal za SpoLlnjo Štajersko in za (iorenjsko. Nacisti so pogna li s\()j ponemčevalni in uničevalni stroj. /. njim so nameiavali kar čez noč Liresničiti firerjev ukaz s svojo piusko natančnostjo. Rodil ,se je naiodni otlpoi'. Cankarjev bataljon \'rb Mežcikljc hoiii stal. in Poljanska vstaja pesem srajc ijiil. Blegoš ho čl 11 Krim odmer ho dal. r rse relnire jo honi Iresel. eden /o ho lui 1'oborle nesel. „, ., ' ' Oton /.u|xmcic, .septc-inivr l')i I Ob ()(i-leinici irspi.'šnih bojev ('H v Koviu. Bukovem \ rhu. Diažgošah in tragedije na .Mošenjski planini je jirav, da se |')odrobn<.'je seznanimo z njegovo preho|eno potjo in zgodovino. \ tem času se je odkrilo več domačih in tujih dokumentov, ki (.lopolnjujejo do .sedaj znana pričevanja. \ isoka obletnica obstoja CB ponuja piscu priložnost, da sktiša polresnice (lojirav iti, da postanejo resnice, tako kot so se ocivijale pred šesttlcsetimi leti. Nekaj pa bo tutli besedila, ki je v popolnem nasprotju z besetlili. napisanimi pred tridesetimi ali več leti (primer: .Nlošenjska planina). \'z|ioredno z opisi CB se v nje- , go\(> zgodovino vpleta nesrečna hribovska Narigarjeva tlrnžina. ki je našla zavetje v CB in z njim delila dobro in slabo. Leta 19il je bil CB ustanovljen kot drugi, vendar največji partizanski bataljon na Slovenskem. Po stanju 26. decemiira 19 ti je štel 3^1 mož. Večino časa je deloval prav na ozemlju nekdanje občine Škofja Loka in tii tudi zaključil .svojo bojno pot. Bataljon je postopoma nastajal iz matijših odporniških skupin. Najprej se je 28. julija na planini Obranica (920 m) nad Blejsko Dot^ravo združilo prvih pet skupin partizanov v Jeseniško ali Cankarjevo četo. Poveljevala .sta ji komandir Polde Stražišar in komisar Franc Potočnik. Dne 29. jtilija 194 1 je bila na Gradišču ( 1139 m) severovzhodno od Partizanskega doma na Vodiški planini (1108 m) ustanovljena Jelovška četa llije Gregoriča. Njen komandir je bil laka Bernard, komisar pa Jože Krajc-Žakelj. Iz obeh čet je bil S. avgusta 1941 na Pogrošarjev i planini (okoli 1200 m) in 800 m jugozahodno oti Partizanskega doma na Vodiški planini ustanovljen Gorenjski ali CB. Njegov komandant je bil Jože Gregorčič-Gorenjc, komisar pa Ivan Bertoncelj-Johan. Štel je okoli 130 mož. Še istega dne 5. a\'gusta zvečer je bataljon nameraval napa.sti gestapovsko jet- nišnico v Begunjah in rešiti zapornike. Napad naj bi pomenil začetek v.staje na Gorenj,skem, Za to partizansko namero pa ,so Nemci prehitro izvedeli in zastražili vse prehcjde čez Savo. Hkrati .s(5 na le\ i strani Save razkropili in delno onespo.sobiii Storžiški bataljon, ki naj bi sodeloval ]ori na]:)adu na jetnišnico. Zaradi očitne izdaje je predvideni načrt dviga gorenjske vstaje tokrat v celoti propadel. 82 (:A.\K.-\RJI-\ IiArA/J<).\ l.\ l PORM \Afiirjeiv (loiiuičije r lliikdie»i \'rhii. t. Gorenjski bataljon. 2. Cankarjev Bataljon. 3. Narigarji Merilo 5 4 3 2 10 I 1 1 I I I 10 _J 15 20 _I 25 km I Nemci niso mii"o\ali. Po Jelovici so iskali dolenjski bataljon in se pripravljali, da ga uničijo. Svoj ]irv'i ognjeni krst je bataljon doživel že S, a^•gusta. ko so ga Nemci odkrili na Rženovem robu. južnem obrobjti Jelovice. Bataljon je napadlo 400 dobro oboroženih policistov, ki so bili pod|:)rti z enotami vojske. Zaradi očitne premoči v ljudeh in orožju se je bataljon moral predčasno umaknili na ugodnej.še položaje na Koilič (1(11 m) nad Rtidensko grapo. Danes se ta vrh imenuje Partizanski vrh. Razbiti bataljon se je po tem napacki razdružil na Jelov.ško in Jeseni.ško četo. Obe sta od.šli na svoja opeiativna območja. Število partizanov se je zmanjšalo za -t.š mož. Iz bataljona je domov od.šlo 2 i borcev. IS pa v Ljubljano, mecl njimi ludi brala .Svigelj. poklicna vojaka in zdravnik. Po ireh mesecih večjega ali manjšega niirovanja obeh čet je povelj.stvo CH v ok tobru 1941 odločilo, da se četi ponovno združila v bataljon. Za zbirno me.sto. kjer bi se četi sestali, je bil dogovorjen Mali vrh (818 m), vzhodno od cerkve .sv. Primoža (831 m) na Jamniku. Prva je pri.šla na zliorno mesto bližnja Jelovška četa. Takoj je odšla na prvo akci jo na l.ancovo pri Radovljici. V noči z 9. na 10. oktober je požgala Remčevo žago, ki je bila v nemški la.sti. Pogorelo je okoli de.set tisoč kubičnih metrov v kaste zloženih desk. Iz maščevanja so Nemci ustrelili H talcev. pripeljanih iz begunjskih zaporov. Med njimi je bila tudi prva ženska talka. Rezka Dragar iz Črnuč, posmnno razglašena za narodno herojinjo." Zaradi varnosti se je po tem dogodku Jelovška četa premaknila z Malega vrha na položaj 800 m severno od sv. Mohorja (9^2 m) v Tkavškov gozd pod Bezovni.škim 84 (:A\KARIJ;\• B.-ITALJOSI.\ I I>IIRM.VIRIGAR// /ZI>ASIEKAI.\7PRED G(>/ITI vrhom. Ta kraj je bil izbran zaradi prihodnjih nalog. Novo skrito taborišče je imelo ugodno središčno lego tako za logistične kot za vojaške akcije v Selški dolini. Skofji Loki. Kranju in v Kropi. Poveljstvo bataljona je moralo počakati na prihod oddaljene Jeseniške čete. Do ponovne združitve obeh čel v bataljon je zaradi vremenskih razmer prišlo šele 2^. oktobra 1941. Jeseniško četo je na poti v bataljon na Vodiški planini zaustavil zgodaj zapadli sneg 22. oktobra 1941. Iz taborišča je CB opravil več logističnih akcij: V prvi polovici oktobra 19 il sta se v l.oki zadrževala Stane Žagar in Jože Gregorčič s krajevnimi organizatorji OF. Dogovorili so se. da bodo iz nemškega vo- Bojna pot Cankarjevega bataljona iz Selške doline v Poljansko dolina in njegov povratek r Selško dolino. ()() pušk in 30 strojnic. Hkrati bi §e napadli gestapovske zapore v Loki in osvobodili zapornike. To naj bi skupaj izvedla CB in Pesjakova četa 50 mož. ki je taborila v Polhovcu. Obe akciji je preprečil zgodaj zapadli sneg. zaradi česar je CB ostal vkovan v snegu in zaradi sledov ni mo gel iz taborišča. Pesjak pa je svoje borce odpeljal iz Polhovca čez mejo v Samatorico v Polhograjskem hribovju. Dne IS. novembra je bataljon onesposobil most čez. Selško Soro na Praprotnem. Isti dan je drugi vod bataljona napadel osemčlansko posadko nemške obveščevalne službe iz. Celovca v gostilni Ratitovec pri Turku na Češnjici v Selški dolini. V noči s -. na S. december pa je bil že drugič požgan most na Praprotnem. ' Dne 1 1. novembra 19tl se je iz Bezovniškega gozda na pot odpravilo IS mož CB poti vodstvom laka Bernarda. Med njimi sta bila iznajdljivi vodnik Franc Biček-Bruno kot šofer in Franc Beniger-Gabrin kot drugi šofer. Pri Alojzu Bukovniku iz Okroglega je Biček dobil na posodo tovornjak, na katerega se je naložilo vseh IT borcev. V Bistri ci pri Podbrezjah so sestopili borci, namenjeni v Duplje k mesarju in trgovcu Kuharju. Ostali so nadaljevali pot v Zapuže pri Begunjah v Resmanov mlin. Ta je nepretrgano mlel moko za nemško vojsko. Iz mlina so z dverna tovornjakoma odpeljali SO vreč krušne moke. drugi tovornjak je bil Resmanov. Za njegov volan se je usedel Gabrin. < )ba tovornjaka sta odpeljala v Duplje, kjer so naložili še borce z nahrbtniki suhega mesa in masti. Srečno so se pripeljali skozi Kranj v Besnico, kjer so del moke spra vili v Paplerjevo pajštvo, ostalo pa v Nemiljah (516 m) najeralov kozolec. Za zimski čas je bilo treba borce oskrbeti s toplimi volnenimi izdelki. V soglasju z lastnikom pletilnice v Škofji Loki. Savnikom, in s sodelovanjem mestnih aktivistov OF je 0 mož CB pod vodstvom Jožeta Gregorčiča 2-t. novembra 19-fl odneslo 300 pulo verjev, volnene rokavice in kape, vse namenjeno nemškim vojakom na ruski fronti. Pomemben za ponovni dvig vstaje na Gorenjskem je bil S. december 19 i1. V hiši Izidorja Vidmarja na Bukovščici, po domače pri Kocjanovih, se je na posvet zbralo okoli IS predstavnikov gorenjskega političnega in vojaškega vodstva. Vodil ga je Stane Žagar, ki je v ta namen prišel iz Ljubljane in Babne Gore. Nekateri viri nava jajo, da naj bi vstaja izbojevala svobodno ozemlje, ki naj bi segalo od Polhograjskega hribovja prek Poljanske in Selške doline čez Jelovico do Jeseniškega kota.'" Dne 9. decembra so nemški policisti poskusili vdreti v taborišče bataljona za Bezovniškim vrhom (911 m), vendar so jih partizani pravočasno zaustavili že na za hodnem pobočju imenovanega vrha. Ta nenadni policijski napad je bil razlog, da se je CB predčasno odločil za umik iz Selške doline v Poljansko. Še isti večer je bataljon na polju med Selci in Dolenjo vasjo naletel na orožnike iz. Selc. vendar se ni hotel zaplesti v spopad in se je mimo vasi Golica (600 m) usmeril na Stirpnik. kjer je noč z. 9. na 10. december prespal na domačiji Franca Oblaka C725 m). Rovt v Selški dolini Rovt je razložena vas na policah pod severnim obronkom Malega vrha ( 1370 m). Leži na višini okrog 900 m. Leta 19-tH je zaselek štel 72 prebivalcev in 36 hiš. Bataljon se je nameraval premakniti na Poljansko naravnost po dolenjevaškem polju po ustaljeni kurirski poti: mimo l.uše (300 m) k Sv. Tomažu (666 mL na preval 86 CASKARJEV BATAL/aS l\ I PORS1 SARICARJI I/ PASJE K.-UM PRED r>r> ??77 Skica pohoda in bojev partizanskega < Can karjevega op. MM. > bataljona od 10. decembra (pravilno '). decembra. o. p. M. M.) do I J. januarja 1942 (pravilno I i januarja o.p.MMJpo medvojnem osnutku Maksa Krmelja. nad ZaJLihnikarjeni (S(K) m), se po Sopoiniški grapi spusiiii \ Poljansko dolino (.-iSO m) in odtod tKignili \ Polhograjsko hriho\je. Selški orožniki so pod Seki /ajirli to najkrajšo pot iz Selške \' Poljansko dolino. Nasletlnji (.lan. K). ck'cembra, so bataljonski ob\eSče\aki ugotovili, da \ dolino Luse vsto|ia 50 nemških policistov. Zaradi varnosti bataljon ni nadaljeval poli. temveč ,se je prestavil višje v Rovt in .se nastanil pri kmetu Debeljaku (820 m). Stražar na skednju je 12. decembra \ (.lopoldanskih urah sporočil poveljsi\u. da .se iz Zaprevala proti Ro\tu pomika skupina Nemcev. Naštel je 52 postav. CB v moči okoli 70 mož je nemške |ioliciste napadel iz zasede. Padlo je 45 policistov, ostali .so bili ranjeni, nekaj pa se jih je rešilo. Vojni plen borcev CB je bil nadvse bogat za bodočo moč bataljona. Zaplenili ,so tri zbroje\ke. tri brzostrelke. 40 piršk, šest pištol, veliko ročnih bomb, več nabojev z opasači in torbicami za streli\o, čevlje in drugo. \' Poljansko dolino je bataljon prišel ovenčan z zmago. Poraženi policisti so pripadali drugi četi 181. rezer\nega policijskega bataljona, ki je prvi jirišel na Corenjsko in izvajal preselitve. Poimensko so padli polici.sti vpisani \ mrliško knjigo v Železnikih.'' Bili so predvsem Tirolci. Pokopali so jih IS. decembra 19 11 na vojaškem poko|~iališču v Kranju. CB je v Rovtu izgubil dva 87 I.OSKI K.VX.I.h:l)l 4H borca, ložeta Saksido ( 191 i-19 il ) in Jožeta Bi/jaka ( I91~-19-)l). težje ranjena sta bila Franjo Drobnič in Jaka Šalajiuin (1910-19-41). ki je nato umrl \ .\laitinj \rhu. Vsi trije poči\ajo na pokopali.šču pri S\. Lenartu. Trije lažje ranjeni borci pa so od.šli z bataljonom \ Poljansko dolino, \ \ inharjih jim je dr. (iregorčič i/. Ciorenje \asi ntidil zdra\niško pomoč. Po spopadu v Rovtu je moral (IH že tretjič odstopili 01.I pri.'(.l\ ideiie najkraj.se poli \ Polhograjske hribe. Končno je pri.šel na Poljansko stran šek- na pre\alu meil Koprivnikom (1393 m) in Mladim vrhom (13~4 m), imeno\ani.'m na Brdu ( 1 Ut mi. Svoje staro odvečno orožje so začasno odložili za Ro\iom. Er\\ in Roesener je htid poraz \ Rovtu |")ripisal |io\eljniku redaiske službe na Gorenjskem. Helmutu .\Iascusu. Zaradi tega ptjlicijski SS generallajtnant Georg Schrevr .Mascusa ni \'kljtičil v s\-oj ]iolicijski akcij,ski štab. imcncnan JugoNzhod-. Anion Šivic. župnik pri S/\ Imiirtn r Selški dolini Pisci, ki opisujejo zgodovinski uspeh CH 12. de- cembia 194 1 \" Ro\iu \ Selški dolini, se do sedaj še niso vprašali, kaj se je lo pol /goclilo. da sovražnik ni izveelel pov račilnih ukrejiov pioii prebivalcem Rovta. Preti leni so streljali talce za manj pomembno mate rialno škodo {Mosle-l,ancov(), gorela je vas Rašica.) ,\lonilo se je zgodili nekaj posebnega, da je ob smili IT polici.stov .sovražnik odstopil od oliračuna- vanja z ognjem in s krvjo prebivalcev Ro\ta. Oclgovor na 10 \prašanje \c iskati v žu|")niSču pri Sv, Lenartu \ Selški dolini. Tu je od leta 1941 do 19S"' žujinikoval .\nton švek iz 1 luj pi'i Kranju, Rodil se je I", januarja 1903, umrl pa 9. januarja 19()9 v bolniš- Žiipnik pri Sv. Lenartu r Selški nJcj \ Ljubljani. violiniAntnn Šrek p,, razpoložljiv ih virih so se iz sp,>pada rešili trije policisti. Dva med njimi sta bila ranjena. Njima je švcic nudil pivo pomoč in poskrbel za prevt.iz v Loko. Prepeljal jih je kmel Cirosen iz Rovta. Tudi li\'lji polit isi. ki je pribežal sam v Loko, je povedal, da so za poraz krivi sami. Zaradi ravnanja Švelca in policistove iz|iovedi Nemci niso izvajali nobenih ukrejiov proli prel)ivalcem Rovta. \ nadaljevanju Se nekaj o .\nionu .švelcu. župniku pri Sv. Lenartu. Med vojno je bilo tu gorsko pokopališče, kjer so pokopavali padle partizane in ni bilo pod nadzor stvom okupatorja. Župnik .Švelc je na tem pokopa li.šču 12, decembra pokopal prve, v Rcnlu [ladle borce CB; Jožeta Saksitlo iz Lesc, Jožeta Bizjaka z Jesenic in Jaka Šalamuna, ki je konec decembra umrl pri Lončku Benedečiču v .\lailinj \'ihu, Rislui /'n/nca Slane 88 (.. IAA-. lAy/: I BA T. 1//OA /A I PURM SARKAKJI I/ PA s/I KA I A/ PRED 60 UTI Prvič so se v župnišču oglasili partizani pod vodstvom Nartnika na poti iz Selške v Poljansko dolino. Dobili so zahtevane napotke za pot. Župnišče je od faranov pre jemalo tudi žilo. Tega so na I.uši zmleli, župnišče pa je moko dajalo Lojzki Hrast, ženi učitelja Oskarja na Bukovščici, ki je imela zveze s partizani. Župnišče je s hra no oskrbovalo bolnišnico v Ojstrem vrhu, na severni strani Strmca. Zanjo so v žup nišču kuhali tudi milo. Po veliki nemški ofenzivi marca 1945 je v Rovtu pačilo t'. decembra, je prišel iz Hotovlje Pavle Kalmi s spo ročili mi. da so prišli. Nič drugega ni rekel kot samo to in izginil v temno noč. Soči pri merno sem se oblekel in vzel orožje. Pot do Vinharjev do kmeta Janeza Peternela je bila dolga za debelo uro hoda. Čeprav je bila že pozna ura. je bilo ob mojem prihodu na njegovem dvorišču veselo razpoloženje, l velikem. 