IRDO NOVICE ŠT.8/V SEPTEMBER 2012 Darovanje spolnih celic - darilo, ki bo nekomu prineslo nepopisno sreco O kampanji Spregovorimo o neplodnosti smo se pogovarjali z Andrejo Verovšek, direktorico Zavoda Med.Over.Net. Str. 9 Vir: http://www.freedigitalphotos.net IRDO NOVICE IRDO NOVICE ŠT.9 IN 10/V SRECNO, ZDRAVO IN ODGOVORNO PREŽIVITE LETO NOVEMBER IN DECEMBER 2012 DRUŽBENO ODGOVORNO OBDAROVANJE STRAN 2 IRDO NOVICE ŠT.8/V Izdajatelj: IRDO - Inš-titut za razvoj družbene odgovornosti, Prerado-viceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino pris-pevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtor-jev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorira-na in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posa-meznih delov je dovol-jen le s pisnim dovolje-njem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Naj bo leto 2013 leto prijaznih ljudi, prep-rostih stvari in z zdravjem pretkanih dni! Spoštovane clanice, spoštovani clani inštituta IRDO! Leto 2012 je za nami in lahko recemo, da smo doslej opravili kar veliko nalog, ki smo si jih zadali. Povecali smo število clanstva, IRDO novice so se po obsegu zelo povecale in veseli nas, da nas veckrat pohvalite za njihovo vsebino in uporabnost. To leto smo postali nacionalna partnerska organizacija Evropske mreže za družbeno odgovornost CSR Europe, v ta namen smo dvakrat sodelo-vali na srecanjih mreže (v Berlinu in v Bruslju), za naše delo pa so se sedaj intenzivno zaceli zanimati tudi tujci: tako npr. Ministrstvo za traj-nostni razvoj Crne gore, s katerim smo se sestali v decembru, pa tudi predavatelji iz Velike Britanije in drugod, ki bi želeli izmenjati naše in njihovo znanje s podrocja družbene odgovornosti v prihajajocem letu. Nagrade Horus smo letos podelili že cetrtic zapored, pripravljamo pa že 8. mednarodno konferenco IRDO, ki bo v Mariboru v zacetku marca 2013. Partnerjev, s katerimi sodelujemo, je vedno vec, zato je tudi obse-žnejša komunikacija, ki zahteva vec casa in energije, a verjamemo, da bo prinesla tudi vec uspešnih projektov. V teh praznicnih dneh je nadvse pomembno, da najvec komuniciramo s seboj, s svojimi najbližjimi, v družinskem krogu, da se jim posvetimo in jim povemo, da jih imamo radi. Kajti izraziti ljubezen socloveku, pa naj bo to otrok, starš, partner, zakonec ali prijatelj, sodelavec..., je nekaj naj-lepšega, s cimer lahko obdarimo socloveka. Nic nas ne stane, pomeni pa vec, kot karkoli drugega. O možnostih odgovornega obdarovanja piše-mo tudi v tej številki in veselilo nas bo, ce boste kaj zanimivega našli v teh predlogih tudi zase. Prijeten Božic vam želimo, v novem letu 2013 pa vse dobro, na vseh podrocjih! Uredništvo IRDO novic, skupaj s Svetom zavoda IRDO in s Strokovnim svetom 1 Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883; Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družb ne odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi str kovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le te! STRAN 3 IRDO NOVICE ŠT.8/V Družbena odgovornost v deželi igrac: Veliko lepih besed, malo konkretnih dokazov Vsi naj bi poslovali druž-beno odgovorno, da to tudi v resnici dokažeta, pa sta se odlocila le Playmobil in Hasbro. O tem piše Urša Šmid Boži-cevic, ZPS. Str. 12 Tema meseca 5 Družbeno odgovorno obdarovanje Horus 16 Podeljena Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2012. CSR Europe 21 Dogajanje na podrocju družbene odgovornosti v Evropi. Odnos do okolja 23 Odnos do skupnosti 26 Odnos na trgu 27 Odnos do zaposlenih 29 DO vodenje 31 Razpisi 32 Dogodki, konference 33 Evropska prestolnica mladih 34 Literatura 35 Zapisi ob protestih 37 Poplave 38 Zanimivosti 40 Darovanje spolnih celic - darilo, ki bo nekomu prineslo nepopisno sreco O kampanji Spregovorimo o neplodnosti smo se pogovarjali z Andrejo Verovšek, direktorico Zavoda Med.Over.Net. Str. 9 Horus 2012 Znani so prejem-niki Slovenske nagrade za druž-beno odgovornost HORUS 2012 Str. 15 Okrogla miza Stanovanjska problematika in problemati-ka zaposljivosti. O okrogli mizi, da bodo mladi morali biti bolj samoiniciativni in še o cem, piše strokovni sodelavec Inšti-tuta IRDO Aleš Jambrek. Str. 30 Nova knjiga »Kompleksna družba v radikalni sredini«, avtorjev: Bojan Radej, Mojca Golobic, Mirna Macur. Založba: Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta UL. Izid: december 2012 Str. 40 STRAN 4 IRDO NOVICE ŠT.8/V Tema meseca DRUŽBENO ODGOVORNO OBDAROVANJE DILEME DRUŽBENO ODGOVORNEGA OBDAROVANJA Ddr. Matjaž Mulej, zasl. prof. na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in predsednik Strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, o dilemah družbeno odgovornega obdarovanja. Za zacetek ponovimo, kako je Evropska unija novembra 2011 opredeli-la družbeno odgovornost: to je odgovornost za vplive na družbo. Druž-ba ne pomeni podjetja niti države, ampak vse ljudi in njihove naravne pogoje za življenje. Pred odlocitvijo in dejanjem moramo torej pomisli-ti na posledice, da ne bomo povzrocili nic ali vsaj cim manj težav. Pred-videvanje posledic odpira dileme. Ko smo mi, ki imamo danes preko 70 let, bili otroci, so bile take dileme drugacne kot danes. Ni bilo današnjega izobilja, saj centralno ogrevan-je, redno kopanje s toplo vodo, vec parov cevljev, smucke in podobni pripomocki, polne omare oblacil, dopusti v hotelih in vsako leto pogos-to dalec od doma, južno sadje, puhovke itd., niso bile obicajne dobrine. (O racunalnikih, prenosnih telefonih, e-pošti in mnogih drugih sodobnih elektronskih pripomockih ne kaže govoriti, saj so jih izumili kasneje.) Družbena odgovornost znotraj družine in obdarovanja ob praznikih je odpirala zelo drugacne dileme kot danes, tudi ce pustim vojna leta ob strani in obujam spomine samo na povojna leta. Ni bilo izobilja, hudo pa tudi ne, vsaj ne v mojem spominu. Imeli bi radi vec, vendarle dovolj številni, da se je pojem 'boljše življenje' bolj vezal na 'imeti vec dobrin, po možnosti vec kot sosedi', kot na 'ustvarjati vec koristi za celotno družbo ne glede na placilo'. Taka težnja je tudi Slovence potegnila v mline potrošniške družbe, ki je povzrocila sodobno družbeno-ekonomsko krizo. Uveljavilo se je pricakovanje, da bo mogoce in treba imeti vedno vec in vec, zato tudi proizvajati vec in zaslužiti vec. Danes živimo tu in drugod po svetu v krizi izobilja, v kateri ambicije niso usmerjene toliko v ustvarjanje, morda celo v dodatnem delovnem casu ne glede na placilo, kot v prosti cas in podobne pravice, podlage za katere nam morajo ustvariti drugi. Toda take družbeno-ekonomske dileme se ne ticejo obdarovanja v ožjem smislu besede, obicajnega v decembru. Pomislimo malo na dileme, ki se danes navezujejo nanj. Veliko družbeno odgovornost do svojih otrok in vnukov bi pokazali, ce bi dali prednost casu z njimi in za njih pred casom za 'nujno' delo, domace in/ali službeno in družbeno, namesto da jim kupimo kakšna (bolj ali manj draga) darila. Toda: koliko družbene odgovornosti bi s tem pokazali do delovnih mest tistih, ki taka darila izdelujejo, za njih dobavljajo nacrte, opremo, materiale, energije, jih vozijo iz tovarn v trgovine in tam skladišcijo, prodajajo, pakirajo itd.? Veliko družbeno odgovornost bi pokazali, ce bi, ko bi že kaj kupi-li, a skromnega in vsakdanjega (kot v naših otroških casih), hkrati pa bi njihovi vrstniki in prijatelji iz soseske, vrtca ali šole dobili darila za višjo ceno. Toda: koliko družbene odgovornosti bi s tem pokazali do nevarnosti, da otroci z dražjimi darili iz svojega okolja izlocijo otroke s skromnejšimi darili, ali se jim vsaj posmehujejo? Veliko družbeno odgovornost do svojih otrok in vnukov bi poka-zali tudi s tem, da bi jih poucili, da ni cena za darila prav nic pomembna za njihovo prijateljstvo, ampak je pomembno med-sebojno srcno in prisrcno obnašanje. Toda: koliko družbene odgovornosti bi s tem pokazali do nevarnosti, da se zdijo naši otroci in vnuki drugim naduti, ceš da se obnašajo kot ucitelji namesto kot prijatelji, zaradi cesar tudi tvegajo, da jih drugi nehajo šteti za prijatelje. Ce bi torej popustili in kupili kakšna draga darila, bi s tem pokazali družbeno odgovornost do otrok, a z negativnimi posledicami potrošniške družbe v njiho-vem družbenem okolju. Toda: koliko družbene odgovornosti bi s tem pokazali do naravnega okolja, iz katerega je treba vzeti surovine in drugo, obenem pa ga je treba z naložbami v ceste, železnice, elektricne vode, plinovode, naftovode, stavbe za tovarne in drugo infrastrukturo unicevati, da je izdelke mogoce izde-lati in dobaviti. Niti ne kaže zdaj posebej omenjati odpadkov, embalažnih in drugih, ki nastajajo v proizvo-dnji, izpustov v zrak in vodo, uporabo nevarnih kemikalij idr. Tudi pri proizvodnji in dobavi daril ne gre brez vsega tega, a nam vsem unicuje pogoje za življenje. Podobne dileme se kažejo tudi pri darilih za odrasle. Sam najraje podarim kakšno knjigo. Upam, da njena vsebina odtehta dileme, kakršne sem navrgel zgoraj. O tem seveda ne morem vedno biti povsem preprican, ker niti ne utegnem niti ne štejem za primer-no prebrati vse knjige, preden jih komu dam.Skratka, december ni samo mesec uživanja ob darilih, ampak je morda v primerljivi meri mesec dilem ali celo mesec skrivanja pred dilemami. Lastnimi in dilemami dru-gih. photostock, freedigitalphotos.net STRAN 5 IRDO NOVICE ŠT.8/V Tema meseca Darila iz pravicne trgovine Darila, ki pomagajo spreminjati svet na bolje, so darila iz pravicne trgovine. Trgovina 3MUHE je prva pravicna trgovina v Sloveniji. Prodaja izkljucno izdelke proizvedene, pridelane oziroma narejene v sistemu pravicne trgovine. Kupcem s pestro izbiro blaga ponuja konkretno mož-nost za uveljavljanje bolj humanih in trajnostno smi-selnih nacinov posredovanja izdelkov. 