150-litrskem brzoparilniku se je kuhalo meso pravkar zaklane telice. Domača hči Malka je skrbela za to, da so večerjo za približno ~(> ljudi skuhali do bro in okusno in da je vsak borec dobil dovolj veliko porcijo. V kmečki izbi so za mizo se deli člani bataljona. Biliso izredno dobro razpoloženi. Porabili so me. naj sedem k njim. Matija je poveljstvo CB med drugim obvestil, da v gozdnatem Polhovcu (948 m) čaka na bataljon 60 borcev, in ga seznanil s tukajšnjo situacijo, da je posadka dvaj setih obmejnih carinikov v Črnem Vrhu velika ovira kurirskim zvezam z Ljubljano. Pred prihodom bataljona v Vinharje je bila 6. decembra pri Pavlu Kalanu na Hotovlji ustanovljena Poljanska četa. ki je štela 20 mož; njen komandir je bil Rudi Robnik iz Žabje vasi, komisar pa Maks Krmelj iz llotovlje. Ta dan Poljanci štejejo med začetke poljanske vstaje. Cela se je vključila v bataljon na Polhovcu 14. decembra 1941, hkrati z njo pa še tO borcev tako imenovane Samotorške čete. Ime je četa dobila po vasi Samotorica (660 m) v Polhograjskem hribovju in so jo v glavnem sestavljali bor ci Pesjakove Kranjske čete.1* Vin h a rji 668 m Neslovensko zveneče ime. Kraj se je v starih listinah imenoval »aput Indicherios« (pri tniharjih), ker so prišli naseljenci iz Tirolskega Innichena. ki pa je takrat spadal Panoramska slika Vinharjev. Fotografiral ing. arb. Tone Mlakar z zahoda proti vzhodu. V ozadju je Pasja ravan 102^ m. 90 (:A.\KARIE\ nAiAij<>\ i\ t i'()u.\i A.IAVO.IAV/ // PASU-: RAVM rRi:n <>(i I.ETI pod Koroško. Sedaj naselje nosi napačno konico. Drugo vprašanje je zakaj je Cankarjev bataljon prišel v Poljanski dolini na \ ojaško-strateškem neugodnem kraju (nizka višinska lega. bližina nemških vojaških postojank, lahka dostopnost, kmetija pa dobro vidna z okoliških hribov). Zaradi zasledovanja policijskih enot je moral bataljon zaradi varnosti trikrat spre meniti uhojeno kurirsko pot sever—jug v osrčje Polhograjskega hribovja. Na poljan sko stran je Cankarjev bataljon lahko končno vstopil šele globoko na zahodu in vedno višje Na Brdu 11-t-im. Dolinsko dno pa prekoračil v Srednji oziroma Žabji vasi. K Brdarju je prišel bataljon 13. decembra L941 ponoči. Teden dni po razpustitvi Cankarjevega bataljona, to je 22. januarja L942 je Robnikova skupina clražgo.ških borcev izgubili 6 mož. Padel je tudi Rudi Robnik. Presečnih >ra < li tmačija na Sv. Ožboltu. Foto: M.M. Presečnih, tudi Presečje 795 tu To je samotna kmetija. Sv. Ožbolt, številka 39- Ima prevladujočo lego z obširnim zornim kotom proti vzhodu in severu. Prva policijska ali orožniška postojanka je bila v oddaljeni Skofji Loki.Presečnik ima na zahodu obsežno varovalno gozdnato ob močje (Prosenov grič 914 m. Mlako in Polhovec 948 m). Iz Vinharjev do Presečja je po gorskih poteh okoli 20 km ali hoje t do 5 ur. Poveljstvo bataljona se je pri Presečniku zadrževalo od 1 t. do 22. decembra. Tu sta se Cankarjevemu bataljonu pridrižila domača četa pod vodstvom komandirja Rudolfa Robnika in Samotorska četa ki jo je iz Samotorice pripeljal Matija Bleje-Plamen. Vsi dolinski dohodi v Presečje so z vzhodne strani. S te strani so prišli v bataljon borci iz Selške doline, Stražišča in iz Škofje Loke. Skupaj 37. Kot prvi od teh je sam prišel Janko Bernik iz Škofje Loke s sokolsko izkaznico in s pripetim sokolskim znakom. Bil je močno razočaran, ker so mu dejali, da sokolstvo nima nobene vrednosti in naj se tega čimprej znebi. Vprašal jih je če je prav prišel in če so oni četniki? Njegov prispevek je vredno prečitati. S tega mesta so hodili borci Cankarjevega bataljona v napade, prehranjevanje in na porušitev mostov: K), decembra so napadli obmejne stražarje v Črnem Vrhu, izclveclli tega dne prehranjevalno akcijo pri Kaconu v Suhem Dolu. IS. decembra so odšle Robnikove 91 I.OSKI KA/.ai-F.DI
  • \ 1\ l TiMM SARKiARJl IZ PA sjl RAVM PRED 60 U:TI Bukov vrh 832 m Najvišjo lego ima Skoblova domačija, lepa gospodarsko zaključena celota. Leži okoli 1000 m severno pod Pasjo raven 1029 m. V času od 25. do 27. decembra je Skoblova domačija nudila gostoljubje (I. četi Cankarjevega bataljona, ki jo je vodil legendarni vojskovodja Jakob Bernard-Jaka. Tu se je v času bojev pri Skoblova ba jti nahajali člani Tomaža Narigarja. Boj pri Skoblovi bajti so se zaključili v dobro Cankarjevega bataljona. J'uSL'sliii Cirilu .Siihiai. .\iiri ni pod razvodjem iia Vratih. Stanovanjska hiša Biihnr \'rh šl. 2J sloji /69 ni pod vrhom Pasje rami. Foto: M. Al. Poi^led z vzhoda proti zahodir Goleč 674 m od Loga do Valterskega Vrha Med sotesko Sovpat in 1 Iribarsko grajio je od Gornjega Loga do \'alterskega Vrha geolo.ška posebnost, ki je vplivala na nem.ški neuspeh pri napadu na ]ioveljst\"o Cankarjevega bataljona 27. decembra 1941. Gorotvorne sile so apiieničaste sklade \pete v obe grapi dvignile v navpično lego in je tako nastal hrib Goleč z značilnim kozjim hrbtom (glej sliki na straneh 94 in 9,Si. Polici.sti so omenjenega dne sku.šali priti na \ alterski Vrh po grebenu Golca. Bolj nevarna se jim je zaradi partizanov zdela .Sovpatska kot Hribovska grapa. Givbenska pot p(5 Golcu pa je imela to slabo stran za Nemce, da na njem niso mogli raz\iti .širše napadalne fronte. Zato jih je za.ščitni vod zaustavil še predno so do.segli sam Valterski \rh (6S2 m). 93 LOŠKI RAZGLEDI 4ti 1 'alterski vrb z Bukovega vrha. Levo se spušča r dolino poseben apnenčasti greben Goleč. Pod njim grapa Sotpat Polt,: MM. Oskrba Cankarjevega bataljona Vod borcev CB je 16. decembra 19 ll napadel postojanko obmejnih stražarjev v Črnem Vrhu (861 m) nad Polhovim Gradcem. Padla sta dva nemška stražarja. Stražar z imenom Martin, po rodu Korošec, je prostovoljno vstopil v CB in postal njegov kuhar. V Črnem Vrhu so pri Koširju, tedanjemu županu, gostilničarju in trgov cu, zaplenili nekaj orožja, hrane in drugega blaga. Koširja so odpeljali s seboj in na Prosenovem griču spotoma prijeli ovaduha Jurija Buha. Po zaslišanju so ga ustrelili, župana pa so kmalu izpustili. Isti večer je druga skupina borcev CB odšla v prehranjevalno akcijo h Kaconu v Suhi Dol pri Lučinah. Iz zaplenjene nemške imovine so zaklali in odnesli dva pra šiča in odvedli dve govedi. Sodeloval je tudi naš znanec Franc Šubic-Gošar, Nari- garjev iz Bukovega Vrha. Dne 18. decembra 1941 je bil bataljon v dveh akcijah v Poljanah. Skupina borcev je pod poveljstvom vodnika Bička vdrla v poslopje župnišča, prazne orožniške po stojanke (orožniki so bili tedaj v Kranju na pogrebu padlih policistov v Rovtu). Med borci sta bila tudi Janez in France Šubic. Orožniško postojanko so razdejali in po leg druge opreme odnesli tudi deset nemških orožni.ških uniform. Narigarjev Janez je v postojanki dobil svojo harmoniko, ki so mu jo odnesli iz hiše pred požigom. Druga skupina je medtem izpraznila zadružno skladišče in odpeljala 2000 kg žita in 600 kg sladkorja za čebele. Vozniki Malenskega Jurja s Spodnjega Loga so žito in sladkor odpeljali na njegov dom. Ker se je med vožnjo po poti stresalo žito, ki bi lahko postalo izdajalsko, so Malenski zgodaj spustili kokoši, da so pobrale žito in tako zabrisali sledi, kje je žito končalo. Pri Malenskem Jurju so imeli žago in mlin. Skrito pšenico je Jurij postopoma mlel v moko in so vsak dan pekli kruh. Ko so vozniki s sankami hodili po hlode v Valter- ski Vrh, so spotoma peljali kruh v CB. 94 CAXKAIiJIA' I1AIAI/o\ IX I 1'Oh'M \.!/?/(,. \ltll I/ PA V/. A'. II \/ 1'REl > i>ll I.I-TI Skupina borcev je odšla skupaj s puškarjern Dragom Vraničarjem-Fedjo in Pavlom Kavčičem-Mihom v Breznico pod Lubnikom, kjer je bilo za hišo pri Nacetu, uskladiščeno orožje in strelivo. V Bukov Vrh so prinesli trideset mavzeric in tri puškomitraljeze. Se pred boji je bilo v Bukov Vrh prineseno tudi orožje, skrito na Stenu v Puštalu. Nekaj lahkih strojnic in streliva je CB oskrbel vstajnik Tone Peternel- [gor. Dvignili so tudi orožje in strelivo, ki so ga deponirali po spopadu v Rovtu. Na Spodnjem Logu so vaščani videli Matijo Udvanca, ki je tod pobiral kotle. Tudi Gobovškov France i/. Kremenka je pri Brdarju v Vinharjih dvignil 150-litrski kotel. ga odnesel v Bukov Vrh in postal eden od bataljonskih kuharjev. Poljanci so tudi materialno podprli osvobodilni boj. Kmetje so dajali CB živila in živino. Zelo odmevna je bila naslednja akcija CB: Preoblečena Lojze Pečnik, sedaj orožniški kapetan Franc Štular v uniformi podofi- cirja, in Jaka Božnar, -aretirani tihotapec- sta 21. decembra 194] z. zvijačo, da vodita tihotapca v zapor, osvobodila brata Franceta in Jožeta Kavčiča iz Škofje Loke. Drugi zaporniki so ostali v zaporu. Nemci so za Pečnikom takoj razpisali tiralico v višini 20.000 RM.JI Osebna oprema poljanskih vstajnikov Akademski slikar Ive Subic ( 1922—1989) iz Predmosta pri Poljanah in udeleženec bojev CB v Bukovem Vrhu, Dražgošah in na Mošenjski planini nam je zapustil noje svojih velikih del. po katerih danes lahko ugotovimo, kakšna je bila osebna oprema poljanskih vsiajnikov. borcev CB. 1. Najbolj impozanten način priprav Poljancev na vstajo zagotovo predstavlja freska na Zadružnem domu v Poljanah. Freska v Poljanah, velika 3x6 m. Foto: ing. Tomaž Lunder. 95 I-OŠKI RAZGLEDI /.v 2. Mozaik pri osrednjem spomeniku borcem CB v Dražgošah prikazuje boje v Draž gošah in na Mošenjski planini. Velikost reliefa je Kx. m. 3. V muzeju v Partizanskem domu na Vodiški planini oljna slika velikosti pred stavlja borce CB. Loški razgledi 18/1971 imajo na naslovni strani prisego CB S. avgu sta 1941 na Pogrošarjevi planji južno od Vodic. Naslovna stran pa ima napačno razlago, da prisegajo Poljanci. Iz Šubičevih umetniških stvaritev lahko vidimo, da so Poljanci vstopali v bataljon oblečeni in obuti tako. kot so hodili na delo. Pokriti so bili večinoma s klobuki. Zanimivost freske v Poljanah je v tem. da imata od 1~. navzočih moških na pokri vala le dva rdečo peterokrako zvezdo. Domnevam, da je slikar [ve Subic želel s tem poudariti, tla so Poljansko vstajo dvignili predvsem kmečki ljudje. Vsi uporniki imajo resne obraze in so v civilnih oblekah. Prepasani so z vojaškimi pasovi, na katerih so usnjene torbice za strelivo. - Med 27. moškimi sta najbolj razpoznavna Maks Krmelj-Matija. glavni organizator Poljanske vstaje in njegov zvesti sodelavec Rudi Robnik (zadnji levo zgoraj). Neka teri so imeli na nogah usnjene gamaše. ki so segale od čevljev do pod kolen. Take gamaše so nosili predvsem vozniki (prvi levo zgoraj). Na Mošenjski planini so nekateri borci imeli noge ovite z ovijači. ki so jih nosili jugoslovanski pešaki. Eden od borcev spodaj desno ima vojaško helmo. Kovinsko čelado je nosil Ivan Maček ( 1918-1941 ). ki je zaradi nje padel 24. 12. 1941 pri mostu na Visokem. Ustrelil ga je soborec misleč, da je policist. Število borcev Cankarjevega bataljona v Poljanski vstaji in v bojih v Dražgošah Različne so ocene o tem. koliko mož je štel CB v Poljanski dolini in koliko v Dražgošah. Pisatelj Ivan lan v knjigi «(.'B in Dražgoška bitka«. Partizanska knjiga, Ljubljana 1975, na strani 138 piše. da je imel bataljon v Dražgošah 200 borcev. Avtorji knjige 'Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945«. Ljubljana 1976, na strani 203 pišejo, da je k Sv. Mohorju prišlo iz Poljanske doline 200 borcev. Na strani 197 in 198 isti vir navaja, da je CB (v Poljanski dolini, op. MM) imel okoli 400 mož, ter 24 strojnic in brzostrelk. V Dražgoše naj bi torej prišla le polovica borcev iz Poljanske doline. Gorenjska v borbi za svobodo, zvezek št. 1. marec 10s~. navaja, da je CB v Poljanski dolini štel le 300 mož; Maks Krmelj-Matija v prispevku »Lažje bi gledal smrt, kot to strašilo«. Loški razgledi 1981. str. ^>2, navaja, da se je Poljanske vstaje udeležilo 365 mož, od teh se je 129 udeležilo bojev v Dražgošah (Poljanskih vstajnikov. op. MM). Partizanski pisatelj Anton Petemelj-Igor je po večletnem trdem delu popisal vsakega udeleženca Poljanske vstaje in bitke v Dražgošah. Svojo temeljito študijo je objavil v reviji Borec za leto 196-t na strani 23- Njene rezultate prikazuje spodnja tabela, kateri sem dodal borce Samotorške čete in CB.'1 96 <:i\KAI{m HATAIJI >\ /A / VOKM \ARI(,Alill I/. PAS]V- KA \ M PRED 6(1 U-Tl ,. • \'si udeleženci Borci ,^ i , . . Krai Odstotek Poljanske \staje \ Dražgošali Pelerncl \stajniki Poljanska dolina 3+^ .Selška dolina 15 Škotja Loka in okolica 12 Skupaj nio/. 381 97 10 IH 12S M) 65 220 2,S.2 06.- 81.8 32.8 ^š.O 93.0 i5,0 Masterl ostali Samotorška četa 40 (!ankaiie\ h.ilaljon 70 .Skupaj \seli horce\ 491 V bojih v Poljanski dolini je imel CB t91 borcev, sovražnik pa okoli 2500 policist« »v in je- bilo razmerje vojskujočih se 1 : 5 \ korisi sovražnika. V dražgoški bitki se je to razmerje občutno spremenilo, /nižalo se je število borcev CB. Pri sovražniku je število policistov ostalo isto, povečano za topničarje. Razmerje vojskujočih se sil v Dražgošah je bilo tako 1:1] v korist sovražnika. Zaradi slabšega razmerja sil je CB moral dobro izkoristiti naravne razmere v Dražgošah. Nemška ofenziva »Grosseinsatz« proti Cankarjevemu bataljonu v Poljanski dolini Po uničenju nemške policijske patrulje v Kov tu je vodja SS Heinrich llimmler za ukrepanje proti CB poslal na Bled policijskega inšpektorja, generallajtnanta Georga Schieverja. ki je takoj imenoval štab za uničenje CB. Istočasno je prišel na Bled gene- rallajtnant Ervvin Koesener kot novi komandant okupacijskega IS. vojaškega okrožja. Nov oimenovani štab se je imenoval »Jugovzhod«. Nemški štab je za boje s CB pred videl naslednje enote: 44., 93.. 181. in 325. rezervni policijski bataljon, dodatno pa je bil iz Celovca poklican SS policijski bataljon \Vestland. V petih bataljonih po 600 mož je bilo v Poljansko dolino poslanih okoli 3000 mož policije. Veliko število policistov, ki jih je štab Jugovzhod- vključil v boje v Poljanski dolini, priča, da nemško poveljstvo ni podcenjevalo sposobnosti poveljstva CB, ker so sklepali, da ga vodijo odlični bivši jugoslovanski vojaški strategi. Za svoje teme ljile priprave so potrebovali skoraj dva tedna. Ofenziva »Grosseinsatz« se je začela 24. decembra in končala 27. decembra 1941. Vsredo. 24. decembra, se je CB pripravljal na obrambo Poljanske doline proti na- meiav ani selitvi prebivalcev s Hotovlje. Vse do Visokega je bataljon porušil mostove, da bi zavrl prehiter prodor Nemcev v dolino. V četrtek. 25. decembru, so se odprla bojišča na treh krajih. Vsa so imela namen zapreti nemškim bataljonom vstop v Poljane in v llotovljo. Partizanska obramba je bila raztegnjena od Poljan do Spodnjega Loga (370 m), da so še tu zaprli vstop 11, rezervnemu policijskemu bataljonu v Valterski Vrh (685 m). Bataljon se je uspe šno upiral policistom, vse dokler niso prehoda izsilila oklepna vozila. Uspešno zapiranje glavne poti proti Poljanam je vzpodbudilo nemško poveljstvo, da je poslalo čez hribe za hrbet CB še dve bojni enoti. 97 lOSKI RA/.CUini ^.V četrtek, 25. decembra 1941 Drugo bojišče je bilo na Preseškili ira\nikih (888 m). Iz vasi Bodovije (,-i6S m) se je premikal zloglasni policijski bataljon \\'estland navzgor na dolinski pi'e\al med Polho\eeni (9-t8 m) in Mlako (911 m). \ so pot navzgor iz Hodovelj so gazili visok sneg, na Freseških travnikih ga je bilo za ~n cm. l'oliciste je bil prisiljen voditi Iranc Prevodnik, po domače Slugov iz Hodovelj. ki ,so ga Nemci takoj u.sirelili misleč, da jih je namerno pripeljal v zasedo pred partizanske puške. To dobro izbrano mesto za zasedo so zapirali borci .Samotoiške čete pod poveljstvom Matije Hlejca. Ko so policisti zagazili v visok sneg, je zaiegljala strojnica IS letnega lanka .Mlakarja iz Šenčurja; bil je edini, ki je padel na jiartizanski strani. N.i drugi strani je padlo pet najst policistov. štev ilo ranjenih pLi ni znano. Policisti so naglo zapustili krLij spopada in se zatekli v Črni \'rh. Samotorška četa je zaplenila nekaj orožja in streliva. Največja pridobitev pa je bil.i. da je ostalo to območje odprto brez policistov, kar so partizani dobio izkoristili pri umiku iz Poljanske doline 28. decembra 1941."' Boji r Biikoivm. Vallcrskein Vrhu. lui Mlaki iii 11(1 /'roseiKirent ,iiričii. 98 ( . I \A". \Kli:\ HMMJ(>\ l\ I PORSI \. IRKJ. \KJI I/. PASJE AL i I .\/ PRED (,<) I.ITI Petek. 26. decembra 1941 Obe so\Tažni strani sta miro\ ali in se pripra\ Ijali na boj. Stal") policijskih liataljonov je. zaradi neuspehov proii (".B ZA. in 2S. decembra 19-il. pripravil no\- načrt za raz poreditev' bataljonov in orožja za končni boj 1~. deeembia. s katerim bi uničili Cdl Iz dosedanjih spojiadov so Nemci lahko tlokaj natančno UL;olovili položaje CdJ, nje govo številčnost in orožje, Tinli operativni oficir in komandir 2, čete CB, laka Bernard, je izdelal svoj obrambni načrt. Prepričan je bil. da bodo policisti z vso silo na]:)adli bataljon in bodo za vsako ceno hoteli izsilili zmago. Naslednji dan naj bi bil torej odločilen za izid boja. Sobota, 21. decembra 1941 Vreme je bilo mrko, megleno, snega pa okoli "O cm. Prav i luiobni zimski d.in. /a ta (.lan je laka Bernar(.l za CB \ zpostav il glavne obiambne položaje na zaho(.lu z v rha Pasje ravni ( Idi') m) po severnem pobočju navzdol clo (.'erkve Sv, Sobote (H mož. od tega je v Dražgoše prišlo 97 mož. ali le 28 odstotkov / Ubežniki so se pred očitki branili, da so v hlevu pri Dolincu v Bukovem Vrhu sicer res prisegli zvestobo CB, vendar ne do groba. Policijsko nasilje po umiku Cankarjevega bataljona iz Poljanske doline Še pred potekajočimi boji so italijanski grenadirji v dogovoru z Nemci tesno zaprli mejo med Nemčijo in Italijo. Nemški policisti so 28. decembra iz Poljanske doline prodirali na jug proti meji in v snegu iskali sledi CB. da bi ga na nemški meji stisnili na ozek prostor in tam uničili. Preprost in uspešen načrt, če bi bataljon ostal še v Bu kovem Vrhu ali Vallerskem Vrhu. Ko so policisti zaman prečesali prazne bojne položaje in niso nikjer našli CB, so razumljivo pobesneli in iskali vzroke, da bi se lahko znesli nad nič krivimi prebi valci. Razjarjeni so bili zaradi poraza pri Skoblovi bajti, kjer so morali pustiti svoje padle, posebno pa so bili razkačeni, da jim je odpovedala lastna bojna strategija. Zavedeli so se. da so povsem zaman zbrali toliko vojščakov in zanje organizirali obsežno oskrbo. Nemške policijske enote, ki so še ostale v naseljih Polhograjskega hribovja, so opravljale hišne preiskave in ropale. V Valterskem Vrhu so 29. decem bra 1941 pred hišnim vodnjakom ustrelili gospodarja Janeza Demšarja in njegovega delavca Janeza Šubica iz Poljan. Tridesetega decembra 1941 je prišla iz Črnega Vrha v Valterski Vrh skupina policistov, ki so odvedli živino, zažgali hišo in hlev. V hiši sta na mrliškem odru zgorela ustreljena. Dne 28. decembra so policisti aretirali se dem vstajnikov z desne strani doline in jih 3. januarja 19-+2 kol talce ustrelili v Dragi/' Zvijača poljanskih orožnikov Dne 11. februarja 1942 je poljansko županstvo pozvalo vstajnike na -apel«, zaradi •važnih pojasnil-. To je bila grda prevara loškega gesta pa. Že pred Poljanami pri Martelovi žagi jih je policija prestregla in aretirala. Najprej so jih odpeljali v šolo v Po- 101 ItiSKI RA/.ai.Hni IN ljanah. od tam pa v grad Goričane. kjer so bili v treh dneh dvajsetkrat zaslišani. Zasliševali so jih gestapovci iz. škofje Loke. L5. februarja je policija aretirane poslala v taborišče pri Innsbrucku. Tu so jih razvrstili v tri skupine. Prvo so tvorili vstajniki, drugo sredinci in tretjo, ki se je pričela nagibati za Nemce. Sredi avgusta 1942 so za pornike premestili v taborišče Kiaut ob Mill.statt.skem jezeru. Od tod so bili nekateri izpuščeni že jeseni 19-t2. drugi pa okoli IS. januarja 1943. /. zbranimi podatki si je gestapo ustvaril sliko o številu in moči partizanskih enot ukinjenega CB. Tako je policija v letu 19t2 zlahka uničila partizanske enote drugo za drugo." Dražgoški boji od 9. do 11. januarja 1942 Dražgoše (793—935 m) ležijo pod Dražgoško goro. Včasih so naselje imenovali Železna Gora. po rudnih jamah, v katerih so kopali železovo rudo - bobovec. Na položnih policah so nastali trije zaselki Dražgoš. Na zahodu je naselje Pri Cerkvi (771 m), na sredini naselje Na Pečeh (816 m) in na vzhodu, na najvišji polici, zase lek Jelenšče (935 m). Severovzhodno od Jelenšč štrli iz Dražgoške gore obsežen skalni pomol, navpično odsekan proti jugu, ki so ga Dražgošani pred drugo sve tovno vojno imenovali Jelenea (953 m), po zadnji vojni mu pravijo Bičkova skala. Leta 1931 so štele Dražgoše 405 prebivalcev in 81 hiš (Na Pečeh 15, Pri Cerkvi 35 in pri Novaku 1). Pri Tomešku (zadnja hiša Dražgoš) je ob cesti Lajše—Dražgoše staro slopasto (amškovo znamenje iz. leta 1699. Iz. Poljanske doline je CB je ponoči 28. decembra 1941 prišel v vas Zabrekve pod Sv. Mohorjem, kjer je ostal do srede 31. decembra 1941. Zvečer so bataljon razdelili. Polovica borcev je šla v Dražgoše. kamor so prišli 1. januarja 19-t2, druga polovica pa je odšla na Dobravo pri Otočah, kjer je izpraznila konzum. V Dražgošah se je CB namestil Pri Cerkvi in Na Pečeh. Stane Žagar, član Glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije je na novoletnem mitingu zaključil svoj govor: •Seda/ so Dražgoše naša mala republika-. V resnici so bile Dražgoše od 1. do 8. janu arja 1942 majhen košček začasno svobodne Gorenjske. Vendar so bili Nemci po svo- Slika prikazuje nagib zemljišča Na Pečeh. V zimskem času januarja 1942so Nemci težki) napredovali v navkreber. V ozadju je Triglav. Foto: MM. 102 CA.\K.iRII:\ • HA 'I.UJ<).\ l\ I !'(>RM \Am(,ARIl IZ PASJI: RA \ M PRED Un I Eli Škofjeloški partizani na Fužinah v Kokri. Razkoračcn sloji Franci' Karčič-Veljbo Foto: MM. jih ovaduhih o tem kaj kmalu obveščeni in so potrebovali kar teden za organizacijo napada na partizanski CB. Že v četrtek. 8. januarja 1942. so prvi policijski oddelki zasedli Cešnjico in v gostilni Ratitovec namestili svoj štab." Prvi dan bitke V petek. 9. januarja 1942, proti jutru sta partizanska stražarja v Dražgošah opazila luči nemških policijskih tovornjakov in o tem obvestila svoje poveljstvo. Borci so takoj zasedli odrejene bojne položaje, dolge 3 km. Nemci so proti Dražgošam prodi rali iz Če.šnjice. iz Selc. iz krope in iz Besnice. Na Novakovo kmetijo, ki leži nasproti Dražgoš, so privlekli tudi težko orožje. Nemci, ki so napadali iz smeri Jamnika. l.ajš in čez Sleme, so se zaradi dobre obrambe bataljona morali umakniti. Po krajšem pre moru so z Rudna pričeli obstreljevati Dražgoše. Nemški juriši so sledili drug za drugim, zlasti protiJelenščam, ki sta jih branila brata Bička s svojim vodom. Policisti so se morali brez uspeha vrniti na izhodiščne položaje, branitelji pa so ostali na položajih v Dražgošah." Na vzhodnem krilu bojišča je sprožil prvi strel proti sovražniku naš mladi rojak France Kavčič-Veljko ( 1922-2000). Drugi dan bilke V soboto. 10. januarja, so začeli Nemci ponovno napadati s topovi in s pehoto, ki je že prodrla do prvih dražgoških hiš. Pogumni borci so jih vendarle potisnili nazaj. Na Jelenščah sta se brata Biček povzpela na skalo Jelenco, s katere je bil pogled na vrh bojišča. Vsi zaselki Dražgoš so bili strnjeno bojišče. Z nočjo so se policisti ponovno umaknili v podnožje Dražgoš. Zažigalne granate so ta dan po žgale nekaj hiš in gospodarskih poslopij. V štabu CB so ta večer odločali - vkljub 103 lOSK! liAZGt.liDI ^.V Slika [veta Šubica; Rudi Robnik » mt smučeh y \ v\, v Dmžgaških bojih. umiku policistov - ali ostati .še tretji dan v Dražgošah, ali se umakniti. Jaka Bernard in Lojze Kebe sta se ogrevala za umik. Štab bataljona pa je sklenil, da bataljon os tane v Dražgošah v upanju, da se bodo Nemci po tretjem dnevu bitke le umaknili.1' Drugi dan bitke v Dražgošah v soboto, 10. januarja je Jaka Bernard sodil, da lahko pridejo policisti čez Jelovico (Dražgoško goro) bataljonu za hrbet. Zato je tega dne poslal desetino borcev pod poveljstvom lveta Subica, poznejšega akademskega slikarja, na Jelovico. 7. desetino je šel tudi politični komisar 2. čete Jože Krajc-Žakelj. Na kraju z ledinskim imenom Trnavec ob Oštermanovi cesti Kališnik-Mošenjska planina je Kraje izbral desetini ugodne položaje za zasedo. Pred vrnitvijo v Dražgoše je desetini zabičal: 'Dokler bo tu kdo izmed vas živ, mimo ras Nemci ne smejo priti V Dražgoše.« Ko je poveljstvo CB poslalo 12. januarja 1942 Pečnikov vod, okoli 30 mož in žena. na Mošenjsko planino, se je Šubičeva zaseda prestavila na novo mesto zavarovanja okoli 800 m vzhodno od Mošenjske koče v smeri Bodlajke. Desetino so sestavljali: Ive Šubic, desetar. Jože Galičič, Viktor Galičič, Maks Čadež. Mirko Šubic, Ciril Golja, Janko Fern, Franc Tavčar, Donat Demšar, Stanko Oman in Benedikt Padovan. Tretji dan bitke V nedeljo, 11. januarja 1942, so nemški policisti napadli na vseh bojnih položa jih hkrati. Najhujši pritisk je bil na vzhodnem krilu. Policisti so tu napadali vztrajno in srdito v frontni širini (sever—jug) 350 m od najnižje točke pri Tomešku (pri zna menju 830 m) do najvišje na Jelenšču (93^ m), kjer so že ogrožali osamele borce Bičkove skupine. Ker na Jelenščah ni bilo druge enote CB. je moral Biček zapustiti 104 c:^.\A'.^^'/ir/if TAIJI I\ I\ I /")K\I .\AKK,ARJI I/, PASJI- RA\ v/ PRED ho u:ri Jelenšče in skalo Jelenco in se pomakniti s svojo enoto višje v Dražgoško goro. Z Bičkovim umikom je tu prišlo do zloma obrambe in sovražnik je imel odprto pot do naselja Na Pečeh. Tu so borci od hiše do hiše zadrževali prodiranje Nemcev vse do noči, dokler se bataljon ni organizirano umaknil na Jelovico." Štab bataljona je Bičku zameril, da je zapustil položaje na Jelenščah. Res pa je tudi, da v kritičnem časti ni dobil pomoči. Koliko nemških policistov je padlo v Dražgošah, ni znano. Ocenjujejo, da jih je padlo od 100 do 200. Nemške izgube v Dražgošah so zagotovo precenjene ob 200 partizanih, ki so odbijali nemške napade. Pri stotih padlih Nemcih bi moral vsak drugi partizan zadeti Nemca, pri 200 padlih pa vsak partizan. Ob tridnevni bitki bi na dan moralo pasti 33 Nemcev ali 66 na dan pri 200 padlih. V kolikor bi bil uspešen vsak četrti ali peti imeli Nemci verjetno manj kot 40 clo 30 padlih. Svoje mrtve so odvažali z Rudna v pokritih tovornjakih. Temu primerno je bilo tudi število ranjenih. CB je imel v tridnevni bitki 9 mrtvih in 11 ranjenih. Padli so predvsem mitraljezci, ki so bili tarča nemških ostrostrelcev. Padli borci Cankarjevega bataljona v Dražgošah CB je imel v tridnevnih bojih v Dražgošah devet mrtvih in enajst ranjenih. Padli so: Gregor Božič iz Kranja, pomočnik mitraljezca Zaklja. Maks Dolinar z Mlake. Boštjan Jezeršek. po domače Zatravničkar. iz Stare Oselice. Janez Kovačič iz Kranja (1916), Maks Krmelj. po domače Jesenka. iz Bačen (Poljanska dolina). Stane Škofic iz Mengša, Maks Režen, po domače Sukancev, iz Javorij (ranjen v Dražgošah, umrl v Podlonku). Ivan Zaje iz Zgornjih Gameljn, mitraljezec, Vinko Žakelj, po domače Barteljčkov. iz Stare vasi (Žiri), mitraljezec5". Tridnevna bitka v Dražgošah je bila prestižna za obe strani. Za Nemce mit o nepremagljivosti njihove vojaške moči, za partizane pa simbol boja za osvoboditev Slovencev. Za partizane je bila ta bitka nekaj nenavadnega v primerjavi z dosedanjim nači nom gverilskega vojskovanja (npr. Rovt). V Dražgošah je CB vsilil sovražniku frontalno vojskovanje računajoč na naslednje prednosti: varno zaledje (visoka Dražgoška gora), sovražnik bo moral napadati v snegu navzgor, zidani objekti bodo nudili izvrstne obrambne položaje. Bataljon je imel dovolj lahkega orožja, prekaljene in izkušene borce. Po načelih partizanske taktike bataljon ne bi smel izsiljevati zanj neugodnega frontalnega načina bojevanja. Sovražnik si je želel prav to: imeli so sovražnika na enem mestu, razvlečenega po položajih saj je sovražnik imel premoč v moštvu 1:11, znatno močnejše orožje (topove, minomete, oklepna vozila, smučarske enote). Sovražnik je štel za veliko priložnost, da so branitelji zbrani na enem mestu, kjer jih bodo lahko uničili. Dražgoška bitka, kot vrhunec odpora Slovencev proti okupatorju, je bila dokaz, da partizani niso uničeni. Hitler zaradi poljanske vstaje in bitke v Dražgošah ni pod pisal ukaza o priključitvi Gorenjske rajhu. Dražgoški odpor Slovencev sredi okupi rane Evrope je bil zagotovo edinstven primer boja proti nacističnemu okupatorju. Zaustavljeno je bilo tudi nadaljnje izseljevanje slovenskega prebivalstva. 105 lOSKI RA/.CI.EDl IH Kališiiik, nekdanja posest lesnega trgovca Heinricharja iz Loke Ime Kališnik zaobse<^a ni,-ki.lanje imetje lesnega irL;o\i.a Heinricharja. po domače O.štermana, iz .škofje Loke. Ime Kali.šnik po vsej \c'rjetnosii izhaja iz ln-setle kak Planina ima lii studence s pitno \(>do. nekdaj kale. O.šiermanova posest na Kališnikii je zaohsegala tovorno žičnico Kudno (^.-id m) do \rha Dražgo.ške gore (11 i3 m', dolgo okoli 1 i2(i m. .Nakladalni prostor za hlode je bil na zahodni strani postaje. Žičnico je pričela graditi leta 1912 Strojna tovarna Tčmnis iz LJLibljane za velikega [Posestnika gozdov na Jelovici Be.štia iz Dražgo.