3MUHE zdru-žujejo kupce, prostovoljce in druge posameznike v navdihujocem spreminjanju sveta na bolje. Vsak nakup je naložba v boljši svet. Umetniki, ki slikajo z nogami ali usti Nekateri invalidi skrbijo zase tako, da slikajo. Ustvarjajo umetnine, a ne z rokami, ker tega ne morejo, ampak z usti ali nogami. V Sloveniji je deset slikarjev. Z nakupom nji-hovih izdelkov pripomoremo k temu, da se sami lažje preživljajo. Izjemne stvaritve teh umetnikov lahko kupite, ce kliknete tukaj. Rocno izdelana darila gojencev varstveno-delovnih centrov Tudi številni gojenci varstveno-delovnih centrov rocno izdelujejo darila. Cas božica in novega leta je cas topline, ljubezni in lepih želja. Vošcite svojim bližnjim, prijateljem in poslovnim partnerjem z rocno izde-lanimi vošcilnicami Zveze Soncek ali VDC Polž Maribor. Seznam vseh varstveno delovnih centrov najdete tu, nekateri so bolj podjetni, drugi manj, vsi pa veseli, ce so za svoj trud nagrajeni tudi financno. http://harmonijabivanja.si/novoletna-darila/ STRAN 6 IRDO NOVICE ŠT.8/V Krilca Izvirno praznicno obdarovanje CAS JE ZA DRUŽBENO ODGOVORNA IN OKOLJU PRIJAZNA DARILA Krilca, darila s carobno mocjo, so darila, s katerimi izražamo solidarnost ter cut za socloveka, živa-li in naravo. Obdarovanje s Krilci je tudi primer dobre poslovne prakse. Krilca so darila cisto posebne vrste - to ni podarjanje materialnih daril, ki jih nihce v resnici ne potrebuje. Še enega multipraktika, še enega kosa nakita, še enega darilnega kompleta kozmetike... Ko podarimo Krilca, storimo dobro delo in poleg obdarovanca osrecimo še nekoga tretjega. Ali kot pravi glasnica Krilc Katarina Cas: »Namesto da teti znova kupiš skodelico, cokolado ali šampon, ker resnicno nimaš druge ideje, predlagam, da vtipkaš www.krilca.si. Tukaj najdeš nacin, kako osreciš teto, sebe in najpomembneje - nekoga, ki je pomoci res potreben!« Podarjanje Krilc tako resnicno pomeni pomemben korak v spreminjanju sveta na bolje. Krilca so nastala leta 2007 pod okriljem nevladne organizacije Umanotera (www.krilca.si). Namen Krilc je omogociti stalne prilive izbranim družbeno odgovornim projektom v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in državah v razvoju. Projekti se lotevajo širokega spektra družbenih in okoljskih problemov. Z nakupom Krilc lahko nasmejimo bolne otroke, pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanju revšcine v državah v razvoju, boju s podnebnimi spremembami, ali pa razveselimo otroka brez staršev z novimi športnimi copati. Ostale dobre strani takšnega obdarovanja so še: z njim ne obreme-njujemo okolja, izognemo se nakupovalni mrzlici in dolgim vrstam v trgovinah ob vecjih praznikih, hkra-ti pa obdarovanca presenetimo na res izviren nacin. Obdarovanec prejme licno oblikovano cestitko z ori-ginalno ilustracijo, darovani denar pa gre v celoti za enega od dobrih namenov, ki si ga darovalec izbere sam. Od prvega kataloga se je ponudba daril iz razlicnih vsebinskih podrocij in geografskih obmocij še pove-cala in v tem casu je bilo narejenih veliko dobrih del. Podarjenih je bilo že vec kot 6400 Krilc. Med dru-gim je bilo s tem zavarovanega za vec kot 85 nogometnih igrišc tropskega gozda, skoraj 1000 otrok iz deprivilegiranih okolij v Sloveniji se je udeležilo kreativnih delavnic, skoraj 1500 m2 obmocja v Bosni je bilo ocišcenega min in drugih nevarni sredstev, v Sloveniji je bilo posajenih vec kot 1600 sadik redkih avtohtonih drevesnih vrst in skoraj 500 otrok iz Gane je prejelo obvezno šolsko uniformo. Eden od generatorjev sprememb v družbi so tudi podjetja, ki se vse bolj zavedajo pomena družbeno odgovornega ravnanja. Družbeno odgovornost v Umanoteri razumejo kot konkretno akcijo, okoljsko pri-jazno in socialno pravicno ravnanje, ki tvori trajnostni model delovanja podjetja oz. organizacije. Gre za poštenost brez zlorabe – do svojih sodelavcev, poslovnih partnerjev, strank in do narave. Svojo družbeno odgovornost podjetje udejani tudi z nacinom obdarovanja poslovnih partnerjev, strank in kolegov. Z odlocitvijo za Krilca podjetje izkaže zavedanje o vpetosti v družbo in okolje ter svojo odgovornost do obeh in hkrati izstopi iz prevladujocega potrošniškega vzorca. Zato so Krilca izjemno primerna tudi kot poslovno darilo. Ves denar, ki ga narocnik nameni za nakup darila, gre za izbrano darilo. torej za konkreten projekt. Umanotera namrec sodeluje s partnerskimi organizacijami, ki projekte izvajajo, in vse so se uradno zavezale, da bodo denar v celoti porabile za darilo iz projekta Krilca. Vse informacije na 01 439 48 95 in na www.krilca.si. Pripravila: Karmen Kogoj Ogris, vodja komuniciranja, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni raz- Obla__ek.jpg STRAN 7 IRDO NOVICE ŠT.8/V Unicef UNICEF-ova vošcilnica je vec kot le dobra želja…. Zgodovina UNICEF-ovih vošcilnic UNICEF oblikuje edinstveno tradicijo vošcilnic že vec kot 60 let. Leta 1949 je bila namrec poslana prva UNICEF-ova vošcilnica, s katerimi še danes razveseljuje otroke po svetu. UNICEF-ova prva vošcilnica je postala resnicnost s pomocjo sedemletne deklice, Jitke Samkove. Njena vas na Ceškoslovaškem je po 2. svetovni vojni prejela UNICEF-ovo nujno pomoc v obliki hrane in zdravil. Jitka je leta 1947 pri likovnem pouku narisala sliko sonca in skupine otrok, ki plešejo okrog mlaja in jo poslala UNICEF-u kot zahvalo za vso pomoc, ki jo je nudil v njeni vasi, predvsem otrokom. Deklica je risbico poimenovala »Sreca«. Ker je risbica navdušila UNICEF- ovo osebje, so jo ponatisnili na vošcilni-cah. Od tedaj je ideja UNICEF-ovih vošcilnic navdušila številne svetovno znane umetnike. Dela svetovno zna-nih slikarjev kot so Joan Miró, Henri Matisse, Raoul Dufy, Marc Chagall in Picasso, so krasila številne UNICEF-ove vošcilnice. Med svetovne UNICEF-ove ilustratorje vošcilnic so se uvrstili tudi slovenski umetniki, Marjanca Jemec Božic, Marlenka Stupica, Ancka Gošnik Godec, Jelka Reichman, Samo Jencic in Polona Lovšin. UNICEF-ova vošcilnica je vec kot le dobra želja…. UNICEF-ova vošcilnica je vec kot le dobra želja. Ko svojim najdražjim pošljete najlepše želje z UNICEF-ovo vošcilnico, s tem spreminjate življenja milijonov otrok po vsem svetu. Danes UNICEF po svetu proda vec kot 100 milijonov vošcilnic letno. Vsaka prodana vošcilnica pomaga pri zagotavljanju ustrezne prehra-ne, gradnji šol, izobraževanju, zagotavljanju cepiv in zdravil ter dostopu do ciste pitne vode otrokom v manj razvitem svetu. Ti in številni drugi humanitarni projekti rešujejo otroška življenja. Izvajajo pa se s pomocjo prodaje vošcilnic, ki jih pošljete vi. (Ne pozabite poslati UNICEF-ove vošcilnice tudi letos, saj boste tako pomagali številnim otrokom po sve-tu. Nanje boste spomnili tudi svoje najbližje, ki bodo vašo vošcilnico prejeli. Hvala.) Odkrijte darilo v darilu. Raznolik izbor UNICEF-ovih vošcilnic in daril je zares nekaj posebnega, a ne le zaradi edinstvenih moti-vov in izjemne kakovosti. V vsakem od izdelkov je tudi darilo, ki bo pomagalo otrokom zagotoviti lepšo prihodnost. Sredstva, ki jih UNICEF zbere s prodajo teh izdelkov, omogocajo preživetje otrok v zgodnjem otroštvu ter zdrav razvoj v mladosti in odraslosti. Z nakupom vošcilnic pomagate, da otrokom v šoli priskrbimo delovne zvezke, z nakupom obeska za kljuce pomagate, da otroke zavarujemo pred otroško paralizo, z nakupom skode-lice za kavo pomagate, da družini priskrbimo cisto pitno vodo. V vsakem UNICEF-ovem darilu je res darilo. Med vošcilnicami boste našli vse od tradicionalnih praznicnih vošcilnic do vošcilnic za rojstni dan, popoln izbor za vse priložnosti. Ne glede na to, koga želite obdariti, boste pri nas našli bogato izbiro daril, ki so namenjena zabavi, izobraževanju in preprosto uživanju. Najlepše pri tem je, da boste najbolj nepozabne trenutke v življenju lahko praznovali, vedoc, da bodo otroci po vaši zaslugi lahko živeli lepše življenje. UNICEF misli na otroke sveta in si vedno prizadeva, da bi zašcitil njihovo prihodnost. Zato so vse UNI-CEF-ove vošcilnice in darila zasnovani in izdelani po najstrožjih mednarodnih standardih kakovosti, varnosti, družbene odgovornosti in varovanja okolja. Najpomembnejše pri naši zbirki je pravicna trgovina. Zagotavljamo vam, da UNICEF-ovi dobavitelji spoštujejo naše standarde o temeljnih pravicah zaposlenih, predvsem pa popolnoma prepovedujejo delo otrok. Kam gredo zbrana sredstva? Sredstva, ki jih UNICEF zbere s prodajo teh izdelkov, so namenjena programom pomoci otrokom v državah v razvoju. UNICEF otrokom po vsem svetu omogoca preživetje, ustrezno prehrano in pitno vodo, zdravstveno oskrbo, šolanje ter zašcito pred izkorišcanjem in zlorabami. Otrokom in njihovim druži-nam pomaga tudi v kriznih razmerah. Za vsak evro, ki ga prispevate, nameni UNICEF Slovenija 70,5 centov za programe za otroke. 70,5 odstotkov od vseh zbranih sredstev je UNICEF Slovenija v letu 2011 namenil za programe za otroke.(Preostali delež omogoca UNICEF-u Slovenija uresnicevanje poslanstva za otroke z izvajanjem akcij zbi-ranja sredstev, prodajo vošcilnic in izdelkov ter delovanjem. Od vseh zbranih sredstev je UNICEF Sloveni-ja tako namenil 12 odstotkov za akcije zbiranja sredstev, 8 odstotkov so znašali stroški prodaje vošcilnic in izdelkov ter 9,5 odstotkov stroški vodenja in administracije.) 1st card Jitka je leta 1947 narisala sliko son-ca in skupine otrok, ki plešejo okrog mlaja in jo poslala UNICEF-u kot zahvalo za vso pomoc, ki jo po dru-gi svetovni vojni nudil v njeni vasi. Risbico je poimenovala »Sreca«. Podoba otrok, ki v zasneženo zimsko noc z lucko prinašajo sreco in vse carobne želje, je prvi slovenski motiv, ki je krasil UNI-CEF-ove vošcilnice. Avtorica Marjanca Jemec Božic je zanj dobila posebno UNI-CEF-ovo priznanje - prav njena vošcilnica je bila leta 1974 najbolje prodajana UNI-CEF-ova vošcilnica ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu. STRAN 8 IRDO NOVICE ŠT.8/V Pripravila: Maša Gorjup, svetovalka izvršnega direktorja za odnose z javnostmi, UNICEF STRAN 9 IRDO NOVICE ŠT.8/V Kako ste vi zaceli s kampanjo Spregovorimo o neplodnosti? Na Med.Over.Net smo se srecali z neplodnostjo kmalu na zacetku delovanja portala, pred vec kot dvanajstimi leti, saj so uporabniki veckrat omenjali stiske, ki jih doživljajo ob tem. Pokazala se je tudi potreba, da ustanovimo poseben forum, na kate-rem so se ljudje s podobno izkušnjo in težavami lahko pogovarjali, si izmenjevali informacije in se vzpodbujali, ko je bilo najtežje. Vedno smo se trudili prisluhniti ljudem in jim pomagati, ce je le bilo mogoce. Tako sta se lani na nas obrnili pogumni uporabnici, ki sta bili priprav-ljeni povedati svoji življenjski zgodbi in preko nje opogumiti druge. Želeli sta prestopiti prag foruma, anonimnosti in bremena, ki ga skrivnost lahko nosi v sebi. Tako se je zacelo nacrtovanje kampanje Spregovo-rimo o neplodnosti pod pomenljivim geslom »Bom kdaj mama / Bom kdaj oce?