š. /a obratovanje pa jo je usposobil znani tesarski mojster l-fanc šparovec. po domače Benko. iz I.ipnice za novega lastnika Heinricharja. Okoli "'OO m proti sevc-ru od vrh nje postaje žičnice je pašna |ilanina Kališnik velik naiav ni kotel - kotlina s pi\-meroin okoli l(K) m. Na planini je v njenem dnti zgradba, velika okoli HO nr. Zaobsegala je tri hleve, v severnem delu pa bivalni prostor. Severno od vrhnje postaje žičnice so bili nekdaj večji konjski hlevi za konje, ki so vlačili hlode na žičnico. ()(.! zgornje jiostaje žičnice je bila zgrajena modernizirana Oštermanova cesta skozi Trnavec do \'elikega Ciregorjevca. Po njej so znatno olajšali prevoz hlodovine do žičnice. Tako je bil Kališnik zaključena Oštermanova gospotlarska celota za izkoriščanje goz- i,lov na Jelovici. Na Rudenci je imel OSter- man svojo žago. Ko so bili v nedeljo. 1 1. januarja 19(2, prebiti partizanski obiambni položaji \ Dražgošah na lelenščah. se je C;H moral liostojioma umakniti na Kališnik na Jelo vici po strmi gorski poti, ki vodi iz zasel ka Na Pečeh. Borci bataljona so zasedli na Kališnikti konjski hlev, štab bataljona in njegov zaščitni vod pa kočo, Franc Biček je i^ovedal. ila so po pri hodu na Kališnik tam odložili orožje in se še isti večer, J1. januarja 19 i2. vrnili v za- sedek Na Pečeh ter prinesli večjo količi no hrane. Bataljon je bil z borci zavarovan proti vpadu sovražnika z juga, ni pa bil zavarovan s ,severa. Zalo je štab 12. januarja jioslal na bližnjo .Mošenjsko jilanino (,-i.~ km) vod L(5jzeta Pečnika s tridesetimi borci in borkami. Naslednji dan je vodnik Franc Biček-Brtino na Mo.šenjsko planino odpeljal enako število borcev kot zamenjavo za Pečnikov vod. ki bi se moral v rnili na Kališnik. Kaj je temu sledilo, je opisano v na daljevanju. Plaiiiiiti hiili^.i/iL' )hiJelnfici /-o/.. \/ 1/ Nemci se maščujejo nad Dražgošani Po umikti CB na Jelovico so nacistični policisti iz jeze in zaradi svojih izgub v moštvu takoj začeli pobijati domačine, D\'a dni so jiožigali hiše (S3 jio številu) in gospodarska jioslopja ter plenili imovino. Še isti dan po prebitju partizanske 106 CA.\KARIE\ BATALfO.\ l\ 11'< )KM \ARIGARJ1 IZ PA V// RAVM 1'REII 60 LET! obrambne linije so najelenščah (935 m) 11. januarja 1942 opoldan pobili 22 Draž- gošanov. Naslednji dan 12. januarja so ob sončnem /atomi ustrelili IS Dražgošanov in jih pometali v ogenj gorečih hiš. Georg Schreyer je poravnaval svoje izgube, ne samo za neuspeh in žrtve v Draž- gošah, temveč tudi za njihovo tragedijo v Rovtu, kot za boje v Bukovem, Valterskem vrhu in za izginotje pa rt ižanskega bataljona iz Poljanske doline. O dražgoški bitki obstajata dva nemška dokumenta: 1. Seznam vseh nemških vojaških akcij na Gorenjskem v času od 1. avgusta L941 do 25. februarja 1942. Seznam med drugim navaja boje v Dražgošah, ki so trajali od 9. do 12. januarja 1942. V njih so sodelovali i i.. 73-, in 171. rezervni policijski bataljoni. (Druge policijske enote, ki jih navajajo naši viri naj bi bile na zavarovalnih položajih in topničarji. (Op. MM) V seznaniti je navedeno, da je padlo v Dražgošah 52 banditov, dejansko pa je padlo le devet borcev CB. Nemci so med partizane prišteli še dne 11. in 12. januarja 1942 ustreljene prebivalce Dražgoš. 2. Drugi nemški dokument o uničenju Dražgoš je črno obrobljeni grozilni sten ski časopis velikosti 95x63 cm. V njem Nemci sporočajo prebivalstvu Gorenjske, zakaj so uničili Dražgoše. Letak je visel na več mestih na Rudnem. Stenski časopis (\\'andzeiumg) so zaključili z opozorilnimi stavki: 'Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi. Kdor gre z nami. gre varni bodočnosti naproti. Kdorjeproti nam. bo pogubljen. Takoj po zlomu partizanskih obrambnih položajev najelenščah (940 m) so poli cisti že opoldan 11. januarja L942 pobili 21 Dražgošanov: 1. Primož Ambrožič Martine, star 67 let; Alojz Ambrožič. Martincov. star 30 let; 3- Vinko Benedičič, Gregorčev pastir iz Podblice. star 13 let; 1 Tomaž Berce, Peskar. star 65 let; 5. Matija Jelene, Bolčarjev star 51 let; 6. Franc Jelene, Bolčarjev. star 20 let: 7. Maks Jelene. Bolčarjev. star 22 let; 8. Leopold Jelene. Bolčarjev. star l- let; 9. Janko Habijan, Ožbic. star 22 let. (ubila ročna bomba); 10. Franc Lotrič. Markonov, star Ki let: 1 1. Anton Lotrič. Markonov. star 11 let; 12. Franc Lotrič. Tomažovc. star 60 let; 13. Ciril Lotrič.Grogačev. star 18 let; 14. Tomaž Lotrič. Lovrih. star 50 let (ubit na begu ); 15. Stanko Marenk, Pstoten. star 20 let; 10. Jakob Šolar. Ožbic. star 60 let (ubit na begu); 17. Jakob Lotrič. Mežnar, star 66 le; lKM SARKiAKII I/. l'ASIl: R. 11 A/ l'REn ()0 11:1/ Pogled na dograjeno kočo na Mošenjski planini iz severozahodne sin mi. Vidna je veranda, ki jo je Biček preskočil. '/. vzbudile strani zaradi strmine ni bilo mogoče napadati partizanov v koči. Arhiv. MM. Mošenjska planina je bila do leta 1942 intenzivna pašna planina vasi Mošnje (479 m). Od vasi je planina oddaljena 7,3 km zračne črte, od Dražgoš t km. od Krope 3.9 km in od planine Kališnik < I 196 m) 3 km. Redka posebnost na zakraseli Jelovici je studenec v Kravjem potoku severozahodno od koče. V neposredni bližini Mošenjske planine teče na južni strani glavna pol od planine Kališnik do cestnega prevala pod Velikim Gregorjevcem I 12" i m) se je imenovala Oštermanova gozdarska cesta. S cestnega prevala pod Velikim Gregorjevcem pa je do Mošenjske planine proti zahodu peš 700 m. Vozna zimska pot križišče vrh Bodlajke—Razpok je bila pozimi prehodna, saj so vozniki na snivcih vlačili hlode in krlišča na obe tovorni žičnici. Razdaljo med Velikim Gregorjevcem in Mošenjsko planino pa je bilo treba pregaziti na celo. Dostopi na Mošenjsko planino Obsežna in višinsko zelo razgibana Mošenjska planina je imela kar štiri dostope: 1, zahodna smer Martinček ( 1260 m). Zajčja plana i 126" m). Mošenjska planina ( 1310 m), 3 km 2. križišče vrh Bodlajke ( 1200 m). Mošenjska planina sever—jug, 2 km 3- Zakovnikova bajta (1300 m) pod Jelenjim Vrhom (1334 m), mimo grobišča 9. septembra 1942 padlih partizanov čez gorsko hrbtišče ( 1320 m). Mošenjska pla nina jug—sever 30 minut. Do Zakovnikove bajte prevozna cesta z motornimi vozili. -t. Cifra—Veliki Gregorjevec—prelaz (12-<) m). Mošenjska planina smer vzhod—za hod. Moje za 20 minut. Zaradi štirih dostopov, ki pa niso bili vsi vidni iz koče so nemški policisti smu čarji zlahka obkolili kočo na Mošenjski planini s severozahodne strani. V poletnem času sta bila za majeija Mirko Ambrožič in njegova sestra iz Dražgoš. Mirko je imel majhno točilnico za voznike in za obiskovalce. V zimskem času je bila pred vojno koča zaprta. Meseca avgusta 10 il se je v koči odvijal dvoboj med Francem Bičkom in Hornickvm. Po tem dogodku so kočo zaprli. 111 lOŠKI RAZaU.IH lH Slika petih planšarskib koč na Mošenjski planini, s katere so policisti - smučarji oblegali in obstreljevali borce Cankarjevega bataljona 73 januarja 1942. Arbiv: MM. Spopad I J. januarja 1942 med borci CB in policisti — smučarji in posledico Obsežna Mošenjska planina, obdana s smrekovimi gozdovi, je bila zadnje težko bojišče CB, v katerem je bataljon izgubil l- borcev, največ v času svojega obstoja. K tako visokim žrtvam so precejšen del prispevale ostre vremenske razmere, ko je bilo pešakom < »nemogočeno premikanje (2 m suhega snega). < )bratno pa je na n< >v o ustanovljeni nemški policijski smučarski oddelek nevidno in neovirano prismučal tik za kočo na Mošenjski planini. V šiiriurnem obstreljevanju je bilo v koči 13 mrtvih in a ranjeni. Storjena je bila velika vojaška napaka, ker ni bila postavljena varovalna zaseda v smer Martinček. Nato pa so obtoževali za svoje napake izmišljene druge krivce. Rodila so se sv ojev rstna podtikanja in neresnice. Tudi dva nedolžna sta zaradi neresnic izgubila življenje. Pismena izjava partizana Janka Fema o morebitni izdaji borcev Cankarjevega bataljona na Mošenjski planini Janko Fern, ali po domače Podskalarje\ / Bukovega Vrha, udeleženec boja na Mošenjski planini v svoji pisni izjavi, dani Tonetu Petemelu, z datumom september 1980. piše med drugim: »V tem času sta prišla k nam (na Mošenjsko planino, op. MM) dva gozdarja (gozdna delavca, op. MM), ki sta trdila, da sla doma iz Dražgoš iti da želita domov iti pogledat, kaj je z domačimi. Ker sla bila lačna, sla dobila hrano, nato smo ju s težavo in pomislekom ter velikim nezaupanjem spustili, da gresta v Dražgoše. Odšla sla k Nemcem in tako je prišlo do izdaje na Mošenjski planini, kar smo grenko občutili že naslednji dan.-' Kasneje je bilo ugotovljeno, da Dražgošana na Martinčku nista izdala partizanov, kot naj bi razumeli Fernovo izjavo. Ko se je CB 11. januarja moral zaradi prebitja položajev na Jelenščah umakniti i/ Dražgoš na Dražgoško goro, se je naselil v Heinricharjevi koči na planini Kališnik. Za svoje zavarovanje je v ponedeljek 12. januarja 19-4.2 poslal na Mošenjsko plani- (:A.\KAJi/j:\ HA/:]U(>.\/.\ i I-IMM \ARU,.\HII I/, PASU- KA\M PRED <,(I 1.1:71 no vod Lojzeta Pečnika z okoli 30 borkami in borci, po večini Poljancev. Naslednji dan je na Mošenjsko planino odšel enako številčen Bičkov vod, da bi zamenjal Pečnikovega, v katerem je bilo več žensk in neborcev. Borci CB v koči na Mošenjski planini so kot zunanje zavarovanje imeli tik pred kočo stražarsko mesto - opazovalnico, z nalogo, da opazujejo dolinsko obrobje planine če bi se pojavil sovražnik. Nemški policisti v belih ogrinjalih zanje niso bili vidni. Le podrsavanje njihovih smuči so zaznali, da so neznanci na planini, ki so se že pomikali na položaje nad Kravjim potokom. Stražarji namesto, da bi odprli ogenj v smeri šumov tega niso storili temveč so odhiteli ustno poročat v kočo. da so neznanci na planini. Stražarja Jožeta Šolaija-Jožca iz Ljubnega je snel zadel v nogo prav na vstopu v kočo. Tudi če bi stražarji streljali je bilo premalo časa, za umik iz koče ((>() ljudi in le en izhod). Očitno je bilo to stražarsko mesto preblizu koče. Ob strelu na Šolarja so se istočasno pojavili na vratih borci, ki so nameravali zamenjati Bukovo desetino. Nemci so sedaj spoznali, da so v koči partizani. Z vsem orožjem so začeli obstreljevati kočo. Posebno so držali pod ognjem vrata na se verni strani, okna so bila zamrežena. Nastala je za partizane v koči brezizhodna mišnica. Pred nekaj dnevi je bil na povelje Georga Schreverja, vodje štaba Jugovzhod na novo in namensko ustanovljen policijski smučarski oddelek na Bledu z nalogo, da poišče CB. Na prvi obhod Jelovice je smučarski oddelek vodil njegov poveljnik, major Otto Mann osebno. Na Martinček so policisti prišli 13. januarja 1942 okoli poldneva. Vodila sta jih dva domačina. Kden je bil i/. Lipnice, drugi pa iz. Predtrga v Radovljici. Njuni imeni sta znani.' V neposredno bližino koče na Mošenjski plani ni so policisti neovirano prišli okoli It. tire in tam zavzeli položaje. Po dimu so ugo tovili, da je koča naseljena. Počakali so le toliko, da so se prepričali, ali so v koči civilisti ali partizani. Ni jim bilo treba dolgo čakati, ko se je na verandi pojavila skupina desetih borcev, ki naj bi zamenjala Buhovo zasedo, ob poti Mošenjska pla nina - križišče vrh Bodlajke /. vseh razpoložljivih položajev so z. vznožja Ojstrice nad Kravjim potokom začeli obstreljevati kočo. France Biček je razmere, nastale v notranjosti koče. takole opisal: »Nemci so svoj strojnični ogenj usmerili v kočo. V njeni notranjosti je bilo na mah kol vfernaži (apnenici, kjer se kadi. ko pobirajo apno iz apnenice). Poleg apnenega prahu je bilo polno trsk iz prestreljenih brun. Koča je bila znotraj ometana.* Krogle so se usipale v kočo kot dež. ali kot proso skozi rešeto. Partizani v koči so se kljub dobri oborožitvi težko uspešno branili proti policistom v belih ogrinjalih, na daleč nevidnim. Bolj ali manj so streljali na policiste v smeri, od koder so žvižgale njihove krogle in zlahka zadevale svoj cilj - novo žrtev \' koci. Obstreljevanje koče ni prenehalo, temveč se je še stopnjevalo. Grozilo je, da se borci ne bodo uspeli rešiti iz koče. Biček je dal svoje belo varovalno ogrinjalo Danielu (Donatu) Demšarju iz Hotovlje z nalogo, da se prebije iz koče in gre po po moč v bataljon na Kališnik. Po vrnitvi na Mošenjsko planino je poročal Bičku, da je nalogo uspešno opravil in da je pričakovati pomoč bataljona. V bataljonu na Kali.šniku je bila imenovana skupina, ki jo je vodil Tonček Dež- man, da gre na pomoč obkoljenim v koči na Mošenjski planini. Milan Žakelj je štabu 113 iOSKI KA/.ai.Fnt iN bataljona ob vrnitvi poročal: 'Če bi hoteli pomagati tovarišem v koči, bi morali priti Nemcem za hrbet, kar pa po izkušnji ni bilo mogoče. Morali bi imeti smuči in vodiča. Ker se je že mračilo, smo se vrnili na Kališnik.- Prihod Donata na Kališnik je povzročil odločitev, da bataljon lakoj zapusti sedaj nastali nevarni Kališnik s kočo v globeli in le 3,5 km oddaljen od bojev. Ker leži Kališnik znatno nižje kol Mošenjska planina, bi lahko policisti pot presmučali v 20 minutah. Bataljon se je zato umaknil na vzhod v smer Britmance. Donat. ki je neovirano prišel z. Mošenjske planine na Kališnik in obratno s tem zavrača trditve Milana Žaklja. Mračni čas za Gorenjske partizane od 4. aprila do avgusta 1942 Po razpustitvi Cankarjevega bataljona pod Britmanico ni bilo več na Gorenjskem osrednje poveljujoče partizanske organizacije. To je bil tudi čas. ko je nemška poli cija uspešno uničila skoro v celoti posamezne partizanske enote. Razbohotilo se je hkrati ovaduštvo in ni bilo nobenega vstopa novih v partizane, razen nekaj skupin prostovoljcev iz Ljubljane. Vse je kazalo, da so Nemci že popolnoma umirili uporne Gorenjce. Malo je še tlelo na Jelovici. Glavno po\ eljstvo, slovenskih partizanskih čet. ki je budno spremljala stanje na Gorenjskem je i. aprila L942 opravilo reorganizacijo Gorenjske partizanske vojske. Ustanovila je štab I. grupe odredov. Za komandanta je imenovala Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Za njegovega namestnika pa Lojzeta Pečnika-Viktorja Ločana. Tako je Pečnik tedaj imel še veljavo in je napredoval iz vodnika v Cankarjevem bataljonu. Za političnega komisarja pa je imenovalo po veljstvo dobro preverjenega Lojzeta Kebeta ( iyo()/ie. saj jih hoclo nciši nažgcdH' 116 i A\h \l;ll\ I1A1AIJ(>\ l\ I mi;\l \AKI(,AHJI I/ I-ASJ1-: KAVSI PHI.lIdll I.ETI < )ba vodnika, Pečnik in Biček, sta vsak zase iskala najugodnejšo smer izpada i/, koče vendar si pri tem nista bila edina. Pečnik je predlagal, izpad borcev skozi ozka kuhinjska vrata, zahodno smer, ki je bila sicer izpostavljena najmočnejšemu sovražnikovemu ognju, vendar najbližja gozdu. Večkratni poskusi preboja v to smer so se končali /. novimi žrtvami. Var nejšo smer je izbral Biček. izvedljivo pro ti I leinricharjevi vozni poti. to je vzhodno od koče. Preboj so pričeli 14. januarja \*-)\2 okoli 2. ure zjutraj. Bila je jasna noč in pokrajina je bila osvetljena kot pod nevi. Na vzhodni strani koče so poteptali sneg v jarek, širok za človeka, od koče do gozda, ki je bil sicer daljši od Pečni- kovega. vendar zato znatno varnejši. Čakanje ugodnega trenutka za preboj od 18. ure 13. januarja do 2. ure zjutraj I i. januarja je bilo moreče za borce v koči. 