«. Ob podpori slovenskih strokovnjakov smo pripravili posebno spletno stran www.neplodnost.net. Na njej v sode-lovanju z zdravniki podajamo osnovne informaci-je, objavljamo življenjske zgodbe in povezujemo uporabnike - paciente s strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo. Zacetki kampanje, ideja, vzroki, kdo so pobud-niki oziroma organizatorji in kdaj ste priceli s kampanjo Spregovorimo o neplodnosti? Kampanja pod nosilnim sloganom Bom kdaj mama/ Bom kdaj oce? je nastala na pobudo Kristi-ne Modic, letos tudi nominirana za Slovenko leta 2012 in Katje Gaspari Leben, dveh pogumnih oseb, ki imata sami izkušnjo z neplodnostjo. Njuna želja je bila, da bi se o neplodnosti, vzrokih in pre-ventivi odprto govorilo in osvešcalo. Na Med.Over.Net smo se zavedali pomena temati-ke in smo kot institucija s podporo strokovnjakov njuno pobudo podprli in jo nadgradili. Prizadevan-ja sta nam v svet javnosti pomagala ponesti Aleš Kocevar in marketinška agencija PHD, ki je s svo-jimi aktivnostmi pritegnila medije, da so o tej temi zaceli obširneje porocati. Kdaj lahko govorimo o neplodnosti in kakšna je situacija neplodnosti v Sloveniji in v Evropi (v kolikor imate podatke)? Neplodnost je potihoma postala velika težava sodobne slovenske družbe. V Sloveniji se z njo spopada že vsak šesti par. Toda kljub njeni razširje-nosti je bil med neplodnimi pari še vedno mocan obcutek, da »se to dogaja samo nama«. V približno treh letih je bilo samo na portalu Med.Over.Net 68-odstotno povecanje zanimanja na temo neplodnosti. Številke so bile tako zgovorne, da je bila odlocitev o nujnosti ukrepanja samoume-vna. Dodatni vpogled v razmere je z analizo vsebin razkril tudi nekaj skrb vzbujajocih dejstev. Med neplodnimi pari je namrec prevladovalo ogromno zmotnih in znanstveno popolnoma neutemeljenih prepricanj, nekateri med njimi so opozarjali na pasivnost strokovne javnosti, med pari se je tudi dogajalo, da so nekateri pari sami preizkušali meto-de, ki so bile za njih lahko celo škodljive. Kombinacija razširjenosti neplodnosti, pasivnosti stroke in škodljivega samozdravljenja je vodila v ne le priložnost, temvec nujnost posredovanja in ozavešcanja tako strokovne kot splošne javnosti. Ves cas snovanja in priprave kampanje smo se zavedali, da vstopamo na obcutljivo podrocje, saj smo posegli v tradicionalne vrednote spocetja, ki so predvsem na podeželju podkrepljene z verskim ozadjem. Hkrati smo se dotaknili izredno intimne problematike, ki bi jo mnogi lahko dojeli kot pose-ganje v zasebnost. Oboje bi lahko povzrocilo nega-tiven odziv ali celo odkrit odpor, a izkazalo se je, da je bil cas pravi in ni bilo dopustno vec cakati, da odpremo dialog. Kako je tema neplodnosti sprejeta oziroma obravnavana v splošni slovenski javnosti? V kolikšni meri se neplodnosti posvecajo mediji in drugi oblikovalci javnega mnenja? Tema neplodnosti je bila sprva med zdravstvenimi delavci sprejeta z zadržkom, saj neplodnost niso doživljali kot tabu temo, kasneje pa se je razvilo tesno in dobro sodelovanje. Splošna javnost je kampanjo pozdravila z odobravanjem. Kakšen je namen kampanje Spregovorimo o neplodnosti? Koga vse nagovarjate oziroma komu je namenjena? Je to splošna javnost ali tisti, ki se s to težavo spopadajo ter njihovi bliž-nji? Kakšni so cilji kampanje, kaj želite z njo doseci? V letu 2012 imamo dva kljucna cilja: s pomocjo sponzorjev/donatorjev tri slovenske klinike opre-miti s posodo za shranjevanje spolnih celic ter pod-robneje informirati javnost o možnostih darovanja in s tem povecanja števila darovalcev. Hkrati smo aktivni na spletni strani www.neplodnost.net, ki je nastala ob zacetku kam-panje in se hitro uveljavila kot referencna spletna tocka za iskanje odgovorov, osebnih izkušenj, izmenjavo mnenj in znanj ter nudenje konkretnih nasvetov za neplodne pare. Kljub temu, da bomo letos osredotoceni na darova-nje, spletna stran še vedno služi za virtualna sreca-nja vseh, ki se jih je problematika neplodnosti dota-knila na tak ali drugacen nacin. Katere poti ubirate v kampanji, kako ozavešcate ciljno javnost o problematiki neplodnosti? Osnovno sticišce je zdravstveni portal Med.Over.net, na katerem se zadržuje najvec ljudi in strokovnjakov v Sloveniji, hkrati pa se poslužu-jemo uporabe drugih družbenih omrežij, kot so Facebook, Youtube in klasicni mediji, ki so pripra-vljeni objaviti vsebine. Uporabimo razlicne oblike informiranja javnosti in se pojavljamo na javnih mestih, dogodkih in predvsem na internetnih stra-neh, kjer ljudje tudi najpogosteje išcejo informaci-je. Revija Mama je v podporo kampanji lani izdala tudi posebno tematsko revijo »Zanositev in težave z neplodnostjo«, nacionalni radio Slovenija 1 je v posebni oddaji »Med štirimi stenami« (pokriva podrocje družbe in zdravja) samoiniciativno gostil kljucne organizatorje projekta neplodnosti in tako pripomogel k ozavešcanju o tej težavi, pridobili pa smo tudi naslov »Ime tedna« na Valu 202 in sicer za osebno vkljucenost v kampanji, ki ga je pridobi- la Katja Gaspari Leben. Pomoc pri izvedbi je ponudilo podjetje Tosama, da sodeluje in donira v akciji z izdelki Natura Femina Organic. Tako so na embalažo vložkov lepili nale-pke, ki so obvešcale, da vsak kupec z nakupom prispeva del sredstev za nakup hladilnika za shran-jevanje spolnih celic. Kampanja spodbuja tudi k darovanju spolnih celic. Kakšen je v Sloveniji odziv na tem podro-cju in ali je v tujini ta oblika pomoci bolj razšir-jena kot pri nas? V Sloveniji primanjkuje darovalk in darovalcev spolnih celic. Darovanje je prostovoljno in brez-placno. Ce primerjamo z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kjer se daruje spolne celice proti placilu, je morda razlog za slab odziv tudi v tem. Cakalna doba za darovano spolno celico je 2 leti. Ker za nekatere pare to predstavlja edino mogoco obliko poti do otroka, je darovanje za te pare izre-dnega pomena. Pred kampanjo je bil odziv v slo-venskem prostoru na darovanju spolnih celic rela-tivno skromen. S projektom se je darovanje pove-calo za 300%, pa vendar še vedno premalo. Kakšen je proces darovanja spolnih celic za darovalca in za prejemnika? Kam se lahko tisti, ki bi želeli pomagati na tak nacin, obrnejo? Za darovanje in informacije je najbolje, da pokli-cejo na telefonsko številko Klinicnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC v Ljubljani – 01/ 522 6074. Dodatne informacije pa so objav-ljene tudi na spletni strani www.neplodnost.net in www.reprodukcija.si Takšen klic vzame nekaj minut, sprejeta odlocitev pa lahko nekomu spremeni življenje in ponudi pri-ložnost za starševstvo. Pred darovanjem je potreben posvet s strokovnja-kom. Zdravnik ginekolog in/ali androlog odgovori na vprašanja in ce se za darovanje odlocate tudi sami, zastavi nekaj vprašanj v zvezi z zdravstveno pomembnimi podatki. Postopek je za zelo preprost. Najprej se opravi pre-gled pri zdravniku, ki bo želel izvedeti podatke o splošnem zdravju ter vidnih fizicnih lastnostih (telesna višina in teža, konstitucija, barva oci, las in polti...). Zatem opravijo še teste, ki preverijo in potrdijo primernost darovalca oziroma darovalke. Odkriva-jo morebitne telesne nepravilnosti, dolocijo krvno skupino in preverijo morebitne spolno prenosljive okužbe. Ce so prvi izvidi v mejah normale, se lah-ko daruje spolne celice. Po odvzemu spolnih celic se seme darovalca v laboratoriju dodatno pregleda, da se izkljuci mož-nost uporabe okuženega semena ali semena slabe kakovosti. Pri darovanju jajcnih celic pa se najprej s hormoni spodbudi jajcnike, nato pa se z ultrazvo-cno vodeno punkcijo jajcnikov odvzame jajcne celice. Darovanje spolnih celic - darilo, ki bo nekomu prines-lo nepopisno sreco »Bila je še deklica, ko je zdravnik, v njeni pri-sotnosti, mami zagotovil, da morda nekoc, ko odraste, ne bo mogla imeti svojih otrok. Te besede so jo kot temna senca noci spremljale do današnjega dne. Zdaj so postale resnic-nost.« Tako se zacne ena izmed izkušenj parov, ki se spopadajo z neplodnostjo in nezmožnostjo postati starš, ki se v upanju po rešitvi ter v deljenju svoje izkušnje s pari, ki so se znašli v podobni situaciji, združujejo na portalu www.neplodnost.net. Portal je produkt kampanje Spregovorimo o neplodnosti, s katero želijo organizatorji in pobudniki kampanje osvestiti o pereci, za posameznika in par, izredno težki življenjski preizkušnji – neplodnosti. O kampanji smo se pogovarjali z go. Andrejo Verovšek, direktori-co Zavoda Med.Over.Net. Se nadaljuje Foto: Med.Over.Net Andreja Verovšek, direktorica Zavoda Med.Over.Net. STRAN 10 IRDO NOVICE ŠT.8/V Se nadaljuje Foto: Med.Over.Net STRAN 11 IRDO NOVICE ŠT.8/V Pripravila: Sabina Kojc, IRDO novice STRAN 12 IRDO NOVICE ŠT.8/ DO igrace Se nadaljuje Urša Šmid Božicevic, ZPS Družbena odgovornost v deželi igrac: Veliko lepih besed, malo kon-kretnih dokazov Vsi naj bi poslovali družbeno odgovorno, da to tudi v resnici dokažeta, pa sta se odlocila le Playmobil in Hasbro. Sedem let po tem, ko smo potrošniške organizacije opravile prvo preverjanje družbene odgovornosti proizvajalcev igrac, se je na tem podrocju kaj malo spremenilo. Vsi proizvajalci najbolj pri-ljubljenih igrac na svetu, ki bodo tudi letos pod marsikatero božicno jelko, še vedno ne morejo dokazati, da poslujejo zaposlenim, družbi in okolju prijazno. Pri proizvajalcih igrac smo tako pod drobnogled vzeli štiri velika podrocja poslovanja: družbene in okoljske stan-darde, podpora in vkljucenost deležnikov ter pos-lovanje v celotni nabavni verigi. V Evropi prihajajo najvecji proizvajalci igrac iz Francije, Nemcije, Italije, Španije in Združenega Kraljestva. Vecina igrac, ki jih kupimo, je izdela-nih na Kitajskem, najvecji delež kupljenih igrac pa predstavljajo plišaste igrace in akcijske figurice, sledijo družabne igre, puncke, kolesa in avtomo-bilcki ter otroška oprema za šport. Industrija je v zadnjih tridesetih letih doživela velike spremembe: medtem, ko oblikovan-je igrac še ostaja domena v maticnih druž-bah, vecino proizvodnje ne poteka vec v Evropi ali ZDA, ampak na Kitajskem. Pogosto celo ne na eni sami lokaciji: igra-ca je lahko sestavljena iz številnih delcev, ki jih proizvedejo v razlicnih tovarnah po svetu. Kljub velikemu tehnološkemu nap-redku, pa je rocno delo še vedno nepogreš-ljivo. Tako puncke in plišaste igracke še vedno polnijo in šivajo na roke. Družbeni standardi: podpovprecno Proizvajalci so dosegli le 42 % vseh možnih tock na podrocju družbenih standardov, v okviru kate-rih smo ocenjevali, ali imajo podjetja politiko dru-žbene odgovornosti in kako so nacela družbene odgovornosti v resnici vpeta v poslovanje podjetja ter njihovih dobaviteljev. Preverili smo tudi, ali podjetja porocajo o tem vidiku poslovanja, ali ima-jo morda kakšnega izmed certifikatov, ki bi potrje-vali upoštevanje nacel odgovornega poslovanja in ali so izpostavljena rednemu neodvisnemu zunan-jemu