'Tehtali so. ali jim bo izpad iz koče uspel ali ne. Med borci je nastajala dušev na napetost. han Bertoncelj, nekdanji politični komisar CB, je ob odkritju spomenika padlim na Mošenjski planini že v svobo di opravičeval visoke izgube na Mošenj Skiai iicinSkega pnhiHla l_i. jciiiuarja kot je ohjcivljcuci r ki!jii>i Innid Jiiiui. Draži!,!išhn hilkd I9''5. sIr.Jl)/. ski planini /. izdajo. -Ko so partizani prišli na Mošenjsko planino, jih je takoj zasledil znani gozdar Košmrl in kol simpatizer Nemcev je u> telefonično jatilgestapit. Se is to /do je prejel srofe plačilo. »Tako izjavo, nepodprto z dokazi, o izdaji Košnirla lahko da le tisti, ki v tistem času ni bil na Mošenjski planini, ni poznal njene oblikovitosti m ni vedel, da je imela koča visoko lego v jugozahodnem delu planine. Lahko hi zapisali obratno: da bi lahko partizani v koči prej opazili Košmrla kot on njih in ne da bi on vedel za to. han lan je to Bertoncljevo novost o izdajalcu Košmrlu ponovil in razširil. Glej (.'/i in Dražgoška bitka«, L975. Na strani 276 je zapisal: -Za prihod partizanov na Mošenjsko planino je zvedel gozdar Košmrl, kijeprebival r bližnji gozdarski koči na Martinčku. Na partizane je naletel />o golem naključju, ne tla hi ga opazili. A namesto da hi o tem molčal, se je skrivoma vrnil in o tem telefonično obvestil polici jo r Radovljici. /.a tako hudo in nedokazano obtožbo na račun Košnirla kot opravičilo za l- pad lih na Mošenjski planini je nezadostna in nedokumentirana izjava Johana Bertonclja. Zgodovinar han lan je ne bi smel jemati za zadosten dokaz. Posebno ne zaradi dveh razlogov: 117 lOSKI Ii.<7.(iU;/>l 48 SiinT />(ili /)ii kdicri .«1 hndili policisli - siiiiičiir/i /.;. /iniiuir/ii /<)!_' IzcIcUllln />i> l>i boi"cev. ventlar biez saniiele. Meti 18 žrtvami je bilo gotovo nekaj borcev. ki so izknaveli prav zaradi odsotne sanitele in pomanj kanja sanitetnega materiala. Bertoncelj Itidi ni bil navzoč v boju l.-i. janiiaija 1942 na .Mošenjski planini, da bi si lahko irstvaril realno sliko o i.logod- kili na tej planini. Kilo je odkril ne-^icč- nega Košmrla se lahko le elomneva. \ knjigi \cir(HhH)cižeiio j>mel čez /elorico z Blejske slrani. ker zd.^edci ni iidarild f)o soi'niž)nku. I'rišli so r dreh koloiiiih. Sjiiiičurskd mimo lorske koče lui Mnrliiičkii čez '/.iijčjol)lcmo secerozcihodiio od Mošeiijskel>Uiiniie. j)eholini koloiut [HI mimo Bodln/ke z JiiiJorzodiie stniiii. Navedba ni ločna. \seh M) policistov smtičaijev je šlo s križišča na v liiii Botllajke v skupni koloni naravnost na Martinček. Tako tudi ni točna risba v lanovi knjigi ( 19^T) na strani 261. ki sledi besedilu v knjigi NOB na Slovenskem 19)I-194T ali pa je obratno. l^oglejmo Se, kaj o dogodku na .Mošenjski planini pišejo še drugi: - \'eč poljanskih vstajnikov je [losebej navedlo, da je bila ob prihotlii n.i Mo- šenjsko planino daleč naokoli opazna nedolaknjenost snežne' odeje (nobenih sledi .stopinj ali smtiči). Pešačenje v visokem suhem snegu je bilo sila težko. - Ive .šubic. Obkoljeni na .Mošenjski planini-, I.ošk.i razi^ledi IH b)~l piše na strani SI: -Ko je isa deseliiiti jirišla lui teraso (Mo.šenjske koče op. .M.M) .so .\emci. ki S(j že hili }ia položaji/j .^poznali, da so r koči jKirtizcaii in so lakoj z artomatskim orožjem iu puškami udarili po nas.- Šiibičev pris|-)evek nam nedvoumno pove, da so policisti sniLičarskega oddelka z Bleda čakali na položajih zahodno otl koče, da bi pred napadom ugotovili, kdo se v koči v |-esnici nahaja. Lahko bi bili iiidi civilisti. Tako lahko zaključimo, da v kolikor bi šlo za pietlhodno izdajo, iiijlicisli ne bi čakali in iigolav Ijali, kdo je v koči, temveč bi takoj na]iadli. 118 (.:i.\AiiAy/:i iivi.Mjosi.\ IroK.M.\.\iw;.iuii i/1:\yi;u.\v.\irmin6iium Radovljiški zbornik, Radovljica, marec 1990, o dogodkih na Mošenjskiplanini, str. 134 hi 135: Avtorji l'o poti spominov povzemajo, da je za tragedijo na Mošenjski planini kri\ Franjo Košmrl iz gozdnega revirja Martinček, ki je prijavil dogodek na policijo v Radovljico. Komanda je v akcijo poslala 50 policistov smučarjev, ki naj bi zado stovali za uničenje desetine. Na Mošenjsko planino so prispeli 13. januarja 1942 \ opoldanskih urah. Oblečeni v bele obleke in na smučeh so bili neopazni in hitri. Vodil jih je gozdar Franjo Košmrl ml. Partizanska zaseda jih je prepozno opazila. Okoli 1-4. ure so policisti iznenada napadli kočo. Desetina beta šubica je odšla na Jelovico iz Dražgoš 10. januarja 19 \2. Mesto /anjo je izbral Jože Krajc-Žakelj v Trnavcu. kakih "^00 m severno od planine Kališnik. Od tod je vodnik Pečnik 12. januarja zasedo potegnil na Mošenjsko planino. Franjo Košmrl ni mogel videti šubičeve desetine, ki je bila globoko na jugu Mošenjske pla nine. Tudi navedba, da je zaseda prepozno opazila Nemce, ne drži. Nemci so prišli n.i Mošenjsko planino / Martinčka skozi Zajčjo piano, v kateri ni bilo nobene zasede. Zaseda pa je bila na pob med Velikim Gregorjevcem in Bodlajko, to je okoli 800 m vzhodno od koče na Mošenjski planini. Ustanovitev policijske smučarske enote na Bledu v sestavu štaba Jugovzhod« Nemški smučarji so bili ustanovljeni na Bledu. Georg Schrever. SS nadpolkovnik iz štaba Jugovzhod«, je majorju Ottu Mannu 9. januarja 19 12 ukazal, naj ustanovi policijski smučarski patruljni oddelek. Oddelek je bil ustanovljen 12. januarja 1942 pri Petrami na Bledu predvsem, da bi na Jelovici izsledil CB in ga tam uničil. O tem naročilu posedujemo naslednji nemški dokument: Dr. Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami, borec. 1979, od str. 391 do tl3 meti drugim navaja Akcijsko povelje Smučarskemu patruljnemu oddelku o obhodu pašnih planin na Jelovici 13. januarja L942: Smučarski patruljni oddelek" Bled, dne 12. januarja 1942 . \kcijsko povelje Smučarski patruljni oddelek ho I,',. I. i2 prečesal Jelovico. Naloga-. Ugotoviti sledi (poti bezanja) tolp oziroma uničiti razkropljene dele tolp. Sovražnikov položaj: Domnevamo, da so se deli tolp ali posamezni člani tolp iz obroča pri Dražgošab umaknili na Jelo vico, na Martinček ali na Selško planino. 1. Priprava: Dne /.'>. I. 42 ob 5. uri zjutraj mora biti 40stražmojstrov (SB)pripravljenih r Petranovem nastanišču. S seboj je treba vzeti brano za en dan. Nastopilo bo moštvo iz rajba in najboljši smučarski tekači prvega roda. Skupine bom sestati/ sam. 2. Oprema, smuči, i lahke strojnice. K) brzostrelk, puške, na moža 2 ročni bombi, dalje 2 raketni pištoli s strelivom. 3 pohodne kompase, 2 zemljevida območja Radovljica. K) žepnih svetilk. .)'. Izvedba: Ob 5. uri 15 minut se odpeljemo do mosta v Lancovem. kjer sta pripravljena 2 vodnika. Vzpon in prečkanje Jelovice čez Mošenjsko planino (ugotavljanje sledi) - pohod na Martinčka (preiskava) - Selško planino (preiskava) - odhod in spust v Bohinjsko dolino. Avtomobile bo zjutraj in zvečer (ob 18. uri) za odhod in vrnitev pripravil 181. bataljon. Akcijo bom rodil sam. Mami 1 19 /,f:«A7 KAX(;/i:i)f w Iz povelja majorja Manna je razvidno da je bil pohod na Jelovico izveden po nalogu Georga Schreyja in ne v zvezi z malo izdajo Košnirla. Mann je v svojem povelju predvideval za Mošenjsko planino le ugotavljanje sledi kam se je umaknil CB. Komentator, \erjetno dr. Ferenc. .sporoča \ natlalje\anjii o uspe.šno.sti tega oddel ka na Jek)\'iei 13. jantuirja 19-42 naslednje: »Na Mošenjski planini je izsledil in obkolil skupino borcev CB. 1 b/u/cni bo ju je padli > 12 (ib IJharcer. nekaj jui /Ib je biln riii/jeiilh. /ineiui 12padUb je I. nui- jci 1942 ncireclhi (Heinio poreljstro slorenskil.i paiiizcniskib eel r snijeiii jnimčibi rrborueinii škihn .\(>\' In I'()j.« Najveejo netočnost, če ne že hlamažo je storilo poveljstvo ("15, ki je oluožilo Biihovo zasedo, da je iiohegnila pred Nemei \ gozil. lako poiočilo je poklalo ('ila\- nemii po\eljsi\Li slovenskih partizanskih enot in jo olulolžilo kot kri\xa za paelle n.i Mo.šenjski planini. To jioročilo je poio\alo še naprej na \iiio\ni štab \()\ in kOJ. \' resniei je biki Biihcna zaseda daleč izven pou polieijski.\<4a siiiučaiskega oi.ldelka. v resnici na mrtvi straži. Izdaja boree\ CB v koči na Mo.šenjski [ilanini se ni poiotlila na Mariinčku. kol lo trdita brez trdnih dokazov Ivan Bertoneelj-johan in Ivan lan. Kraj izdaje, ali natančneje »samoizdaja" je v resnici koča na Mošenjski plani ni, do katere je policijski smučarski oddelek 40 mož prismučal z Martinčka, ne da bi na svoji poti naletel na kakršnokoli partizansko oviro. Na Mošenjski planini so policisti ugotovili, da je koča obljudena (glej i/javo Jožeta Žbontarja). Čakali so, da pred napadom ugotovijo, kdt) kuri v koči (izja va Iveta Subica). Policisti so napadli, ko so na verandi opazili partizane, ki so na meravali zamenjati Biihovo za.sedo. Komentator Mannovega poročila navaja, da je policijski oddelek izsledil in obkolil skupino borcev CB. ko moji presoji v-^i trije dokazi govore, da je šlo za čisto naključno odkritje borcev CB in za nobeno izdajo, \' zvezi s sjiopadum polieijskega smučarskega otklelka z bor ci CB na .Mošenjski i^lanini imata obe različici svoje zagovornike in nasprotnike. Bralcu prepuščam, da sam poišče svojo resnico. Tako stali.šče mi do neke mere do voljuje naš stai- pregovor: -(ireb se /laiv. i>rešulk(i j>(i ne.- Morana vrh Jelovice in razpustitev Cankarjevega bataljona Ko so se v sredo. l-i. januarja \9 \1. iznenada |iojavili pred štabom bataljona rešeni borci z Mošenjske planine, so jih v bataljonu gledali, kot da so prišli z onega sv (.'ta. Poveljstvo jih je očitno že odpisalo, saj jim je bila zaman poslana pomoč, liidi Rafael Buh ni mogel zaradi vi.sokega snega in plazenja navzgor nič ]iomagati. čeprav se je trudil. Fregazil je sneg v izredni strmini na vzhodni strani koče. Kako piav bi prišla bela ogrinjala, če bi na Jelen.ščah posnemali Franca Bička. Tudi nekaj smuči bi lahko vzeli tisti, ki .so znali smučati. Z DražgoSke gore je štab bataljona ogle^doval, kako Nemci praznijo hiše in jili požigajo drugo za drugo. C^ela vas \a Pečeh je bila ognje na bakla. Na Mošenjski planini so patlli l.-i. jantiarja 1912 naslednji borci: lk'nrik Bič(.'k, Kranj; Miha Fister, Naklo; Ciril Crolja. Hotovlj;i; laka Jereb. Prajirotno; lurij (iničan, 120 CASKAKJIiV liATAlJOS IS I 1'OliM .\,\h'l(,,\h>/l I/. PA^jli RAVM Plilil) (,<) U-TI Kovači grad, Vinica; Jernej Kokalj, Dolenčice; Janez Kovačič .starejši. Kranj-. Stanko Oman, Hotovlja; Mirko Šubic, Hotovlja; Edvard Tominc, Stražišče in Maks Dolinar z Mlake-. Po tridnevni bitki frontalnih položajev je bil ob nemški zasedbi Dražgoš CB pri- moran umakniti se na vrh Dražgoške gore. Tu je Stane Žagar sklical zadnji posvet bataljona in se zahvalil borcem za junaško obrambo. Istočasno je razglasil razpust bataljona. Borcem je sveto\ al. naj \ domačih krajih prezimijo in da se bodo ponovno združili v bataljon, ko bo gora zopet ozelenela. Nikjer pa ni zaslediti tega. da bi Žagar odvezal bone prisege, dane v Bukovem Vrhu. Nemško poveljstvo »Jugovzhod« ni nikdar premagalo ('15. Premagala ga je le kruta narava, prava Morana, mraz, in visok sneg vrh Dražgoške gore. Zagotovo se je na rodna vstaja \ drugo pričela prepozno. Po vojni je republika Slovenija takoj pričela ustvarjati pogoje za obnovo Dražgoš. V Ljubljani in v Škofji Loki sta bila ustanovljena v ta namen posebna strokovna te lesa. Ustanovljena je bila Obnovitvena zadruga Dražgoše, s sedežem v Škofji Loki. Njena prva naloga je bila urediti sodoben dostop z Kutina v Dražgoše. Z nemškimi vojnimi ujetniki je bila /grajena nova cesta dolžine 3,5 km z elementi prevozna za vse vrste motornih vozil, postavljeni zasilni stanovanjski objekti. Vanje so se naselili i/gnani in vračajoči Dražgošai in lahko pričeli na novo postavljati hiše in gospo darska poslopja. Dražgošane je v operativnih zadevah zastopala Slavica Lotrič (danes dr. Pendkova). Avtor tega spisa pa je bil predčasno izpuščen izJLA, da je kot gradbenik prevzel vodstvo Obnovitvene zadruge Dražgoše. I'n')>i>s i>nulhc)icii(i Ivsii l\iiihii>-I)iiiti^t>sc. .\ci /'ečch zti i^nuhijn sliiiiu/ iiJij.'.k'ili ziU(is)iib hircilišC. Jhid: MM. 121 Obnovitev Dražgoš — feniks se je po vojni hitro dvignil iz pepela požganih Dražgoš LOŠKI RA7.CU'1)1 iH Še o pridobitvi svobodnega ozemlja na Gorenjskem kot je bilo govora 8. decembra pri Tomažinovih na Laškem Komandant Glavnega poveljstva, Franc Leskošek-Luka je v začetku decembra 1941 poklical k sebi tri odgovorne vojaške poveljnike Staneta Žagarja, Franca Rozmana in Aleša Beblerja. Vsi trije so tedaj prejeli slovesno povelje, naj vsak od njih začne v najkrajšem času osvobajati ozemlje v svojem delu okupirane Slovenije. Žagar na Gorenjskem. Rozman na Štajerskem in Bebler na Notranjskem. Bebler je sprejem tega povelja takole opisal: 'Odgovorili smo mu vsakpo svoje, kakor so nam narekovali naši različni značaji. Žagarje rekel, da ni nič lažjega, kot izvršiti to ini- logo. Ko se hom vrnil med svoje soborce, bomo to storili.'" Rozman in Bebler pa sta bila nekoliko pre\ idnejša nad zah(e\ano nalogo, posebno ker je bila zima pred vrati. Pri Kocjanovih na Bukovščici je S. decembra 1941 Žagar vodil posvet z aktivisti gorenjskega osvobodilnega gibanja. Sporočil je smernice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in Centralnega komiteja KPS, naj začno na Gorenjskem množično vstajo in ustvarijo osvobojeno ozemlje, ki naj postane baza partizanstva, Čeprav ni več mogoče ugotoviti podrobnosti načrta, kaže. da so na tem sestanku optimistično sklenili, naj bi osvobojeno ozemlje segalo od 1'olhograjskega hribovja prek Poljanske in Selške doline čez. Jelovico do Bohinjskega in Jeseniškega kota. S cestnimi zasekami in zasedami naj bi zaprli dohode v dolino Poljanske in Selške Sore, v Bohinj in Zgornjesavsko dolino, manjše sovražnikove postojanke pa osamili ali jih prisilili v beg oz. uničili. Kot smo videli, je imel sovražnik na Gorenjskem najmanj 5 bataljonov ali okoli 3000 mož. Partizanske sile so bile takrat še prešibke, da bi lahko zasedle tako široko osvobojeno ozemlje na Gorenjskem in ga lahko tudi branile, bilo jih je komaj za tretjino nemškega bataljona. Ozemlje Gorenjske je že takrat bilo prerezano s štev il- nimi dolinami in gostimi cestami, ki so sovražniku omogočale hitro premikanje in ukrepanje. Tudi čas tik pred zimo ni bil ravno primeren za izvedbo takega načrta. Bil je povsem neizvedljiv in prezgodaj načrtovan. CB je imel takrat le kratek čas (teden dni) svobodno ozemlje tako v Bukovem Vrhu kot v Dražgo.