nadzoru na tem podrocju. Zanimalo nas je, kako ravnajo z zaposlenimi in ali lahko dokažejo, da pri njih ni otroškega dela, nepla-canih nadur in da delavci dobijo pri-merno placilo za svoje delo. Najbolje so se na odrezali Hasbro, Mattel in Disney, najslabše pa MGA, Simba Dickie in Famosa. Okoljski standardi: še slabše Vsi proizvajalci skupaj so dobili manj kot tretjino vseh možnih tock, le 30 %. Tako imata le dve podjetji zavezo o zmanjševanju ogljicnega odtisa (Hasbro in Disney), Hasbro, Playmobil in Lego pa certifikat ISO 14001. Stanje je še slabše v dobavni verigi: medtem, ko je osem podjetij navedlo, da upoštevajo vsaj nekaj izmed okoljskih standardov, to od svojih dobaviteljev zahtevajo le štiri podjetja. Na okoljskem podrocju je najvišje ocene dobil Hasbro, sledita Disney in Mattel, najslabši pa so (ponovno) MGA, Simba Dickie in Famosa. Has-bro je na tem podrocju svetla izjema, saj tako npr. edini skuša uporabljati reciklirane materiale, ima strategijo za zmanjševanje embalaže in proizvaja (vsaj nekatere) igracke, ki so primerne za recikla-žo. Podpora in vkljucenost deležnikov: enako slabo kot okoljski standardi Ali podjetja prispevajo k vecji transpa-rentnosti poslovanja in boljši komuni-kaciji z deležniki? Žal ne, tudi na tem podrocju so proizvajalci skupaj dobili le 30 % vseh možnih tock. A razlike med podjetji seveda so, na eni strani so Hasbro, Lego in Disney, ki se tudi na tem podrocju (vsaj do neke mere) tru-dijo, na drugi so ponovno MGA, Sim-ba Dickie, Famosa in Banda, ki niso priskrbele prav nikakršnega dokaza, da si želijo tovrstne vkljucenosti v okolje. Hasbro, Playmobil, Lego in Mattel so lahko dokazali, da donirajo za okoljske in družbeno koristne projekte ali redno sodelujejo in komunicirajo z razlicnimi nevladnimi organiza-cijami, le Hasbro pa tudi, da organizira izobraže-vanja za delavce v podjetjih dobaviteljev v deželah v razvoju. Ekonomska vprašanja: je lahko še slabše? V zadnjih letih se veliko govori o tem, da lahko podjetja z ustrezno politiko nabave veliko prispe-vajo k temu, da tudi dobavitelji upoštevajo zaveze družbeno odgovornega poslovanja. Le eno podjet-je, Hasbro, je posredovalo podatke, ki so pricali o tem, da npr. pravocasno placujejo dobavitelje, upoštevajo pogodbene cene in dobaviteljem zago-tavljajo dolgorocnost pogodb. Le dva proizvajalca dovolila obisk v proizvod-nji V okviru raziskave smo potrošniške organizacije proizvajalce zaprosile, ali bi lahko obiskale mesta, kjer proizvajajo nekatere izmed najbolj priljublje-nih igrack na trgu. Igracke, za katere smo si hoteli ogledati proizvodnjo, so ob opisnih ocenah za pro-izvajalce. Vecino izmed teh igrack lahko kupite tudi pri nas. Zaskrbljeni smo lahko nad dejstvom, da sta se za dovoljenje ogleda proizvodnje odlocili le dve pod-jetji, in upraviceno se lahko vprašamo, ali morda druga podjetja kaj skrivajo. Res je, da je naknadno tudi podjetje Lego sporocilo, da dovoli ogled obra-ta na Danskem, vendar po že koncani raziskavi, hkrati pa ni moglo zagotoviti, da v tem obratu izdelujejo igracke s seznama. Obe podjetji, pri katerih smo opravili pregled, sta izkazali dokaj visoko raven spoštovanja pravic delavcev in družbenih standardov. Obiskali smo dve proizvodnji Hasbro na Kitajskem in eno Playmobilovo na Malti. Hasbro je pri pregledu dobil 57 % vseh tock, Playmobil pa 65 %. Tako sta npr. obe podjetji lahko dokazali, da ne najema-ta otrok in mlajših od 18 let, da delavci delajo pro-stovoljno in so za to tudi primerno placani. Playmobil na Malti ime celo program zaposlovan-ja invalidov, delavci pa se lahko pohvalijo z ne samo povprecnimi, ampak celo dobrimi placami. Proizvajalci upoštevajo standarde varstva pri delu, skrbijo za dobre medcloveške odnose, delavci pa niso prisiljeni v nerazumno dolge delavnike oz. neplacane nadure. Na podrocju varovanja okolja je bilo nekoliko slabše, predvsem na racun slabših ocen za prizadevanje za zmanjševanje onesnaževa-nja v celotni dobavni verigi. Tudi glede ekonom-skega podrocja sta podjetji dosegli nadpovprecno dobre ocene (60 % vseh tock), saj sta lahko doka-zali, da primerno placujeta dobavitelje in se držita pogodbenih dolocil. Najbolje pa sta se izkazali na podrocju podpore in vkljucenosti deležnikov, saj sta dosegli skoraj vse možne tocke (95 %). Celoten clanek tukaj. V raziskavo smo zajeli najvecje proizvajalce igrac na svetu: Bandai, Brio AB, Famosa, Hasbro, Lego, Mattel, MGA Entertainment, Playmobil, Simba Dickie Group in Walt Disney. V državah Evropske Unije vsako leto prodajo za 15,5 milijard evrov igrac, vrednost globalnega trga pa je približno 80 milijard dolarjev. STRAN 13 IRDO NOVICE ŠT.8/V STRAN 14 IRDO NOVICE ŠT.8/ Razmislek, ideje Foto: freedigitalphotos, stockimages Foto: Freedigitalphotos, imagerymajestic Podarite lahko doma vzgojene loncnice, zelišca,.... Foto: marin, www.freedigitalphotos.net www.freedigitalphotos.net, PANPO-TE www.freedigitalphotos.net, Grant Lepo darilo so lahko tudi nepo-zabni trenutki, ki jih v obliki foto-grafij združimo v albumu. Specite domace slašcice in jih podarite svojim naj-dražjim. Darilo zavijte sami, uporabite najljubše barve obdarjenca. S tem v darilo vdah-nete tudi osebni pecat. Sami narišete kak obdarjencu ljub motiv ali pa izdelajte družin-sko drevo. Ideja za letošnji veseli december: Rocna dela slo-venskih ustvarjalcev. Kupite vse potrebno od maj-hnih lokalnih podjetij in samozaposlenih in konec koncev kmetov! Od vašega soseda, ki prodaja pre-ko spleta, od sosede, ki izdeluje nakit, od lokalne-ga peka, ki pece žemljice, piškotke ali ima na poli-ci doma narejeno cokolado. Pojdite do tiste stojni-ce, ki stoji pred marketom, pojdite v kavarno ali salon, ki ga vodi samozaposlen... Hrano- krompir, purana... dobite pri vašem kmetu, poišcite ga! Bis-tvo vsega je, da gre denar malim, domacim podjet-nikom in ne multinacionalkam. Vsi ti "lokalni" bodo imeli lepši veseli december!) »Zavedati se moramo, da imamo opravka z oglaše-valsko industrijo, ki je vložila milijarde evrov, da bi denar iz naših denarnic pritekel v njihove denarni-ce. Morda je še najucinkovitejša metoda, da upora-bimo svojo zdravo pamet, in si vzamemo cas za raz-mislek kaj želimo podariti, kaj želimo dobiti za svoj denar in koliko porabiti. Prav je tudi, da se pred nakupom odlocimo, kje bomo kupili izdelke, ceprav vecina iz navade kupuje v supermarketih, je korist-neje delovati bolj lokalno tako, da izdelke oz. pridel-ke kupimo pri bližnjem kmetu, medarju ipd… In zau-žijemo, podarimo…, domace z okusom… Na ta nacin, se tudi lažje izognemo skušnjavam, ki so pogojene s hiperponudbo v prodajalnah. Razmislek o tem nam bo zagotovo pomagal prihranit kakšen evro ali manj povecevati dolgove. Pri vse tem pa je najpomembneje ozavestiti pomen praznikov, in posvetiti cas pravim vrednotam in ne nakupovanju, ki nas kljub zacetni evforiji pusti prazne in utruje-ne.« Tako je za Žurnal24 o potrošniški mrzlici v praznicnem casu povedala Andreja Ternar B. C., ki je univerzitetna diplomirana ekonomistka in spe-cialistka andragogike. Ima 15 let predavateljskih izkušenj na podrocju marketinga in osebnostnega razvoja. Opravljen ima 4 letni izkustveni trening pri dr. Vilijemu Šcuki (projekt: Brez megle v glavi). Sodeluje pri projektih v gospodarstvu in izvaja dela-vnice za osebnostno rast mladostnikov in odraslih. STRAN 15 IRDO NOVICE ŠT.8/V HORUS Znani so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2012 Na fotografiji (z leve): mag. Franc Hocevar, predsednik ocenjevalne komisije, Tomaž Grm, direktor Butan plin d.d., Sonja Petric, Zobozdravstveni center Alfa Dental d.o.o., mag. Danilo Burnac, direktor Mariborskega vodovoda d.d., Alen Najdenovski iz UniCredit Banke Slovenija d.d., Polona Škrabec iz Zavarovalnice Triglav d.d. in Anja Marjetic iz Tuš Holding d.o.o.. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s številnimi stro-kovno – interesnimi organizacijami sta 4. decembra 2012, v Kazinski dvorani SNG Maribor, razglasila pre-jemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2012. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2012 prejeli: . mikro-majhna podjetja: Zobozdravstveni center Alfa Dental, d.o.o., . srednje velika podjetja: Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d., . velika podjetja: UniCredit Banka Slovenija, d.d. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja in nagrade za podjetnico ali podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu. Ta so prejeli: . Barbara Antolic (Dom Sveta Ana, Hrvaška), prejela je tudi nagrado Horus 2012 v tej kategoriji, . Borut Meršak (Slovaška), . posthumno priznanje pa je prejel Jože Kastelic (J. Kastelic Limited, Toronto, Kanada). Splošno posebno priznanje so prejeli še: . društvo Novi Paradoks, Slovensko društvo za kakovost življenja, . Zveza Potrošnikov Slovenije in . Anton Komat. Avtor fotografij: Zavod Kultivacija STRAN 16 IRDO NOVICE ŠT.8/V Ocenjevalna komisija HORUS 2012 je podelila še posebno priz-nanje tistim prebivalcem Slovenije, ki se zavedajo svoje osebne in družbene odgovornosti. »Tako kot v minulih letih tudi rezultati letošnjega ocenjevanja kažejo, da kandidati že uvajajo inovativne pristope na podrocju dru-žbene odgovornosti, da dobro nacrtujejo svoje aktivnosti in da ustvarjajo uravnotežen odnos tako do zaposlenih, kot do kupcev in okolja ter širše skupnosti. Njihove prakse so izredno zanimive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov, v okviru nagrade Horus, pa jih lahko še ucinkoviteje nadgradijo,« je o prijavljenih kandidatih povedal mag. Franc Hocevar, predsednik ocenjevalne komisije za nagrado Horus 2012. Ocenjevanje je potekalo v dveh locenih krogih, poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju ucinkov, ocenjevalo pa je 33 neodvisnih strokovnjakov. Med finaliste nagrade HORUS 2012 so se uvrstila vsa podjetja, ki so dosegla vsaj 51% vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. V drugi krog ocenjevanja so se uvrstili: . V kategoriji velikih podjetij: IBM Slovenija d.o.o., Ljubljanske mlekarne d.d., Tuš Holding d.o.o., UniCredit Banka Slovenija d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d. . V kategoriji srednje velikih podjetij: Butan plin d.d. in Mariborski vodovod, javno podjetje d.d. . V kategoriji majhnih podjetij: Zobozdravstveni center Alfa Dental d.o.o. »Vedno vec je posameznikov, organizacij in podjetij, ustanov, ki jim ni vseeno za prihodnost naše države, našega planeta in vseh njegovih prebivalcev, tako sedanjih, kot prihodnjih. Želim si, da bi v prihodnje bilo še vec tistih, ki bi spoštovali pomen solidarnosti, jo udejanjali v praksi in jo privzgojili prihodnjim rodovom. Želim si, da bi krepili pozitivne vrednote, osebno in družbeno odgovornost ter tako skupaj ustvar-jali boljšo prihodnost. Vsem nagrajencem in prejemnikom priznanj HORUS 2012 iskreno cestitam. Iskreno cestitam tudi vsem tistim prebivalcem Slovenije, ki vam je mar za našo prihodnost in ki si aktivno in mirno prizadevate za pošteno ravnanje na vseh podrocjih našega življenja«, je v uvodniku k Zborniku finalistov Horus 2012, ki je brezplacno dostopen na spletnem mestu www.horus.si, zapisal predsednik RS in castni Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izva-jajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagra-do Horus podpira kar 19 partnerskih organizacij in pokroviteljev: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odlicnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Štajerska gospodarska zborni-ca, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo novinarjev Slovenije, LSPR - Londonska šola za odnose z javnostmi, Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Medijski partnerji nagrade Horus 2012 so: Vecer, casopisno založniško podjetje, d.d., Pravna praksa, TSmedia, d.o.o., med.over.net in www.slovenci.si. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Partnerji podelitve so bili: Slovensko narodno gledališce Maribor, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Skupina Laško. Castni pokro-vitelj nagrade Horus je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. STRAN 17 IRDO NOVICE ŠT.8/V Utrinki Avtor fotografij: Zavod Kultivacija Zgoraj: mag. Franc Hocevar, v ozadju povezovalka prireditve Irena Polak Fištravec. Spodaj: dr. Borut Sommeregger (Novi Paradoks) Zgoraj: dr. Breda Mulec Spodaj: Anton Komat STRAN 18 IRDO NOVICE ŠT.8/V Utrinki Avtor fotografij: Zavod Kultivacija Spodaj: mag. Danilo Burnac, Mariborski vodovod Zgoraj: Barbara Antolic (Dom Sveta Ana, Hrvaška) Spodaj: UniCredit Banka Slovenija mag. Franc Hocevar, dr. Breda Mulec, ddr. Matjaž Mulej Spodaj: Zobozdravstveni center Alfa Dental STRAN 19 IRDO NOVICE ŠT.8/V Utrinki Avtor fotografij: Zavod Kultivacija STRAN 20 IRDO NOVICE ŠT.8/V CSR Europe SAVE THE DATE: CSR Europe’s Annual General Assembly event Vir 17.-18. aprila 2013 bo v Bruslju potekala letna generalna skupšcina in volitve novih clanov uprav-nega odbora CSR Europe. Na dogodku se bodo tako dolocile prihodnje smernice in aktivnosti CSR Europe. Vec o samem dogodku bo na voljo na spletnih straneh CSR Europe. WHO CARES WINS 2013 Vir: prejeto po elektronski pošti 16. aprila 2013 bo v Kopenhagnu (Danska) poteka-la CSR konferenca z naslovom Who cares wins 2013, ki je namenjena clanom CSR. Vabilo smo prejeli tudi na inštitut IRDO. Med VIP gosti bodo pomembni predstavniki top managementa 500 skandinavskih podjetij (lanske konference so se udeležili predstavniki IKEE, Nestle-ja, 7-Eleven, Microsofta, AUDI-ja, BMW-ja, McDonalds-a ipd.). Revija CSR Magazine je dogodek oznacila kot najpomembnejši skandinavski dogodek na pod-rocju družbene odgovornosti. Kljucni govorniki konference so med drugimi: . Wayne Visser (UK), ustanovitelj CSR Inter-national, avtor »bestselerjev«; . Josephine Fairley (UK), ustanoviteljica prve ''Fairtrade'' znamke na svetu; . Cindy Gallop (US), ženska leta na podrocju oglaševanja v ZDA; . Mohan Munasinghe (Sri Lanka), dobitnik Nobelove nagrade za mir 2007; . Mads Ovlisen (Denmark), predsednik sveta Novo (Medical); . Annette Stube (Denmark), vodja CSR, Maersk. . in številni drugi Vec informacij o dogodku lahko preberete na urad-ni spletni strani konference. O samem dogodku bomo porocali v majskih IRDO novicah. Tudi Slovenija v Bruslju Krepitev Evrope s sodelovanjem na podrocju trajnostnega poslovanja Vir: Anita Hrast, Petra Hartman Van Rompuy, Barosso in 24 predstavnikov vlad se je z gospodarstveniki srecalo na prvem vrhunskem zase-danju Enterprise 2020, ki je potekalo 29.11.2012 v Bruslju. CSR Europe je kot organizator prvega vrhunskega zasedanja Enterprise 2020 v Bruslju sprejel vec kot 250 visokih politicnih in gospodarskih predstavni-kov. V luci trenutne gospodarske krize je zasedanje služilo predvsem kot izhodišce za iskanje nacinov, kako lahko družbena odgovornost podjetij pripo-more k zmanjšanju tveganj v Evropi s krepitvijo konkurencnosti z naslavljanjem trajnostnih izzivov. Prav tako je zasedanje ponudilo priložnost za oce-no dosežkov pobude Enterprise 2020, ki je bila »lansirana« v 2010. Na srecanju v Bruslju so bili prisotni tudi predstavniki Slovenije. Glavno sporocilo zasedanja je bilo, da nujnost dru-žbenih izzivov v Evropi zahteva resnicne spre-membe, predpogoj pa je aktivno in konstruktivno sodelovanje vseh družbenih akterjev. "Ker se nes-tabilnost na evropskih trgih veca, postajajo skupni in sistematicni odzivi vlad, gospodarstva in družbe nujni," je dejal Stefan Crets, izvršni direktor CSR Europe. "Rast, konkurencnost in potreba po nasla-vljanju izzivov trajnostnega razvoja zahtevajo moc-nejše povezovalne platforme. To je natanko tisto, kar je bistvo Enterprise 2020!" "Mreže in unija imajo skupno skrb glede obnovitve gospodarske rasti in zaposlovanja. Ne gre samo za skupen cilj deliti, potrebno je tudi sodelovati, da bi bilo to storjeno,” je ob otvoritvi dogodka poudaril Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta, ter dodal: “Industrija se mora osredotociti na ustvarjanje dodane vrednosti in ‘združevanje’.” Zelo odmevno je bilo na dogodku mnenje Joséa Manuela Barosse, predsednika Evropske komisije, ki je povedal: "Evropa 2020 je strategija graditve mocnejše Evropske unije, ki temelji na konkurenc-nem gospodarstvu, na spretnostih in prožnosti, da gospodarstvo uspeva v hitro spreminjajocem se svetu. Gradi gospodarstvo, ki temelji na socialni vkljucenosti in socialni model Evrope, socialno trž-no gospodarstvo. To je naloga za vse nas - Evrop-sko komisijo in evropske institucije, države clanice, podjetja in socialne partnerje - in to je razlog, zakaj Komisija v celoti podpira pobudo Enterprise 2020. " Barrosov govor je dostopen tukaj. »Kljub temu pa mora Enterpirse 2020 v kontekstu gospodarske krize dati vecji poudarek na preobli-kovanje pogojev, ki bi Evropo naredili dober kraj za naložbe in ki bi izboljšali inovacijske sposobnos-ti in poglobljeno vlaganje v znanje, zaposljivost in delovna mesta", je ob odprtju zasedanja dejal Eti-enne Davignon, predsednik CSR Europe. Ob tej priložnosti je CSR Europe z namenom pod-pore svojih clanov in krepitve mreže CSR Europe predstavila novi delovni program (2013-2015), ki bo predstavljal to vizijo v dveh ciljnih programih (1) trajnostno življenje v mestih in (2) spretnosti za delovna mesta. Ob teh dveh tematskih programih bo mreža CSR Europe še naprej nudila številne sto-ritve svojim clanom, ki bodo povecale stopnjo inte-gracije trajnostnega razvoja v kljucne poslovne procese in strategije. Usklajenost in gospodarsko sodelovanje v Evropi nista samoumevna. S poslovnega vidika so ti vidiki bistveni pogoj za nadaljnji napredek trajnostne rasti v Evropi in zunaj nje. Z Enterprise 2020 želi CSR Europe podpreti gospodarstvo, ki prinaša takšno rast, ki jo želimo in potrebujemo. Na dogodku v Bruslju so sodelovali tudi predstav-niki Slovenije z namenom, da bi se Slovenija cim prej pridružila državam clanicam s svojo Strategijo družbene odgovornosti. Slovenija namrec kot ena redkih EU clanic te še nima, osnutek zanjo pa prip-ravlja Partnerstvo za družbeno odgovornost, ki ga sestavljajo predstavniki civilne družbe in strokovno-interesnih organizacij, koordinirata pa Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Vsi si zelo želijo sodelovanja vlade pri tem in receno je bilo, da se bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj z drugimi ministrstvi aktivneje lotilo te teme predvidoma v naslednjem letu. Na srecanju v Bruslju so se v tem duhu sestali mag. Magda Zupancic in Tomislava Arh, obe predsta-vnici Ministrstva za delo, družino in socialne zade-ve ter mag. Natalija Postružnik, vodja odnosov z javnostmi v Zavarovalnici Maribor in clanica Stro-kovnih odborov Inštituta za družbeno odgovornost IRDO ter Mreže za družbeno odgovornost, in Ani-ta Hrast, direktorica IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Ugotovili so, da Slovenija nujno potrebuje najprej osvešcanje vladnih organov o pomenu družbene odgovornosti, nato pa seveda pripravo ustreznih dokumentov za izvajanje le-te v praksi. Partnerstvo za družbeno odgovornost Slovenije bo v roku leta dni pripravilo svoj predlog slovenske strategije, ki ga bo nato predstavilo predstavnikom vlade, predv-sem z željo, da bi Slovenija kmalu dobila uporabno Strategijo družbene odgovornosti oz. nacionalne akcijske nacrte na tem podrocju. Se nadaljuje STRAN 21 IRDO NOVICE ŠT.8/V CSR Europe STRAN 22 IRDO NOVICE ŠT.8/V Odnos do okolja Dan slovenske hrane Vir Vlada Republike Slovenije je oktobra na svoji seji raz-glasila dan slovenske hra-ne, in to je tretji petek v novembru. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na ta dan (letos je bil to 16. november) skupaj z drugi-mi institucijami in partnerji v projektu pripravilo že drugo leto zapored Tradici-onalni slovenski zajtrk (TSZ) v vrtcih in osnovnih šolah. »Z razglasitvijo dneva slovenske hrane smo domaci hrani dali pomemben pecat, spodbujali bomo ozavešcanje javnosti o pomenu domace pri-delave in predelave hrane ter njenega uživanja,« pravi dr. Martina Bavec, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo MKO, ki je poudarila, da je TSZ letos prerasel v dan slovenske hrane in da je koncni cilj, da bo vsak dan - dan slovenske hrane. Bavceva je še pojasnila, da je TSZ potekal na veliko šolah in vrtcih, prav tako pa se vanj vkljucujejo bolnice, domovi za ostarele in drugi javni zavodi. REUS - raziskava energet-ske ucinkovitosti 2012 Vir Raziskava energetske ucinkovitosti Slove-nije – REUS 2012 razkriva, da postajamo varcnejši pri rabi energije v gospodinj-stvih. Najvecji premik je narejen pri delit-vi stroškov v vecstanovanjskih stavbah. Na podrocju prevoza pa so glede na lansko leto predvsem rdece številke. Nekaj rezultatov iz raziskave REUS 2012: . Štiri petine gospodinjstev razmišlja o tem, kako bi ucinkoviteje ravnali z energijo. Za dve tretjini je pri tem znižanje stroškov najpomem-bnejše. Zmanjšanje vplivov na okolje pa je najpo-membnejše za 7 % gospodinjstev. . Pri razporejanju gospodinjstev v 5 skupin (Entuziasti, Realisti, Skeptiki, Pasivni in Ravno-dušni) je zabeležen premik iz skupine ravnodušnih v skupino pasivnih, kar pa nima vecjega vpliva na prihranke pri energiji. Ostaja dejstvo, da ima vec kot polovica gospodinjstev o svoji stopnji ucinko-vitosti boljše mnenje, kot pa kaže njihovo dejan-sko ravnanje z energijo. . V Sloveniji je še vedno vec kot tretjina stano-vanjskih hiš brez izolacije, kar predstavlja zelo velik potencial prihranka energije v gospodinj-stvih. 