Šah. čas. ki ga je sovražnik potreboval za pripravo ofenzive proti CB. Poslcniler j>rrc;j,ti Icsciief^tf (igrudjd zii sUlim nnijslji (thjcki .Ve/ Pečeh. FOIIK .1/..1/. Zdčci^ui .';kniiiiiiiij.'iL'i obleki r Iretji;j,niill)e)u fazi. Poln: ,l/..l/. (:A.\KAUJI:\'/iviAiMi\ i\ i POKM \ARi(,ARitI/i>As/i A'.n".\/ i'Rn>611 um Udeleženci NOB smo bili priče, da so razmere za pridobitev svobodnega ozem lja nastale šele leta 1943 s kapitulacijo Italije. Takrat sta se v enoten zemljepisni partizanski prostor združili Gorenjska in Primorska. Partizani so zasegli velike koli čine dodatnega orožja, streliva in druge vojaške opreme. Vzporedno so nastajale dobro oborožene nove partizanske enote, ki so že bile kos sovražniku. Kako napačna in zmotna je bila napoved štaba CB, da se bodo čez zimo lažje obdržale manjše enote kot bataljon! Sovražnik je že v pni polovici leta uničil ali razbil vse čete razen dv eh. ki sta bili uničeni v drugi polovici leta 1942. Manjše enote so bile ob dobrih obveščevalnih podatkih gestapa lahek plen močnih policijskih bataljonov. Pri Muhu v Vinharjih je Robnikova partizanska skupina 22. januarja izgubila (i mož. Padel je tudi Rudi Robnik. Na Stirpniku (Selška dolina) sta padla S. februarja 1942 Jakob Bernard in Tone Demšar. Pri Januiiku (Sv. Barbara) so padli I 1. marca 1942 štirje borci Škofjeloške čete. med njimi komandir Janez Bernik in komisar Marjan Sever. V Rovtu nad Crngrobom so policisti smučarji 2~. marca W \2 napadli Selško četo. Padlo je 15 boree\. med njimi Stane Žagar in Matija 1 dvanc. Da se je Selška četa pre več dolgo zadrževala na istem mestu v KOMU je bila to da je Stane Žagar čakal na družinsko pošto iz Ljubljane, ki bi morala prispeti v Žabnico kJerucu. V Okrogelski jami je padlo 13 borcev Kokrške čete. med njimi Stane Žagar mlajši. Na Lipniški planini (Jelovica) je padel poleg 25 borcev {). septembra P) \2 Jože Gregorčič, španski borec in narodni junak. Na Jamniku nad Kropo je zaradi strelnih ran umrl 20, oktobra 1942 Lojze Kebe- štefan. narodni junak. Državna Gozdarska postojanka na Martinčku Martinček leži 5 km zračne črte od Lancovega. od Krope in od Dražgoš. Obdajajo ga pašne planine Radovljiška < 1.5 km), Lipniška ( 1,7 km), Mošenjska < 1,5 km), Kališ- nik (2~ km) in Vodiška (3,3 km zračne črte). Državna gozdarska postojanka Martin ček je zaobsegala največ gozdov na Jelovici. Stala je na obsežni jasi sredi visokih smrek. Danes tam sameva koča. ki ne daje videza, da je Še živa. Vsi prejšnji objekti, koča in hlevi, so pogoreli v drugi polovici leta 1942, \a upravi gozdarske postojanke je bil leta 1941 ti upravitelj I lanzlovvskv. goz darja pa sta bila oče in sin Košmrl z nekaj gozdnimi delavci in vozniki. Največ pose kanega lesa so spravljali v dolino preko Rovtarice in tovorne žičnice v Soteski. V ta namen je bila razširjena cesta Martinček—Rovtarica. Jelovica in gozdarske ceste Tudi močno zakrasela in gozdnata Jelovica ima svojo osnovno cestno mrežo s svojim glavnim križiščem na vrhu Bodlajke, okoli 1200 m visoko. Skozi njo teče v smeri vzhod—zahod 2 i km dolga cesta planina Vodice na vzhodu - bohinjska Bi strica dolina na zahodu in je primerna za dvosmerni avtomobilski promet. Najbolj 123 LOSKl RAZGI.F.ni -IK obiskovani elel te eesie je i/ \ddic ( 11 IS m) elo Roviariee in je dolg I 1 km. Prevozna je za aMobirse do M) oseb in za tovornjake s priklopniki za 30 m' lesa. S jiašne pla nine Rovtariee se eesta v (.lolžini 13 kiii nadaljuje proti zahodu mimo planine \'resje, naselja Nemški Rov t v Bohinjsko Bi.strico. Tako je eelotna jelovška cestna trans- verzala Vodite-Bohinjska Bistriea (.lolga 2^ km. Na križi.šče v i-li l5odlajke se iz Lipniške doline s severne stiani \ zpenja i.esta enake k\alitete kot zahodna, ilolga l4 km. Od tod je LIO NOdi.ške planine se 1 km eeste. vendar nekoliko ožje. / Bodlajke |:)elje na jug v podnožje .Mo.šenjske planine 1.1 km eeste enake kvalitete kot na Vodice. Cx'sta se končuje v podnožju planine. Zelo liogato so označeni cestni kažipoti od .Sjiotlnje l.ipnice i.lo \ rh l^oellajki.'. Ne bi pa mogli pohvaliti označbe cestnih odcejiov na jug s eeste \()dice-Ro\ tarifa. \ po- clolžni smeri se cesta z \'odic dvigne na vrh Botllajke na okoli 1200 m in oil tod nadaljuje več Lili manj na enaki višini. Ponovno pa se cesta sjitrsti mimo Selške pla nine na Rovtarico na višino I 100 m. Prirodne in zgodovinske zanimivosti Vodic Jelovica v prostranstvu okoli 80 knr je bila v drugi svetovni vojni partizanska mati. V svoji prostranosti gozdov je vedno reševala stisko partizanov, Ni pa zmogla reše vati partizanov tedaj, ko so bile izdaje. To se je prvič zgodilo 8. avgusta 1941 na ob močju Kotliča (Partizanski vrh), drugič pa naključno 13. januarja llM2 na Mošenjski planini. Planina Vodice, 2 km oddaljena od križišča vrh Bodlajke, je vklenjena med vrhove Vodic (1243 m). Gradišča ( 1139 m) in Pogrošarjeve planje, ki leži okoli 1200 m visoko. Vodice imajo bogato zgodovino. Razgled s stolpa na Gradišču zaobsega del sred nje Savske doline. Samo ime Gradišče nas podučuje, da je bilo v zgodnji preteklosti tu gorsko selišče. Takih selišč je v Sloveniji i1) in še 33 krajev, ki nosijo to ime. Na vodiškem Gradišču se je I'-), julija 19 ti zgodilo zgodovinsko dejanje v času NOH. Tega dne je pel skupin ilegalcev ali mož izven nemškega zakona ustanovilo Jelovško četo •Ilija Gregoriča«. Štela je 28 mož. Njen komandir je bil Jakob Bernard-Jaka, po litični komisar pa Jože Krajc-Žakelj. mornariški oficir z. Rakeka. Na ta dogodek obiskovalce opozarja gra nitni spominski kamen levo ob poti na vrh Gradišča. Kot druga naravna posebnost vrh Gradišča, ki obiskovalcu takoj pade v oči. je krožni ravni prostor velikosti okoli SO m premera, podoben peharju. Robove peharja obdajajo ogradi (zemlja, kamen), ki so zagotovo delo staroselcev. Na tem mestu, ki je edini ravni svet na Gradišču, so se zbrali k ustanovitvi par tizani Jelovške čete. O nastanku selišča prisluhnimo pojasnilu ljubezni- Spominski kamen na Pogro- šarjevi plimji. ustanovitvi Go renjskega bataljona. 5. avgusta vega Andreja \'aliča, priznanega arheologa Gorenj- l'>j/.J-(iiHM SAmCAKU v/, PASJI-: RAVM PRID bO IITI Spominska oljnata slika akademskega slikarja Ive Šubica a ustanovitvi Gorenjskega ba taljona. Pred komandantom bataljona Jožefom Gregorčiče-Gorenjcem. prisegajo bataljona zvestobo. Foto: MM ske. vedno pripravljenega na razgovor. Priložnostno je opravil na Gradišču manjše raziskave. Po njegovem ime Gradišče izhaja iz ograde, kjer so staroselci kuhali oglje. ()b sondažnih jarkih je bila na Gradišču odkrita debela plast oglja. Tradicijo starosel cev so na tem mestu s kuhanjem kop nadaljevali poznejši rodovi za potrebe kroparskih in kamnogoriških žebljarjev. /a prebivanje in preživljanje staroselcev na tej višini so bili potrebni vsi pogoji: vo da, naravno površinsko železo - bobovec, oglje, vetrovna lega za delovanje vetrnih peči in varnost. Umetnost staroselcev je bila zagotovo v tem. tla so v takratnem širokem svetu Jelovice našli prostor, ki je izpolnjeval vse naštete pogoje. Na jugovzhodni strani Partizanskega doma na Vodicah je druga posebnost. TLI raste mogočna lipa v. dvema vrhovoma. Gozdarji so lipo prevrtali in iz letnic stržena prešteli letnice starosti. Ugotovili so. da je lipa stara ^28 let. Zasajena je bila torej leta I -i 3 in je edina pri nas. ki raste nad 1000 m višine. Poleg nje je še njen mož lipovec. Na jugovzhodni strani Gradišča danes zakriva pogled s tega viha na jugovzhod skupina visokih smrek in za njo oddajnik velikosti okoli 6 \ (i m. Zaradi te prepreke so s severozahodne strani od te v idnostne ovire postavili razgledni stolp, ki pa je danes postal že prenizek. Najboljša rešitev bi bila odstranitev oddajnika, če je ta že mrtev in zakrit v smeri Krvavca s smrekami. Druga možnost bi bila dvigniti razgledni stolp nad višino smrek. V neposredni bližini Partizanskega doma na jugozahodni strani je gorski pomol, imenovan Pogrošarjeva planja. Dostop na ta pomol je zelo strm. neurejen in težko prehoden. Na planji je spominski kamen, ki obiskovalca opozarja, da sta se S. avgu sta 19 11 tu združili Jelovška in Jeseniška četa v Gorenjski bataljon. To je bil drugi ustanovljen bataljon na Gorenjskem. Prvi je bil Tržiški. tretji pa Kamniški. Združitve 125 /riSAV RA/Xi!J.ni lli manjših partizanskih enot v večje so imele namen povečati partizansko udarno moč in z njo pričeti narodno vstajo na Gorenjskem. Kot prvo akcijo so načrtovali vdor v begunjske zapore. Zaradi slabe partizanske molčečnosti je namera v celoti pro padla. Temu je sledila nemška ofenziva proti enotam Gorenjskega bataljona, ki se je 8. avgusta končala v nemško korist. Ob tem ko se Vodice kot poslovno-zgodovinski objekt zadovoljivo vključujejo v turistično gospodarstvo na vzhodnem delu Jelovice, pa je na zahodu Jelovice neizkoriščena čudovita okolica planine Kališnik. Na tem kraju sta že bogato inve stirala narava in lastnik planine Heinrichar. Za vključitev v turistično-športno posto janko so danes predvsem potrebna organizacijska znanja. V spodbudo naj jim bodo gospodarski uspehi Vodic. Še napotek: če sami hodite po Jelovici, ne hodite v megli večernih ur brez dobre karte, kompasa in ročne svetilke. Iz zgodovinskih pričevanj je lahko razbrati, da so na Vodiški planini že zelo zgo daj kuhali oglje za kroparske in kamnogoriške vigenjce. Tako je zaradi poseka buko vih dreves postopoma nastajala goličava. primerna za pašo živine. Kjer stoji danes enonadstropni Cankarjev tlom. je pred njim stala enako obsežna lesena stavba. Imela je tri hleve, v severnem delu prostor za majerja. na južni strani pa je bila lovska soba. Fotografijo le nekdanje lesene stavbe je mogoče videli v pritličju današnjega doma. Tovrstni objekt potrjuje, da so bile Vodice nekoč tudi pašna planina. V partizanskem domu na Vodicah je akademski slikar Ive Subic, vodnik C',15 na slikal in podaril Domu spominsko oljnato sliko o ustanovitvi Gorenjskega bataljona. Na sliki borci pred komandantom bataljona. Jožetom Gregoričem-Gorenjcem, prisegajo bataljonu zvestobo. Slika stilsko močno spominja na dela ruskega (ukrajin skega) slikarja Kazimira Malev iča ( 1878—1935), predstavnika suprematizma. Se po sebno je stilsko podobna trikotna Pajštvarjeva Johana z Rudnega. Na severni zunanji steni doma je spominski mozaik, posvečen partizanom in ljudstvu v uporu, delo akademskega slikarja Ive Subica. Odkrit je bil 11. julija 1966. Mozaik izgublja barvo. čeprav ni izpostavljen soncu. Partizanski dam na Vodicah, Proslava ustanovitve Gorenjskega bataljona leta 2001. Foto: MM. 126 I:AM leto. Ima 18 s<>b ter lahko hkrati prehrani in prenoči So gostov. Cena celodnevne oskrbe je 3000 SIT. Dom je \ lasti XB Jesenice. Radov ljice in Kranja, uspešno pa ga upravlja Darko Jeglič. Celotna Vodiška planina ob vsakoletni avgustovski prireditvi lahko sprejme okoli 3500 gostov. Obstoječe stanje Mošenjske planine Dne 28. oktobra 200] sva / Ludvikom Jelencem iz Dražgoš obiskala pašne pla nine na Jelovici in med njimi tudi opuščeno Mošenjsko planino. Ko sem planino zadnjikrat še videl se je visoko dvigal dimnik. \ remenske neprilike so ga odnesle. Dostop na Mošenjsko planino i/ Dražgoš je preko zaselka Jelenšče. Vse do vrha Dražgoške gore je cesta asfaltirana, dalje pa makadamska dobro vzdrževana. Južno izhodišče za Mošenjsko planino je nad krajem (aha pri Zakovnikovi koči pod Jelenim vrhom (1331 m). Tu so prostori za parkiranje vozil. Pešpot se nadaljuje navkreber proti severu po slabem koli »vozu mimo grobišča padlih partizanov 4. sep tembra 19-12. Pot se vzpenja na preval okoli 1320 m od koder vodi steza h koči. ki je severovzhodno od prevala Na križišču vrh prevala sta dve poti desno proti vzho du. Prava pot je v smeri sever in se kmalu obrne na vzhod in v blagem nagibu se pride h koči. Čas hoje je 20 ali 30 minut. Takoj ko smo bili ob zidov ju njegove nekdanje koče te skrajna malomarnost stisne. Zgornje površine kamnitega podstavka so zaradi zmrzali razmajane, klet. ki je pod dnevno sobo je polna vode, trije spominski kamni z napisi so ti popolnoma nečitljivi. To je ugotovila Jelenčeva žena. ki je s seboj prinesla svečko in jo prižgala v spomin padlim borcem CB, ki so tu ostali. Spraševali smo se ali to spominsko obeležje nima odgovornega oskrbnika? O klavrnem stanju ostankov koče in okolice smo obvestili Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območno enoto Kranj. Partizanska taktika vojskovanja in premikov na Jelovici v času 1941/1942 Običajno so se partizani zadrževali na Jelovici na njenem vzhodnem obrobju nad Savsko dolino. Od tod so se lažje oskrbovali. Tudi novice o gibanju sovražnika so hitro prišle do njih. Tudi spopadov s sovražnikom v tem okolišu ni bilo. Ob novicah da se sovražnik pripravlja na vdor na Jelovico, so se partizani povlekli globlje v osrčje Jelovice na zahodu. Nastala odmaknjenost od prehrane in informacij je poslabšalo partizanom varnostne razmere. Med tem ko se je sovražnik sporazu meval radijsko, so se partizani sredi gozdov lahko zanašali le na v id in sluh. kar pa je bilo v večjih primerih usodno za partizane in sovražnik je bil v nepreglednem pogozdenern prostoru uspešnejši. Sledijo porazi. Dne S. avgusta 1942 so močne poli cijske enote tu razbile Corenjski bataljon. Padlo je l- partizanov, med njimi koman dant bataljona Jože Gregorčič. Na Mošenjski planini, sosedi Lipniške planine, je pad lo 17 oziroma 1\ l.\ I l'( IRM \ARI(,ARJI I/. l>ASin RA \ M PRIin (tO LETI zgodilo. Pot so nadaljevali proti zahodu do gozdarske postojanke na Martinčku. Buhova zaseda na tej poti zato nikdar ni prišla v stik s policisti. Bertonceljeva izjava je zato le domneva. 