10% enodružinskih hiš je zamenjalo streho, 8% vseh stanovanjskih stavb pa je izoliralo pods-trešja, od tega približno enak delež v enodružin-skih in v vecstanovanjskih stavbah. Glede na lan-sko meritev je tudi vec menjav oken v vecstano-vanjskih stavbah. V enodružinskih hišah se je za 6 % povecalo število gospodinjstev, ki nacrtujejo spremembo ogrevalnega sistema. . V vecstanovanjskih stavbah se je število gos-podinjstev, ki placujejo stroške ogrevanja po dejanski porabi, povecalo za petino, kar je rezultat zakonske uredbe, komunikacijske kampanje Dire-ktorata za energijo in subvencij Eko sklada. Zani-mivo pa je, da je v vecstanovanjskih stavbah upa-del odstotek tistih, ki nameravajo navadne radia-torske ventile zamenjati za termostatske. Med tis-timi gospodinjstvi v vecstanovanjskih stavbah, ki že imajo radiatorske termostatske ventile, je zabe-ležena 13 odstotna rast zapiranja radiatorskih ven-tilov med prezracevanjem. To predstavlja enega od pozitivnih trendov pri ucinkovitem ravnanju z energijo, kar je bil tudi namen lanskoletne kampa-nje Uvajanja delitve in obracuna stroškov za toploto po dejanski porabi. Pri ogrevanju je pono-vno zabeležen porast uporabe drv in opazen upad daljinske toplote. . Pri elektricni energiji je opazen trend vecje ozavešcenosti glede varcnega ravnanja. 9 od sto gospodinjstev bo v naslednjih 12 mesecih verjetno kupilo nov štedilnik, med njimi velika vecina zagotavlja, da bo energetsko varcen, zanj pa so v povprecju pripravljeni placati za 20% višjo ceno od navadnega. Vec kot petina gospodinjstev pazi, da je cas odpiranja vrat hladilnika ali zamrzovalni- ka cim krajši, hlajenju na maksimalni stopnji pa se je odrekla dobra polovica uporabnikov. Pri pranju perila se je število tistih, ki so še lansko leto prali na maksimalni možni temperaturi, zmanjšalo za petino. Polovica pralnih strojev ima vgrajene eko programe. Polovica od teh, ki imajo napravo s to funkcijo, pa jo tudi uporablja. Vecina gospodinj-skih aparatov sodi v energijski razred A. . Skoraj polovica elektricne naprave izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, kar je smiselno, saj nekateri aparati v stanju pripravlje-nosti še zmeraj porabijo do 60 % energije, kot med obratovanjem. Petina gospodinjstev ima TV in racunalnike vklopljene tudi, ko jih ne gleda ali uporablja. Kljub temu je iz rezultatov razvidno, da Slovenci pocasi postajamo varcnejši. Pri prevozu pa so žal trendi negativni. Osebni avto je še vedno najpogostejša izbira za vse potrebe po prevozu. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z enim avtom, povecal se je delež s tremi avtomobi-li. 6 % jih bo v naslednjih 12 mesecih kupilo nov avto, isti odstotek pa jih razmišlja o nakupu elek-tricnega avtomobila, ki bo zmožen prevoziti 300 km. Povecalo se je število prevoženih kilometrov v zadnjem letu, za hojo in avtobus pa je verjetnost izbire manjša, kot je bila lani. AAG skepticni do novih uredb gle-de smradu Vir: prejeto po elektronski pošti Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green obvešca, da bi se naj po predlogu nove Uredbe za predelavo biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov vzposta-vile tudi pravne podlage za nadzor emisij snovi v zrak, kamor sodi tudi smrad iz bioplinarn in kom-postarn. Ker pa so v AAG skepticni, zahtevajo od Ministrstva za kmetijstvo in okolje, predhodno pisno zagotovilo okoljske inšpekcije, da bo nova pravna podlaga zadostna za ukrepanje. »Radi pa bi preverili zadevo tudi z neodvisnimi strokovnjaki,« pravi Niko Šuštaric, predsednik AAG. Hkrati pa poziva strokovnjake, ki se spoznajo na uredbe za emisije iz motorja in uredbe za vse druge emisije iz bioplinarne, da jih strokovno ocenijo ali bodo zadostna podlaga za ucinkovito ukrepanje zoper smrad. Izredno pozitivna novica je tudi, da je pred krat-kim AAG poleg statusa društva. ki deluje v jav-nem interesu na podrocju varstva okolja, pridobil še status društva, ki deluje v javnem interesu na podrocju narave. Goodplace Tovarna trajnostnega turizma Vir: prejeto po elektronski pošti V Ljubljani se je odprl nov prostor, Goodplace. Gre za zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki bo ustvarjal priložnosti na podrocju trajnostnega turi-zma in bo na razpolago vsem, ki se bodo videli, iskali oziroma našli v njem. Zavod je ustanovila skupina posameznikov: Jana Apih, Aleksandra Brezovec, Ira Jakša, Jan Klavora, Dejan Križaj, Irena Mraz, Pawel Nizinski, Gregor Sakovic, Tina H. Zakonjšek. Zavod bo deloval neprofitno, nje-govo poslanstvo pa bo razvoj okolja, v katerem bi dobile prostor inovativne podjetniške iniciative, temeljece na trajnostnem razvojnem konceptu, kjer bi se kopicila znanja in izkušnje. »Zavod bo v skupno mrežo povezoval strokovnjake vseh tistih podrocij, ki so kljucna za uspešno implementacijo nacel trajnostnega turizma v poslovanje, z vsemi, ki se pogumno podajajo na prav to pot. Postal bo središce znanja. Ponujal bo prav tista izobraževa-nja in delavnice, ki jih bodo njegovi clani iskali in potrebovali. Skrbel bo, da bodo mlade in inovativ-ne poslovne ideje dobile prostor in priložnost za razvoj v uspešna podjetja. Spodbujal bo mlade k inovativnosti in podjetnosti. Z vsemi vami bo krei-ral tiste projekte, ki rešujejo natancno opredelje-ne cilje. Ponujal bo podporo na vseh korakih, skrbel za povezovanje in komunikacijo. In postal prava mala tovarna trajnostnega turizma,« so zapisali ustanovitelji in še dodajajo vabilo: »Ker pa tovarna ni naša, ampak je skupen prostor in koncept, ki je namenjen celotnemu slovenskemu turisticnemu gospodarstvu in celo širšemu pro-storu, k sodelovanju vabimo prav vse, ki na tak ali drugacen nacin podpirate usmeritve tovarne in bi radi aktivno ali zgolj z moralno podporo pristo-pili h projektu.« STRAN 23 IRDO NOVICE ŠT.8/V Odnos do okolja STRAN 24 IRDO NOVICE ŠT.8/V Odnos do okolja Išcejo primere dobrih praks Vir: prejeto po elektronski pošti Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se nadaljuje tudi v letu 2013: najprej z evidentiran-jem obstojecih dobrih praks v Sloveniji in tujini. Išcemo primere dobrih praks na naslednjih prednostnih podrocjih: (1) energetska ucinkovi-tost, obnovljivi viri energije ter energetska preno-va stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbe-ni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, (4) trajnostni razvoj podeželja, (5) trajnost-na mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potroš-nja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe. Ciljni skupini projekta sta podjetja in obcine. Ce v vaši organizaciji že uspešno izvajate aktivno-sti, ki pomembno zmanjšujejo izpuste toplogred-nih plinov ter hkrati ustvarjajo prihranke in druge koristi ter menite, da je vaša dobra praksa zanimi-va tudi za druge, izpolnite priloženi obrazec in ga pošljite na info@umanotera.org. Evidentiranje obstojecih dobrih praks poteka do 21. januarja 2013. V pomoc pri odgovoru na vprašanje: »Kaj je dobra praksa?« so vam lahko smernice za evidentiranje dobrih praks. Vec podrobnosti v vabilu. Vse dokumente najdete tudi na spletni strani Slovenija znižuje CO2. Narocnik projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je Urad Vlade RS za komuniciranje, izva-ja ga Umanotera, Slovenska fundacija za trajnost-ni razvoj. Projekt poteka v okviru partnerstva na podrocju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Vlado Republike Slovenije. Za vse informacije poklicite Karmen Kogoj Ogris na 01 439 71 00 ali pišite na info@umanotera.org. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu oko-lja Vir Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vabi k oddaji pripomb in predlogov na:Predlog Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Vaše pripombe in predloge lahko posredujete do ponedeljka, 7. januarja 2013 na e-naslov: gp.mko(at)gov.si. STRAN 25 IRDO NOVICE ŠT.8/V Kaj jemo? PROJEKT o aditivih v prehrani. Projekt "Ni nam vseeno!" je namenjen vsem nam, ki si želimo vec informacij o dodatkih (aditivih), ki se nahajajo v naših pijacah in prehrambenih izdelkih. Na spletni strani so objavljeni podatki o nevarnosti posameznih aditivov, obenem pa se na njej dopolnjuje zbirka podatkov o izdelkih, ki te aditive vsebujejo. V tem nepridobitnem projektu sodelujejo prosto-voljci, ki sporocajo nove izdelke ali njihove spre-membe. S projektom želimo ozavestiti potrošnike, da kupujejo premišljeno in izbirajo izdelke, ki so zdravju prijaznejši. Veliko dodatkov je za zdravje povsem neškodljivih, veliko pa je žal tudi takih, ki so za naše telo popolnoma nepotrebni in lahko predstavljajo tveganje za naše zdravje. Nekateri izmed dodatkov (predvsem mnogo tistih oznacenih z rdecim križcem) so prepovedani v mnogih državah, za nekatere pa obstajajo jasni dokazi o škodljivosti, a so še vedno zakonsko dovoljeni v predpisanih kolicinah. Predvsem moramo kot potrošniki biti pozorni na razna zava-janja s strani proizvajalcev, saj namesto "zloglasnih" E-jev na izdelke raje napišejo kemij-ska imena dodatkov, ki pa jih potrošniki premalo poznamo. Veliko zanimivih informacij najdete v naši info-grafiki (na naslovu : http://www.ninamvseeno.org/zdravje/e/aditivi.aspx).Projekt je nepridobitne narave, posamezniki, ki sodelujemo, pa smo vsi prostovoljci. Vabljeni k ogledu naše spletne strani, za vsa morebitna vpra-šanja pa sem na voljo . Lep pozdrav, Jan Gams, Projekt »Ni nam vseeno!