6. Kan Jan je v svoji letošnji četrti knjigi ponovil i/ prejšnjih knjig samo to. da so se na Bodlajki policisti razdelili v dve koloni od katerih naj hi ena prodrla naravnost na Mošenjsko planino, druga pa z Martinčka. 7. Na Martinčku je major Mann odpustil oba vodiča in za pot po Jelovici izbral Fran ceta košmrki mlajšega. Vodil jih je izključno po Mannovem programu z dne 12. janu arja 19 i2. Proti Mošenjski planini prvi postojanki so šli skozi Zajčjo piano. DoMoŠenj- ske pkinine so prismučali ne da hi jih na svoji poti kdo zaustavil. Na planino so prispeli malo pred 1 t. uro. Tu je očitni dokaz, da borci CB v koči niso v zadostni meri zavarovali vse dostope do koče. Odpira se vprašanje ali je krivca za Mošenjsko tragedijo iskati med borci CB in ne po Bertoncljevih namišljenih izdjalcih? S. ()b prihodu policistov - smučarjev na Mošenjsko planino so ti zavzeli vzvišene položaje na zahodni strani koče in delno tudi s severne, to je nasproti glavnim vstop nim vratom i/, koče. Po dimu, ki se je valil iz dimnika so vedeli, da je koča oblju dena. Niso pa vedeli kdo kuri v koči ali so pribežniki i/ Dražgoš ali borci CB. ki so se umaknili i/. Dražgoš. Zato so čakali kdo bo prvi prišel iz koče. 9. Radovljiški zbornik za leto 1990 po poti spominov ugotavlja na strani 13 t in 135, da so policisti prišli na Mošenjsko planino znatno pred 1 t. uro in tam čakali na p< iložajih. in. Tudi izjavi [veta Subica in Joža Žbontarja z Rudna govorita, da so policisti na padli borce CB šele tedaj, ko so se na verandi pojavili iz koče borci, ki so namera vali zamenjati Buhovo zasedo. Oba sta prepričana, da so bili partizani na Mošenjski planini odkriti povsem po naključju in ne izdani. 1 1. Neizpodbiten dokaz o tem. cla Franjo Košmrl ni bil izdajalec, je da sta on in sin po Mošenjski planini še nadalje ostala na Martinčku in tam bila tudi umorjena. 12. Tudi namestnik Vhrcverja polkovnik Handl navaja, da je oddelek policije presenetil na Mošenjski planini skupino borcev CB. V hudem boju je padlo 13 parti zanov. Težko ranjeni pa so bili trije. Padli borci Cankarjevega bataljona na Mošenjski planini Padli borci 13. januarja 1942 na Mošenjski planini so naslednji: 1. Henrik Biček. _'. Maks Dolinar, 3. Miha Fister, i. Ciril Golja, 5. Jurij Gračan, 6. Jaka Jereb, 7. Jernej Kokalj. S.Janez Kovačič, i). Kari Mlakar, K). Vinko Oman. 11. Benedikt Padovan, 12. Mirko Šubic in 13. Edvard Tominc. Imena petih ranjenih mi niso poznana. Nekaj Zmot in neresnic v knjigah Ivana Jana o dražgoških bojih Novinar Gorenjskega Glasa Marjan Teletko je v noveli l trinki iz Poljanskega punta tudi zapial: ...»Bilo je 19. decembra (1941 MM). Sneg je bleščal od bledih pomla danskih žarkov, ko so trije Nemci (dva MM) iz Narigarjeve domačije gnali na dvorišče očeta Tomaža. Hiša je ostala odprta in na tleh ob vratih je ležala mati z nepopisno bolečino, kričala v mrzel in sovražen zimski dan Tomaž kam te peljejo?« Po radijski oddaji -Se pomnite tovariši« je romanširano Teletkovo novelo objavil lan v svoji prvi knjigi leta 19ul. Oba. novinar in kronist - zgodovinar sta prezrla, cla 131 LOŠKI KA/.(,li:i1l IS je tedaj Katarina Šubic že leto dni počivala na pokopališču v Poljanah. To navajam kot primer kako lahko iz romana po zaslugi zgodovinarja neresnica postane resnica. Po vojni Jan navaja da se je razgovarjal z gospodarjem Narigarjem. Ta pa je bil že od leta 1944 pokopan v Sentjoštu nad Horjulom. Na strani 305, tretja knjiga, Jan piše, da so v Gorjah in na Bledu Prešernovo teto po izdajstvu gozdarja Hanzlowskega, 3- januarja 1942, napadli nemški smučarji. Padel je borec Avgust Prislov i/ Mengša. Smučarski oddelek je bil ustanovljen Šele 12. januarja 1942. Hanzlovvski je bil upravnik gozdarske postojanke na .Martinčku in znan kot dober in pošten človek. Kako nezanesljiv je Jan pri svojem poročanju bere mo v knjigi Vrh v Dražgošah in sicer na strani 132. da je obstreljevanje borcev v koči na Mosenjski planini trajalo 13 ur. Napad policistov - smučarjev se je resnično začel ob 14, uri in je trajal do okoli 18. ure. ko je v zimskem času že mrak. Tako je ob streljevanje lahko trajalo največ štiri ure. Na strani 24 Jan navaja, da je bil posvet gorenjskih aktivistov pri Kocjanovih na Laškem pred 1. decembrom 1941. Točno pa je ugotovljeno, da je bil ta sestanek pod vodstvom Staneta Žagarja S. decembra. Okoli 1. decembra ni mogel biti ta posvet. Stane Žagar odgovoren za porušitev preserskega mostu se je tedaj nahajal v Ljubljani in na Babni Gori. Na posvetu 8. I. I() 11 je Žagar poročal kako se je zaključilo mini ranje mostu. Za padlega Maksa Dolinarjajan v svoji knjigi Vrh v Dražgošah. na strani 143 na vaja, da je padel v Dražgošah na strani JSh pa na Mosenjski planini. Torej je padel kar dvakrat. Skica pohoda CB i/. Selške doline v Poljansko dolino in vrnitev v Selško dolino na strani 128 je napačna predvsem v severnem delu. Najzahodncjša točka CB je bila Kališnik in ne Kotlič. Bataljon se ne razide na Kotliču. temveč vzhodno od Kališnika pod Britmanco. Dvomimo, da bi bil s takimi napakami osnutek Maksa Krmelja. Pisatelj bi moral te napake odpraviti. Isto velja za skico na strani 261 tretje knjige Dražgoška bilka, ki je nepravilno predstavljena in zavajoča. Pod sliko zaselka Doline v Bukovem Vrhu stran S. hiša Dolinca Toneta Ruparja z ozadjem Polhovca in Valterskega Vrha nosi nepravilen naslov Skoblova kmetija na Bukovem Vrhu s Pasjo ravnijo v ozadju. Jan trdi na strani 155, da je CB prišel k Brdarju v Vinharje - Poljanska dolina 12, decembra ll)il zvečer (12. decembra je bil še v Rovtu). Maks Krmelj v Loških razgledih 1981 na strani 30 piše: Okrog osme ure zvečer v soboto 13. decembra je prišel s Hotavelj Pavel Kalan s sporočilom, da so prišli (CB MM). Lep primer, netočnost zapisa v knjigi Dražgoška bitka na strani 2-1-8. izjave mlade ga Dražgošana o umiku pred Nemci na planino Rovtarica. Gosar pravi: »Okoli se dem družin se je iz. Dražgoš umaknilo pred podivjanimi Nemci v koče na Rovtarici. Nekaj dni po umiku iz Dražgoš so po naši sledi prišli za nami Nemci. Začeli so stre ljati po kočah. Mi smo začeli vpiti in (.lajati znamenja, da smo neoboroženi in mirni prebivalci". Dražgošani so prišli skozi Mrzlo dolino čez preval Razstoke (1122 m) torej z južne strani, policisti pa z vzhodne strani po pregledu Selške planine. Vse te nedostalke navajam zato. da bi lažje kritično presojali kaj je pri Janu lahko resnično in kaj ne. 132 (:A.\K.:K/!:\ ' m TAII<>\ is i />' )A'.\/ \ARI(;AKII IZ PAsir UA I A/ ruij) 6(i uni Zaključne ugotovitve CB se je dvakrat združil iz čet, obakrat z namenom, da bi dvignil narodno vstajo na Gorenjskem in se otresel tujega jarma. Prvič je obstajal bataljon, tudi pod imenom Gorenjski, le tri dni. od s. do 8. avgusta 1941, ko je bil na Kotliču (lili in) na Jelovici razbit. Po trimesečnem premoru sta se Jeseniška in Jelovška četa znova /.družili v CB 25. oktobra, / istim namenom kot prvič. Tokrat je bataljon obstajal do 1 i. januarja 1942 ali slabe tri mesece. V času obstoja je bataljon izvedel številne diverzantske akcije. [zvojeval je dve pomembni zmagi: 12. decembra v Rovtu in 2~. decembra v Buko vem Vrhu. Njegov vrhunski vojaški dosežek so tridnevni boji v Dražgošah, kjer je bataljon kljub enajstkratni nemški premoči ostal neporažen. Umaknil se je na Draž- goško goro, vklenjeno v sneg in pri -30 stopinjah Celzija ter se tam razšel. Nemški policisti - smučarju so 1 .->. januarja okoli 1 i. ure presenetili in obkolili 60 borcev CB v koči na Mošenjski planini. Padlo je L7 borcev, hitro, v šitirih urah. V koči je ostalo 1 t mrtvih in trije težko ranjeni. To se je zgodilo dva dni pred razpustitvijo bataljona in je bil največji Nemški uspeh proti CB. S svojim obstojem in vojskovanjem, naj več na škofjeloškem, kjer je izvojeval tri zmage, je zaustavil Hitlerjevo povelje »Naredite mi to deželo zopet nemško«. Preprečil je selitev prebivalcev Gorenjske. Zaradi dvakratne vstaje ni prišlo do priključitve Gorenjske rajhu. CB je nase vezal pel do šest elitnih policijskih bataljonov, ki jih je okupator krvavo potreboval na drugih bojiščih. CB je imel poleg komandanta in političnega komisarja še tihega operativnega oficirja, Jaka Bernarda, ki je bil vedno tam. kjer je pokalo. Bil je več kot kos dvema visokima nemškima SS generaloma Georgu Schreyerju in Ervvinu Rosenerju. Oba poveljujoča v štabu »Jugovzhod- sta klonila pod Bernardov imi voja škimi potezami. V podjarmljeni deželi je maloštevilna Gorenjska skoraj goloroka dvignila vstajo proti okupatorju. To je bil gotovo edinstven in junaški primer v takrat okupirani Evropi, Ob obračunu dejavnosti CB 1941 12 ne bi bilo pošteno, če ne bi pri tem imeno vali tudi uspešnega partizanskega vojskovodje Jake Bernarda in njegove desne roke, razumnega in čvrstega borca - vodnika Franca Bička-Bruna. Oba sta skupaj in uspe šno soustvarjala zgodovino CB v narodni vstaji na Gorenjskem, uperjeni proti nad ležnemu in vsiljivemu nemškemu zavojevalcu. Na svoji bojni poti iz. Selške v Poljansko dolino in ob ponovni vrnitvi v Selško dolino je puščal Jaka Bernard za seboj zmagovito sled. Bil je dejansko tihi opera tivni vojskovodja CB. Spremljal je ukrepe nemškega akcijskega štaba »Jugovzhod" in uspešno vodil obrambne boje s številnimi nemškimi bataljoni, ki sta jih vodila SS generala Georg Schrever in Erwin Rosener. Čeprav ni bil član stranke, mu je ta zaradi njegove uspešnosti posmrtno dala priznanje narodnega heroja. Niso pa strankini merilci hoteli videti zaslug za NOB pri legendarnem borcu CB Francu Bičku-Brunu, čeprav je s svojimi kvalitetami daleč izstopal iz vrst najboljših borcev. Zaradi njegovih uspešnosti se je v sestavi CB začelo z uspešno in odmevno logistično akcijo v Resmanov mlin v Zapužah. Sledil je vdor v orožniško nemško postojanko v Poljanah in istočasno v skladišče Kmetijske zadruge v Poljanah. V nje- 133 LUSKJ KA/.aiHni iN govih rokah je bila pomembna obrambna vrhunska točka na Pasji ravni ( 1027 m). Ponovno ga vidimo v Selški dolini kot osamelega strelca na štrlečem skalnem po molu, imenovanem Jelenca, severovzhodno od naselja Jelenšee \ vasi Dražgoše. Zaradi njegove intenzivne obrambe s tega mesta je skala prevzela njegov priimek in se od tedaj dalje imenuje Bičkova skala. Nadvse junaško dejanji.' je Irance Biček opravil tudi na Mošenjski planini. I/ brezizhodnega položaja je zagotove smrti rešil il borcev CB. Stranka je ob vseh Bičkovih uspehih ostala gluha in ga ni spoznala za narodnega heroja. Obratno pa so ga njegovi soborci, vključno s prebivalci, imeli za narodnega junaka. Objavljeno gradivo o CB ni zaključena celota. Vojna škoda v Bukovem Vrhu, Valterskem Vrhu in na Mošenjski planini, ki so jo povzročili Nemci, ni popisana. Tudi stroški za obnovo požganih in porušenih domov niso zajeti. Neobdelane osta jaj« > demografske posledice (i/guba 50 mož I: postreljenih talcev v Dražgošah. umrlih v koncentracijskih taboriščih in njihov vpliv na nadaljnji razvoj Dražgoš. Popis materialne škode v Dražgošah je opravil Ciril Zupane, Loški razgledi it 19 . od str. 215 do 25S. Povem naj. da sem bil po vojni upravnik Obnovitvene zadruge Dražgoše. Prav smo ravnali, da smo najprej /gradili 53 km nove avtomobilske ceste Rudno—Draž goše in postavili lesene provizorije za prebivanje, v katere so se lahko zatekli Draž- gošani. ki so pričeli gradili nove hiše na pepelu prejšnjih. Kmalu po razpustitvi CB na vrhu vremensko neusmiljene Dražgoške gore je tudi Narigarjeva družina sklenila 15. postajo svojega križevega pota. Jan se brezuspešno prizadeva proglasiti Košmrla za izdajalca še v novi knjigi Vrh v Dražgošah (2002) V vseh dosedanjih knjigah o Dražgoški bitki ne Ivan Bertoncelj in ne Ivan lan nista uspela bralcem dokazati svoje trditve, da so bili borci CB v koči na Mošenjski planini izdani, in zato je imel sovražnik tak uspeh. Po njunih zatrjevanjih naj bi bil izdajalec Košmrl / Martinčka kriv za smrt 17 bor cev CB. V knjigi Vrh v Dražgošah je Jan ponovno poskusil Košmrla predstaviti kot izda jalca s tem. da se je oprijel Akcijskega povelja majorja Otta Mana. Košmrla pa pred stavil enkrat kot telefonista na Martinčku, istočasno pa kot vodiča 40 policistov na Lancovem nad Jelovico. Oboje hkrati pa po fizikalnih zakonih ni združljivo. Na strani 173 in 174 piše Jan. citiram: »Ob tako natančnem povelju opozarjam (Jan), da je major Mann lahko tako hitro reagiral je moral dobiti telefonsko sporočilo o prihodu najprej Pečnikovega in nato pa še Bičkovega voda«. (To je lahko samo domneva ne pa dokaz.) Tojanovo izjavo je razumeti, da je Košmrl dvakrat obvestil policijo v Radovljico navzočnosti obeh vododv na Mošenjski planini. Na strani 175 piše Jan sebi nasprot no, da Košmrl ni vedel za Bičkov vod. Na strani 174 Jan še piše v svoji knjigi Vrh v Dražgošah naslednje, citirani: »Na Lancovem bosta čakala dva pripravljena vodnika-. V tistih dveh vodnikih je Jan hitro in brez dokazov spoznal očeta in sina Košmrl. Naj k tem še enkrat pripom- 13-4 OI.VA.IA7AV/JI7:i/r/OV /\ VPORS1 VIA'/(,.!Ay//Z/'.iS// A'll V/ PRB> ho LETI iiim. da je meni poznano <>J kod sta bila vodnika in tudi njihova imena poznam. Nista t<> bila Košmrla saj sta tedaj bila na Martinčku. Ne morem razumeti Jana zakaj se brez potrebe spušča na spolzka tla. saj nikoli ne bo dokazal izdajstva Košmrla. S trmastimi stališči, da je krivec Košmrl. bo Jan doživel enak konec kot pokojni Bertoncelj v zvezi Buhovo zasedo. Jan je že trenut- 10 v stanju, da se mora zatekali, da sanja to. kar želi. da bi bilo res. Če bi bil sani v njegovi koži. bi na radovljiškem pokopališču raje prižgal svečko bema Košmrloma in sklenil, da ju bom še naprej pustil, da v miru počivata. n Narigarjevi se vračajo domov v Bukov Vrh O umiku borcev z Jelovice I i. januarja ll)t2 pripoveduje Frane Subic-Gošar, Narigarjev z Bukovega Vrha: -Zgodil se je neljubi dogodek, ki me je strašno prizadel in ga ne bom pozabil do smrti. Tedaj smo hodili r koloni drug za drugim. Ml sem za Tinetom Hrenom-Kljukcem, Slapovcem iz Zadobja, pred njim je bila nuja sestra Irana z otrokom. Ko je kolona zastala, se jv line zadri nad njo: Prekleti hudiči Sarigarjevi, ali boste sli izpod nog! Sedaj se le borite, ko ste naredili ta komunizem''. Bil sem liho in sem globoko požrl žaljivko." V Zabrekvah, pod Sv. Mohorjem je poveljstvo bataljona izdalo še svoja zadnja povelja. Odločilo je. da se Narigarjev a družina izloči iz Poljanske skupine borcev in zaradi varnosti pot nadaljuje sama po manj nevarnih poteh." Skupaj s poveljstvom in težkimi ranjenci so Narigarjev i še isti dan zavili s poti drugih in prišli na Laško h Koejanovim. kjer so odložili ranjenjce. Naslednji dan. Hi. januarja, je domači sin Zdrav ko Tomažin odpeljal Narigarjeve v Stražišče h Kumerdajevim. Na otroških saneh je peljal malega Jožka. Po dvajsetih dneh odsotnosti iz Bukovega Vrha, so se Narigarjevi prvič odpočili in zopet spali v posteljah. Dobri Kumerdajevi ljudje so Narigarjeve oblekli v sveža oblačila, jih založili in opremili s hrano za naporno pot domov skozi zasneženo Polhograjsko hribovje v Bukov Vrh. Iz. Stražišča so se Narigarjevi peš napotili h Kopaču v Zavrli pod Šmarno goro. Tu so nekoliko počivali in si nabirali moči za hriboviti del poti. Matjaževa služkinja jih je na saneh pripeljala v dolino Ločnice. Od tod so pot nadaljevali po močno razčle njenem hribovju. V ponedeljek 19. januarja so prehodili pot od Govejka mimo Sv. Barbare in Dolinjskega mlina do Sv. Ož.bolta. kjer so prespali noč z. 20. na 21. ja nuar v Kartelovi bajti pri Sv. Ožboltu. Sedaj niso bili več daleč od svojega Bukovega Vrha. Zjutraj so pot nadaljevali mimoStaniš. Valterskega vrha. Kovskega Vrha in prišli v Bukov Vrh. Nepopisna želja, da bi še enkrat videli domače kraje, jim je na dolgi in težki poti dajala novih moči. tla so vztrajali vse do domače vasi. Tudi Jožko je ju naško sledil hoji odraslih. V Bukovem Vrhu je zanje sledilo veliko razočaranje. Ko so v četrtek. 