«, http://www.ninamvseeno.org, http://www.facebook.com/pages/Ni-nam-vseeno/309868989059051 Raziskovanje kompleksnih (bio)sistemov V bioznanostih vlada t.i. redukcionizem: vse raz-staviti na male dele; "življenje so interakcije molekul in to je vse". Velika vecina današnjih znanstvenic in znanstve-nikov zavidljivo in truda polno perfekcionira svoj kolešcek v tem ogromnem programu. Celostno razmišljati pa ne zna ali ne sme (to sme le šef) ali noce (je filozofsko) ali ne more (ni casa, je preza-pleteno, za to ne dobi službe/denarja). Smo v casu specializacij. Vendarle je redukcionizem ocitno napacen, kljub zacasnemu ogromnemu uspehu, kar se (oboje) vse bolj kaže -- posebno v živilski industriji (bo) ocitno. Zaradi pomanjkanja znanja o kompleksnem sis-temskem delovanju so zablode zaenkrat še skrite in nepregledne, vendar izbruhi pretijo (vse vec alergij, raka idr.) in streznitve nas še cakajo. V podrobnosti tega svarila se ne morem spušcati -- jih je prevec in so dvorezne: od plastike in fito-farmacije do genske tehnologije in nanomateria-lov. Za prakticne namene bodi dovolj opozorilo, da ni dobro drezati v celovitost naravnih sistemskih procesov in jih, razen v nuji, poskušati spreminja-ti. Danes se to vecinoma dogaja s precej premalo preverjanja, pod pritiskom kapitala, ki ne pozna etike, pac pa sadizem. Pa tudi brez sadizma, novo-tarije rabijo "poskusne zajcke" -- in ti, torej kupci, se masovno javljajo na lastne stroške, le seksi oglase je treba objaviti. To cudovito sožitje kvari-mo le skeptiki, ki se zavedamo mrežne komplek-snosti življenja in krhkosti ravnovesja. Seveda je naceloma možen ogromen "napredek", toda vsaj v sedanji maloeticni ihti in stranpoteh krize tudi nevaren in v hudih ekoloških okolišcinah cesto neprimeren, celostno gledano. Tudi ker je težko lociti zrno od plevela in šele cas pokaže... doc. dr. Mitja Peruš, raziskovalec kompleksnih (bio)sistemov STRAN 26 IRDO NOVICE ŠT.8/V Enterprise 2020 BLOG Vir Vabimo vas, da na spletnih straneh Enterprise 2020 spremljate projekt Podjetje 2020 in sodeluje-te v razpravi o tem, kako bo svet izgledal leta 2020. Kako bodo trendi, kot so globalizacija, demografske spremembe, pomanjkanje naravnih virov, pospeševanje tehnološkega napredka, izzivi globalnega zdravja in socialne razmere, oblikovali podjetništvo in družbo. Kako bodo ti vplivi spre-menili oziroma pripomogli k temu, da podjetja prispevajo k ekonomskemu, družbenemu in okolj-skemu napredku? Projekt poteka v duhu EU strategije Europa 2020 in skuša s podjetniškimi vplivi prispevati k dose-ganju ciljev te strategije, ki želi do leta 2020 izob-likovati pametno, trajnostno in vkljucujoce gospo-darstvo z visoko stopnjo zaposlenosti, produktiv-nosti in socialne kohezije. Strategija Enterprise 2020 želi nuditi podporo, predstavljati inkubator za vsa podjetja in deležni-ke, ki so željna prispevati k zadanim ciljem. Vec informacij o strategiji in projektu lahko pridobite v informativni brošuri. Platforma povezovanja starejših, nevladnih organizacij in izvajalcev storitev MATIjA Vir 3. decembra 2012 je v hotelu Mons v Ljubljani potekala predstavitev nove platforme za starejše MATIjA in akci-je. Zasnovo platforme in akcije je predstavil Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skup-nosti socialnih zavodov Slovenije, ki je vodilni partner platforme. Platforma MATIjA – mreža aktivnosti, trženja, informiranja in asistence preko klicnega centra ter mreže organizacij in posamez-nikov omogoca dostop do informacij, storitev in pomoci predvsem za starejše. Povezuje in podpira prostovoljske in druge nevladne organizacije ter ponudnike storitev in blaga za starejše. Osnova platforme so koristne informacije za registrirane uporabnike in organizacije, ki se zbirajo v infor-macijskem sistemu in brezplacno posredujejo na telefonski številki 080 10 10. Poleg tega bo MATIjA omogocal tudi pregled nad preverjeno ponudbo storitev, ki jih je na številki 080 10 10 mogoce tudi narociti. V platformi MATIjA aktivno podpirajo sodelova-nje prostovoljskih in drugih nevladnih organizacij, inštitutov, zbornic, izvajalskih združenj, ministrs-tev ter zavodov in podjetij iz javne in zasebne sfe-re, ki starejšim nudijo informacije, pomoc, storitve ali blago. Razvijajo kompleksno informacijsko podporo za povezovanje, iskanje sinergij in spre-mljanje zadovoljstva uporabnikov s storitvami in pomocjo, kljub temu pa vztrajajo na osebni komu-nikaciji z uporabniki v mreže vkljucenih organiza-cij, prostovoljcev, sodelavcev in specializiranega klicnega centra. MATIjA daje nevladnim organizacijam mocno orodje za povezovanje, organizacijsko podporo in dodaten vir za pokrivanje nujnih stroškov, ponud-nikom storitev pa omogoca dostop do uporabni-kov, zmanjšuje stroške trženja in podpira razvoj storitev za starejše ter omogoca razvoj družbeno odgovornega poslovanja – ce so pripravljeni spre-jeti stalno ocenjevanje svojih storitev s strani upo-rabnikov. Otvoritev prvega Centra alternati-vne in avtonomne produkcije CAAP Vir Center alternativne in avtonomne produkcije – CAAP je 16. novembra 2012 odprl svoja vrata. Gre za prvi tovrstni skupnostni oziroma socialni center v Sloveniji. CAAP se vzpostavlja kot plat-forma povezovanja in pricetka novih ekonomij, kot inkubator socialnega podjetništva ter novih socialnih in ekoloških praks. Prvi naseljenci centra so organizacije oziroma projekti, ki so se razvili v okviru programskega sklopa Urbane brazde: Semenska knjižnica društva Varuhi semen, trgovi-na in distribucijski center Zadruge Dobrina, kole-sarska delavnica Mariborske kolesarske mreže, socialno-kulturni združenji Frekvenca in Rizom. Odnos do skupnosti STRAN 27 IRDO NOVICE ŠT.8/V Odnos na trgu Nagrade za socialno podjetništvo 2012 Vir Fundacija UniCredit je konec oktobra 2012 obja-vila razpis "Nagrade za socialno podjetništvo 2012" v Sloveniji. Nagrada za socialno podjetniš-tvo je namenjena organizacijam za podporo obsto-jeci dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, ki potrebu-jejo dodatne naložbe, da bi dosegli trajnostno vre-dnost. Fundacija bo izbrala tri najboljše projekte in vsa-kemu od njih namenila nagrado v višini do 18.000 EUR. Fundacija bo podprla inovativne projekte socialnega podjetništva, ki prispevajo k zmanjšan-ju socialne izkljucenosti in revšcine ter k izboljša-nju življenja prikrajšanih ljudi. Z dodatno pobudo “Vaša izbira, vaš projekt – Slo-venija”, bo Fundacija povabila sodelavke in sode-lavce UniCredit Banka Slovenija d.d. h glasovanju za projekt, za katerega menijo, da je izmed treh izbranih najboljši. Projekt z najvec glasovi bo pre-jel dodatnih 6.000 €. ITIME+ pospeševalnik idej za mla-de talente Vir 15. decembra je potekel rok za prijavo na ITI-ME+, pospeševalnik idej, s ciljem vzpodbujanja nastanka novih inovativnih podjetij. Podjetniške ekipe in novo ustanovljena podjetja bodo razvijala svoje podjetniške ideje in produkte v osem mesec-nem izobraževalno mentorskem programu, s polno podporo podjetniške in tehnološke infrastrukture. Najboljši se bodo potegovali za bogato denarno nagrado 20.000 EUR, ki jo prispevata RC IKT in družba tveganega kapitala META Ingenium. ITIME+, pospeševalnik idej, je namenjen razvoju in komercializaciji podjetniških idej in rešitev mladih talentov, ki delujejo v panogah TIME (telekomunikacija, internet, mediji in zabava). Program traja osem mesecev, ki poleg izobraže-valno mentorskega programa z vrhunskimi tehno-loškimi in podjetniškimi mentorji, nudi podjetniš-ko in najsodobnejšo tehnološko infrastrukturo za razvoj in rast podjetij RC IKT ter Microsoft Biz-Spark. Strokovna komisija bo izbrala finaliste, ki bodo v drugi fazi obiskovali intenzivni izobraževalno mentorski program, katerega cilj je mladim talen-tom zagotoviti mentorstvo, svetovanje, infrastruk-turo, IKT storitve za izdelavo prototipa oziroma minimalno sprejemljivega produkta (MVP). V tre-tji fazi bo zmagovalno podjetje s pomocjo denarne nagrade razvijalo svoj produkt naprej in ob zaklju-cku programa dobilo priložnost predstavitve druž-bi tveganega kapitala META Ingenium, ki mu lah-ko z investicijo omogoci globalni tržni preboj. Socialna podjetja – pospeševalec lokalnega razvoja Vir: prejeto po elektronski pošti 7. novembra je v Mariboru potekal nacionalni forum z naslovom Socialna podjetja – pospeševa-lec lokalnega razvoja, ki ga je organiziral Center razvoja cloveških virov in Fundacija PRIZMA v sodelovanju s Slovenskim forumom socialnega podjetništva in Skupnostjo obcin Slovenije in sicer v okviru projekta COOP, v katerem si partnerji iz Slovenije, Italije in Velike Britanije prizadevajo spodbuditi razvoj inovativnih modelov sodelovan-ja lokalnih skupnosti in drugih javnih institucij ter zasebnih, družbeno odgovornih podjetij s socialni-mi podjetji. Partnerji v projektu COOP želijo pris-pevati k vzpostavitvi ugodnega okolja za razvoj in rast socialnih podjetij, ki s svojim delovanjem lah-ko bistveno prispevajo k vecji konkurencnosti lokalnih skupnosti na gospodarskem in socialnem podrocju. Na forumu, kjer so sodelovali predstav-niki javnih institucij, klasicnih, družbeno odgovor-nih profitnih podjetij ter predstavniki socialnih podjetij, so z udeleženci spodbudili poglobljeno razpravo o stanju na podrocju vzajemnega sodelo-vanja, prepoznali ovire, iskali priložnosti za sode-lovanje ter se pogovarjali o izzivih in potrebnih ukrepih za tesnejše in konkretnejše sodelovanje omenjenih akterjev. Na tem forumu smo sodelo-vali tudi predstavniki inštituta IRDO—Stanko Obradovic in Anita Hrast. STRAN 28 IRDO NOVICE ŠT.8/V Odnos na trgu Sodelovanje javnega, zasebnega in socialno-podjetniškega sektorja je nujno Vir 7. novembra 2012 je bil v hotelu City v Mariboru uspešno izveden Nacionalni forum SOCIALNA PODJETJA – POSPEŠEVALEC LOKALNEGA RAZVOJA, ki poteka v sklopu projekta COOP – Co-operation for Higher Competitiveness, ki je sofinanciran s strani EU. Nacionalni forum sta organizirala partnerja projekta Ekonomski institut Maribor, Center razvoja cloveških virov in funda-cija Prizma v sodelovanju s Slovenskim forumom socialnega podjetništva in Skupnostjo obcin Slo-venije. S projektom želijo prispevati k vzpostavit-vi ugodnega okolja za razvoj in rast socialnih pod-jetij, ki s svojim delovanjem lahko bistveno pris-pevajo k vecji konkurencnosti lokalnih skupnosti na gospodarskem in socialnem podrocju. Na nacionalnem forumu so sodelovali predstavni-ki javnih institucij iz lokalnega in nacionalnega okolja, družbeno odgovornih profitnih podjetij ter predstavniki sektorja socialnega podjetništva in predstavili nekatere dobre prakse oz. potencialne prakse sodelovanja, ki bi ucinkovito vplivale na konkurencnost in razvoj socialnega podjetništva. Forum pa je aktivno spodbudil poglobljeno raz-pravo o stanju na podrocju vzajemnega sodelovan-ja, prepoznavanju ovir, iskanju priložnosti za sodelovanje ter o izzivih in potrebnih ukrepih za tesnejše in konkretnejše sodelovanje omenjenih akterjev. Razpravljavci na forumu so bili enotni, da je raz-voj in delovanje sektorja socialnega podjetništva v Sloveniji potreben, tako za izboljšanje socialne in gospodarske dimenzije lokalnega okolja, kot tudi za