11. januarja, zadovoljno vstali pri Kisovvu. jih je ponovno obšel strah. Zagledali so gorečo domačijo Pav leta Kalana v Vinharjih, pri Muhu. Slišalo se je stre ljanje. Zaradi izdaje so Poljanski orožniki uničili del Poljanske skupine Rudija Robnika iz Žabje vasi. Z njim vred je padlo 6 borcev. V strahu, tla bodo podivjani Nemci prišli še v Bukov Vrh. Kisovec ni bil več pripravljen nuditi strehe partizanski družini. Narigaijev ini. ki so dobili obremenjujoč predznak »partizanski«, ni preostalo drugega, kot tla postanejo še begunci. Odšli so preko meje v južno Polhograjsko hribovje. Otl tu dalje bo za vsakega člana opisana njegova končna trpeča pot. 135 LOŠKI RAZGUiD! 48 Narigarjevi na svoji zadnji življenjski postaji Oče Tomaž Šubic-Narigar (1885-1944) Kot glava družine in pogorelo, se je hitro znašel, da bi zaščitil del svoje družine pred nasilnimi Nemci, potem ko so ti aretirali Brdarja in ga odpeljali s seboj. Vsi Narigarji so se zatekli k Skoblu. kjer je bilo tedaj operativno poveljstvo CB. Oče Tomaž je tedaj na preprost in duhovit način ocenil tamkajšnjega komandirja 2. čete Jakoba Bernarda-Jaka. Dejal mu je: "Tisi natančen kol vaga za zlato in oster kot turška sablja-. Tomaž in družina so se udeležili bojev v Bukovem Vrhu, Dražgošah in na Mošenjski planini. Ker po vrnitvi v domači Bukov Vrh niso nikjer dobili za točišča, so poleg vseh nesreč postali še begunci. Skrivoma so prestopili okupaci jsko mejo med Italijo in Nemčijo. Ustavili so se pri sorodstvu v Buhovem mlinu. Tomaž je bil že pri starosti 58 let bolj rahlega zdravja. Kljub temu pa je v letu 1943 služil partizanom. Vodil jih je čez mejo v razne kraje Polhograjskega hribovja vse do Babne Gore v obe smeri. Domobrancem iz Sentjošta njegovo delovanje ni ostalo skrito. Aretirali so ga in v Šentjoštu zaprli v nek hlev. Ves oslabljen se je po kapitulaciji Italije vrnil k sinu Francetu, ki je čevljaril prijerašu. Nemci in domobranci so Narigarjeve neprestano preganjali, cla so se ti morali umikati v gosto zaraščeno grapo. Ko je zaradi nemškega obstreljevanja pogorela Jeraševa domačija, sta se oče in sin jeseni 1944 umaknila na samotno domačijo k Žoharju, pol ure hoda izven Butajnove. Tomaž, ki je v življenju veliko pretrpel, je umrl pri Žoharju I t. novembra 1944. Pokopan je na pokopališču v Senijoštu. Mati Katarina Šubic, rojena Oblak (1884-1940) Mati Katarina je bila rojena v Zadobju (poleg Prelesja) 30. aprila 1884. Rodila je sedem hčera in dva sinova. I'mrla je 3. marca L940 v Bukovem Vrhu. Narigarjevo ženo Katarino sta pred stavila v svojih delih tudi novinar Marjan Telatko in pisatelj Ivan lan. Sin Franc Šubic-Gošar (1911-1986) France je bil tretji rojeni otrok Nari- garjevih in prvi sin v družini. Rodil se je 21. februarja 1911 v Bukovem Vrhu. Bred drugo svetovno vojno je živel na očeto vemu domu. kasneje pa v svoji hiši na Prapetnem, to je majhna gorska vas pod sedanjo cesto Kremenik-Črni Vrh. /. oče tom sta kuhala oglje, čevljarila. Oče Tomaž Šubic-Narigar in mati Katarina, rojena Oblak, ob poroki okoli leta 1905. Arhiv. MM. 136 CAXK. 1A7/1 III IAl/().\ l.\ I l>(>#.\7 A.\10 LETI Jože Tušek (1935-19X3), sin Ivane Tušek Njegov oče je bil Jurij Tušek i 1906-1942) iz Četene ravni, po domače Košane. To ime je pogosto v Poljanski dolini (Četena ravan, vas nad Fužinami). pomeni pa po velikosti četrtino posestva in tudi Zgornja Žetina (Kovski Vrh). Beseda Košane izhaja iz besede koš, s katerim je košane prenašal bremena na hrbtu, tudi svoje pridelke. Jožko se je rodil svoji materi bani in očetu Jmiju Tušku leta 1935. istega leta mu je oče umrl. Jožko je bil najmlajši udeleženec bojev CB (star komaj 6 let) \ bukovem Vrhu, \ Dražgošab in na Mošenjski planini, kjer je junaško tolažil ženske. Ko Narigarjevih po vrnitvi z Mošenjske planine kot izobčence nihče v rojstnem bukovem Vrhu ni upal sprejeli pod streho, jih je oče Toma/ Šubie odpeljal čez mejo na južno stran Polhograjskega hribovja, kot brc/domka se je Ivana s sinom Jožkom zatekla v Šentjošt nad Horjulom k Skvarčevim. po domače Možinovim. Tu sta bana in Jožko živela od leta 1942 do 1945. Ob približevanju konca druge svetovne vojne so se Možincn i, kot smo že zapisali. odločili, da zapuste svoj Šentjošt in da pobegnejo na tuje. Nadaljevanje tragedije je že opisano v razdelku Žalostna usoda Ivane Tušek, rojene Subic« Ivankin sin Jožko je skupaj s Petrom (Pedrom), danes glaciologom. in njegovim bratom Jurijem Skvarčo (so enake starosti) prebežali v Argentino. Tu se je Jožko izučil za krojača. Prebival je v kraju \equen. brata Skvarča živ ita v Buenos Airesu in sta v Argentini znana kot smučarja in alpinista v Pata- gonskih Andih. San Carlos de Bariloche je prav po njihovi zaslugi postal slovenski raj v Argentini. \ ba- riloških Andih ima več osvojenih vrhov slovenska imena. V tej južnoameriški Švici je bilo leta 1951 ustanovljeno slovensko planinsko društvo s podruž nico v Buenos Airesu. \a prošnjo Alojzije Šubie sem leta 1983 napisal pis- Jože Tušek, sin Ivanke Tušek. mo Jožku v Argentino s povabilom, naj se s svojo Arhiv MM družino vrne iz. Argentine v Žabjo vas v Poljanski Šentjošt nad Horjulom (>-t~ m Mogočna hiša premožnih Skvarčevih. [><> domače Možinovih v vzhodnem delu Sent- jošta. V tej hiši sta živela Xarigarjeva Irana. poročena Tušek s sinom Jožkom ml leta 1942 du 1945. Prav na vzhodnem delu rasi sta imela v Možinovi bajti raško popravtjalnico čevljev hangarja, oče loma: in sni France. 141 LOŠKI RAZGLEDI K dolini. Jožko se je povabilu odzval istega leta le za kratek čas, da je videl svojo mater še živo. Vendar se je bolehen vrnil v Argentino in tam umrl še istega leta. JožkoTušek je bil zagotovo posebna osebnost, vzpostavil je veliki lok med Buko vim Vrhom in daljno Argentino. Po njegovi smrti prihajata v Bukov Vrh k Narigar- jevim njegovi hčerki."" Pripoved o Narigarjih ima svoj konec v Argentini Saga o Narigarjih iz Bukovega vrha sega v daljno Argentino, ki je po obsegu 132-krat večja od Slovenije, šteje okoli f)!.^ milijona prebivalcev, ki so v 95 odstotkih evropskega porekla, večinoma Spanci in Italijani. Pni Slovenci - Primorci, so se naselili v Patagoniji že med obema svetovnima vojnama. Po letu 1945 je v Argentino prispel drugi val Slovencev, večinima političnih pribežnikov. V daljni Argentini je pristal, proti materini volji, tudi njen sin Jožko, tedaj star šele 10 let. Pregoreči dušebrižnik ga je ukradel materi Johani v begunjskem tab< >- rišču pri Trevisu in ga odpeljal v Argentino. Jožko Tušek. sedaj že krojač v Neuquenu je leta 1983 prvič in zadnjič obiskal svojo mater Johano v Bukovem Vrhu. Močni naselbini Slovencev so v Mendozi in v Bariločah v Patagoniji. V mestu San Carlos de Bariloche živi 100.000 prebivalcev, od tega 2^0 Slovencev, ki so znani alpinisti, glasbeniki in plesalci, Ločanom pa je poznan bariloški pevski zbor Vrabčki. Člani SPD v Bariločah neumorno osvajajo gorske vrhove v Patagonskih Andih in jim dajejo slovenska imena, kot je Torre Turna, po slovenskem alpinistu. V gori Torador. visoki 3554 m, nosi eden od vrhov ime Campanila Slovenj - Slovenski zvonik in podobno. Osvojeni vrhovi so za vedno zapisani v uradnih zemljevidih Argentine. Tako je Jožko Tušek nekaj pred svojo smrtjo sklenil nebesni lok med Slovenijo in Argentino. Bariloška okolica jezer in gora - obsežno turistično ozemlje Patagonije 142 C. 1 \A". IRJE\' II. 1 T. 1Z/O.V l.\ I PORS1 SARIGARJl 17. PASJE RA 1M PRED 60 LETI Zahvala Na tem mestu se zahvaljujem vsem sodelujočim, ki so mi pomagali pri izdelavi prispevka. Še posebno se zahvaljujem Ludviku Jelencu-Kopčovem iz Dražgoš, ki me je kot izredno dober poznavalec Jelovice vodil po njenih pašnih planinah. Se poseb no se moram zahvaliti tiskarni BS B Graf iz Ljubljane, za njene vedno pripravljane usluge. Zahvaliti se moram tudi gospe Renati Pavič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in Lojzetu Kosu iz Lesc za posredovane podatke. Zahvaljujem se gospe V. Smajdek za njene računalniške usluge. Vsi zemljevidi so napravljeni po topografskih kartah 1:25.000, ki jih je izdelala Geodetska uprava republike Slovenije. Opombe V zbirki črtic: Blegoš (Ciklostirana brošura, 1944). " Oče in sin. Slovenski poročevalec. 2 i. decembra 1943 in Gorenjska v borbi :a svobodo 2. Kranj 1960; Krnil Cesar: škofjeloški) pogorji.' in njegovi partizani o delu Ktusovega Joža, Loški razgledi 6 1959. str. 50—51: France Planina, Poljanska in Selška dolina, Ljubljana 1902. str. 30; Ivan lan. Dražgaška bilka in Cankarjev bataljon, Ljubljana 1975, str. 79; Janko Mrovlje-Marko, Janez Šubic-France. kurir z \ari- garjeve domačije. Loški razgledi 27 1980, str. 268-272; Tone Peternel-Igor, Razvoj < >F v Poljanski dolini in Poljanska vstaja decembra 1941, Borec 1966, Usode 1941—1945, str. 331. Prim. Krajevni leksikon Sloventfel, Ljubljana 1968, str. 354, Bukov Vrh. Pavle Blaznik. Skofja Loka in Loško gospostvo. Škofja Loka 1973, sli. -t!2 Prim.: Rudoll Badjura v Ljudski geografiji. Ljubljana 1953. str. cS3 piše. da je •rigelj- stegnjeno hrbtišče povešenega slovenskega brda. tu in tam pogozdenega. Manjša podoba Riglja- je Rigclc . Od tod Riglar ali Rigelnik. Tudi novinar Marjan Telatko v svojem prispevku. Marijan Masterl. Kako je potovala prepovedana literatura iz Ljubljane v drugi polovici leta 19 11, Gorenj ski glas, 1. september 1987. Izjava Franca šubiea s partizanskim imenom Gošar. ' Izjava Angele Retelj. rojene Šubie Izjava Franca Šubica, po domače Narigarja. "Ob Sv. Juriju so posli prejeli letno izplačilo in so si lahko izbirali drugega gospodarja. Svoje imetje so povezali v culo in odšli iskat novega delodajalca. O leni požigu piše poročilo okrožnega komandanta za Gorenjsko, polkovnika Handla z dne 7. janu arja 1942 o partizanskih akcijah na Gorenjskem decembra 1941, objavljenem v Zborniku dokumentov \( )V, Del h. knjiga 2. str. 320. V dokumentu št. 130. pod točko is piše: • /.->. 12. je šla patrulja orožnikov in carinikov na kraj dejanja na črnem Vrbti (pravilno Bukov Vrh. op. MM). Izvršilni organi so bili v bližini kraja iz gostega bukovega gozda brezuspešno obstreljevani. Na ogenj so odgovorili z ognjem Šli so za napadalci po sledovih, ki so vodili na Črni 1 'rh ter naleteli na neke kolibe, ki so rabile tiho tapcem in banditom za zatočišče in so jih milo zažgali. Po detonacijah, ki jih je izzval ogenj, se da sklepati, daje bila r kolibah mitnicija m ročne bombe.' Zlagano nemško poročilo se nanaša na požig Narigarjeve domačije v Bukovem Vrhu. ki stoji na samem, zunaj vaškega jedra, na rahlo nagnjenem hrbtišču in je daleč opazna. V škofjeloški jetniški knjigi je Janez Peternel vpisan pod zaporedno številko 194, Ni pa vpisano, da je bil odpeljan v Begunje, kot to piše pri drugih. Tako je moč sklepati, da je Peternel izgubil življenje nekje v okolici Loke. 'Martin Prešeren. Partizanska akcija Jelovške čete na I.ancovem. Gorenjska v borbi za svobodo. Kranj 19. Prim. 21. str, 96 in 103, 'Vinko Demšar. Pregled NOB na Škofjeloškem. Loški razgledi I') 1972. sir TJ. Prim, 38. str. 8 1. (Ciril Zupane. Partizanski spomini, kakor jih je bil zapisal Matevž z Rudna -Jože Žbontar. Loški razgle di 19 19~2. str. 1 |š Vinko Demšar, kustos Loškega muzeja. Pregled NOB na .Škofjeloškem Loški razgledi 19 19~2. sir. si Pomniki \OB na Škofjeloškem. Ljubljana 1986. str, [0=5 111 106. Izjava Muka Ambro/ič.i i/ Dražgoš. majerja na Mošenjski planini. "Ivan Jan, Cankarjev bataljon in Dmžgoška bitka. Ljubljana 1975. sir 2(n in Milan Žakelj-Žirovnik, S Cankarjevim bataljonom v Novo leto 1942. Gorenjska v fx>rbi za svobodo št. T. Kranj, december 1961. str. M: Pomniki SOB na Škofjeloškem 'Tone lerene. Satan, njegovo delo in smrt. Knjiga sir. 4O4. Prim. zap. št. 44. Pisna izjava l.ink.i Ferna. Podskalarja iz Bukovega Vrha. dana Tonetu Peternelu. Prim. zap. ši. 45 in prim. ši. i". Prim. /ap. ŠI. iS. "Le na južnem obrobju so poti apnenci tiiasni skriljavci. ban lan. Cankarjev bataljon in Dražgoška bitka. Ljubljana 1975, str. 34O in 341. Izjava Iranca šubica. dana Tonetu Petemelu. Izjava Angele šubic, por. Kelelj. dana Tonetu Peternelu. Prim. pripombo št. 51. Izjava Alojzije Šubic. dana avtorju. "Janko Mrovlje-Marko. Janez Šubic-France. Kurir z Narigarjeve domačije. Loški razgledi 1~ 1980, sir. 268 in Tone Peternel-Igor, Razvoj OF v Poljanski dolini in Poljanska vstaja decembra 1941. Borec 1996, str. 331, MAS Dopo 24 Anni torna a Časa in cerca tli se stesa (po 24 letih se vrača domov, da bi našla samo sebe), Alojza Šubic. Žabja vas, Francka Kalan. roj. šubic. Buhovica, Franc Šubic, Žabja vas, in Franc Bešter, po domače Kalan. šofer iz Selc. M.A.S. (lokalni časopis prinaša članek poti opombo %). Izjava Cirila Šubica iz Bukovega Vrha, dana avtorju. 144