izboljšanje blagostanja prebivalstva širše v Slo-veniji. Poudarili so tudi pomen sodelovanja javne-ga, zasebnega in socialno-podjetniškega sektorja. Tovrstno sodelovanje je hkrati nujno za ucinkovit razvoj sektorja socialnega podjetništva v Sloveni-ji, tako v obliki podpore lokalnih skupnosti in jav-nih institucij, kot tudi aktivno sodelovanje profit-nih podjetij ter financnih institucij. Zasebna podje-tja in financne institucije s svojo družbeno odgo-vorno naravnanostjo že danes izkazujejo interes ter pripravljenost za sodelovanje z akterji sektorja socialnega podjetništva, v katerem pa ne vidijo zgolj ekonomskega ampak tudi družbeni inte-res. Strinjali so se tudi, da bo za uspešno in ucin-kovito sodelovanje vseh sektorjev, ki ga bo vodil skupen cilj doseci vecjo družbeno in gospodarsko konkurencnost ter predvsem skupno blagostan-je, potrebno še veliko usklajevalnih aktivnosti – predvsem na podrocju zakonodajnih ureditev. Prav tako bo potrebno veliko usklajenih promocij-skih aktivnosti ter ozavešcanja akterjev profitnega, javnega sektorja ter tudi širšega sektorja socialne ekonomije, kakor tudi širše javnosti. Ozavešcanje mora poudarjati, da predstavlja tovrstno sodelova-nje za doseganje vecje konkurencnosti lokalne skupnosti in države izjemno ucinkovit model, ki je v casu gospodarske krize nujen in predstavlja možnost za prehod v nov ekonomski in družbeni model prihodnosti. Zakljucki foruma predstavljajo izhodišce za nadaljnje sodelovanje in razprave med deležniki ter strokovnjaki na mednarodni ravni, izmenjavo dobrih praks, vzajemno ucenje za oblikovanje novih ucinkovitih pristopov in modelov na podro-cju vzajemnega sodelovanja med javnim, zaseb-nim ter socialno podjetniškim sektorjem v Sloven-ji in širše. Vse aktivnosti in rezultati projekta bodo objavljeni na spletni strani projekta www.coop.fsp.si in na spletni strani Slovenskega foruma socialnega podjetništva. MIMOGREDE V RAZMISLEK: OD LEPOTE DO GRDOTE JE MAJHEN KORAK… ALI OBSTAJA POT NAZAJ? OGLEJTE SI EVOLUCIJO ZEMLJE IN CLO-VEŠTVA V SAMO DVEH MINUTAH. http://www.youtube.com/watch?v=MrqqD_Tsy4Q Slovenski forum socialnega podjetništva STRAN 29 IRDO NOVICE ŠT.8/V Kako naj inovatorji svoj izum spravijo na trg Vir Preberite si koristne nasvete, ki lahko pomagajo inovatorjem, kako prodreti na trg. 1. Ce je inovatorjev cilj industrializacija, je dobro, da svoj izum ponudi podjetju, ki se ukvarja s soro-dno dejavnostjo in bo inovacijo lažje sprejelo. 2. Racunajte, da lahko vaša inovacija doživi velik odpor zaposlenih v razvoju in prodaji podjetja, ki kupi vaš izum. Ce jih vaš izum ogroža, lahko to odlocilno vpliva na uspešnost prodaje, zato sprem-ljajte odzive zaposlenih na inovacijo in poskušajte odpraviti napetosti takoj, ko jih opazite. 3. Inovator mora s svojim izumom prepricati last-nika podjetja, ne direktorja. Lastniki radi slišijo za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pri katerih se naložba hitro povrne. Pritegne jih, ko inovator pre-vzame skrb za vse faze do industrializacije, svoje placilo pa veže na uspešnost prodaje. 4. Ko inovator spravi svoj izum do zacetka indus-trijske proizvodnje, ima najvec možnosti, da najde kupca ali ekskluzivnega prodajnega zastopnika, ki inovatorju placuje mesecni pavšalni znesek, pove-zan z uspešnostjo prodaje. 5. Inovator naj za vsak inovativen izdelek naredi družino evolucij – razlicnih izpopolnjenih verzij osnovnega izdelka tako, da pri vsaki zviša prodajno ceno izpolnjenega izdelka in zniža njegovo nabav-no ceno. Izpopolnjene verzije naj postopno predsta-vi, denimo na dve leti. Tako se izogne škodi, ki nastane pri kopiranju izvirnih izdelkov. 6. Izogibajte se partnerstvom pri projektih s soro dniki in prijatelji. Partnerstvo mora biti strogo pro-fesionalna povezava, kjer je od zacetka jasno, koli-ko je kdo prispeval k projektu in kaj so cigave naloge in obveznosti. 7. Pravi inovator mora izpolniti vsakršno narocilo, tudi ob pomoci zunanjih strokovnjakov (outsourcing) za podrocja, za katera je sam prema-lo podkovan. EPM2013: Zaposli se izven meja Vir: prejeto po elektronki pošti Problem zaposlovanja in zaposljivosti mladih je dandanes zelo razširjen, zato ekipa Evropske pre-stolnice mladih Maribor 2013 pospešeno deluje na tem podrocju. Ker bi želeli mladim predstaviti možnosti zaposlovanja tudi izven Slovenije želijo izve-sti predavanje/okroglo mizo na temo »Zaposli se izven meja«. Dogodek bi bil sprošcene narave in bi potekal v januarju 2013. Ideja je zrasla na temelju programa EURES - Enostavno iskanje informacij o možnostih za zaposlitev in izobraževanje v Evropi. Gre za to, da bi mladim predstavil program EURES. Ta omogoca iskanje zaposlitev v tujini oz. Evropi in tudi, da delodajalci išcejo potencialne delavce (torej, na spletni strani se objavi življenjepis in ce delodajalcu opis ustreza, osebo tudi kontaktira). EPM2013 k sodelovanju vabi zainteresirane strani, ki lahko v sklopu tega projekta predstavijo svoje projekte, ideje, nacrte... V primeru, da bi bili zainteresirani za sodelovanje oz. imate kakšno idejo, kako popestriti nacrtovan dogodek, vas vabijo k sodelovanju. Vec informacij: Polona Prnaver, asistentka sveto-valca za program in koordinator za mladinske pro-jekte EU, Tel. 02/ 22 01-690 Odnos do zaposlenih Foto: freedigitalphotos.net, Nutdanai Apikhomboonwaroot Foto: freedigitalphotos.net, Ambro STRAN 30 IRDO NOVICE ŠT.8/V Okrogla miza na temo stanovanjske problematike in problematike zapo-sljivosti V avli Univerzitetne knjižnice Maribor, je 23.10.2013 potekala okrogla miza na temo stano-vanjske problematike in problematike zaposljivosti mladih, kjer so svoje predloge, pomisleke in rešit-ve, na obravnavano temo, predstavili predstavniki Evropske prestolnice mladih 2013 iz Maribora, v okviru projekta EURO-POLIS, povabljeni gostje in zainteresirana javnost. V okviru sprošcenega vzdu-šja je potekala razprava o najbolj problematicnih izzivih, s katerimi se sooca sedanja mladina in morebitnih rešitvah, ki bi jih lahko pristojne insti-tucije, kot mladi sami, izvedli, da bi obravnavane težave omilili. Na podlagi zanimive razprave, ki je potekala v okvirju realnih življenjskih situacij, sta se izoblikovala dva temeljna vidika oziroma ugoto-vitvi, ki predstavljata morebitni okvir pri nadalj-njem reševanju obravnavanih vidikov: Samoinicia-tivnost mladih in spreminjanje obstojecih miselnih konceptov v zavesti slovenskega prebivalstva. Prva ugotovitev se nanaša na mlade, ki bodo morali na podlagi samoiniciativnosti bolj poseci pri razreše-vanju najbolj perecih vprašanj – torej ni dovolj zgolj pasivno opozarjanje na lastno problematiko, temvec je potrebna aktivna udeležba za razrešitev le te. Druga ugotovitev pa se nanaša na celotno slo-vensko populacijo, v smislu spreminjanja obstoje-cih konceptov uveljavljenih stališc na zaposljivost, izobraževanje in iskanje primernega bivališca. Iz tega segmenta se je namrec potrebno zavedati, da je Slovenija na celu Evrope, kar zadeva imetje last-niških stanovanj na prebivalca, kar pomeni, da ne potrebuje vsak posameznik v državi lastnega stano-vanja. Prav tako se moramo zavedati, da vsem mla-dim ni potrebno študirati, saj je služb, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, premalo ali pa jih sploh ni, medtem ko nizko kvalificiranega kadra primanjku-je oziroma ga »uvažamo« iz tujine. Vsa ostala stališca in utemeljitve se bodo izobliko-vale še v prihodnje, s strani organizatorjev okrogle mize in bodo predstavljena na koncnem seminarju, ki bo potekal v Bragi na Portugalskem. Na podlagi slednjih bo izdelana skupna strategija, ki bo naslo-vljena na politicne odlocevalce v Evropskem parla-mentu. Vec o dogodku najdete tudi na spletnem mestu: http://www.youtube.com/watch?v=xMBojdetj1E Porocilo pripravil: Aleš Jambrek, strokovni sode-lavec. Odnos do zaposlenih STRAN 31 IRDO NOVICE ŠT.8/V DO vodenje Usposabljanje v okviru projekta SOCIRES za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost Pripravil: Aleš Jambrek Clani Inštituta IRDO so bili povabljeni, da se brezplacno udeležijo usposabljanja in si zagotovi-jo možnost pridobiti certifikat za poklic ECQA Vodja za družbeno odgovornost (ECQA Certified Social Responsibility Manager). Usposabljanje je organiziralo podjetje proHUMAN d.o.o., ki ima licenco za izobraževanje in certificiranje znotraj okvirja ECQA. Udeleženci usposabljanja so si tako pridobili priložnost v sklopu projekta SOCI-RES, ki ga sofinancira Evropska skupnost v okvi-ru programa vseživljenjskega izobraževanja, za pridobitev mednarodno veljavnega certifikata. Izobraževanje je potekalo na kombiniran nacin, in sicer v živo (tri dnevno usposabljanje) in v virtual-nem okolju s pomocjo e-gradiva (dostop do vse-bin, opravljanje nalog in izpita za pridobitev certi-fikata). V sklopu izobraževanja je prav tako sode-lovala ožja delovna skupina Inštituta IRDO in nekaterih njegovih clanov, medtem ko je direkto-rica Inštituta bila zadolžena za predavanja v okvi-ru izobraževanja, ki so se odvila zadnji dan tri dnevnega usposabljanja. Na predavanjih so nam predavatelji prav tako ponudili možnost brezplacnega izobraževanja in pridobitve certifikata za poklic ECQA Vodja pos-lovnih procesov (Business Process Manager). To poteka zgolj v virtualni obliki in za enkrat samo v angleškem jeziku. Vsebinsko se izobraževanje osredotoca na upravljanje poslovnih procesov (dalje UPP). UPP je disciplina, ki zajema identifi-kacijo, modeliranje, analizo, dokumentiranje, avtomatizacijo, vzdrževanje in optimizacijo poslo-vnih procesov. Poklic ECQA Certificiran vodja poslovnih procesov zajema vodstvene, tehnicne in cloveške vidike UPP. Vec informacij o sami organizaciji in licenciranih ponudnikih na: www.ecqa.org ali na spletni strani proHUMAN. 3. KONGRES SLOVENSKEGA INŠTI-TUTA ZA REVIZIJO Vir Slovenski inštitut za revizijo je 6. in 7. decembra v Portorožu organiziral 3. Kongres za revizijo. Že štiri leta so pretekla od 2. Kongresa in v teh letih so bili na podrocju revidiranja in z njim povezanih strokovnih podrocjih racunovodstva, notranjega revidiranja, revidiranja informacijskih sistemov, ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremicnin, stro-jev, opreme in davcnega proucevanja ter svetova-nja prica številnim spremembam tako na strokov-nem kot tudi na zakonodajnem podrocju. Da bomo kos trenutnim financnim, gospodarskim in drugim razmeram ter da bomo lahko prispevali tudi svoj delež k izhodu iz sedanjega položaja, je potrebno imeti vizijo in tako predstaviti tudi svoje poglede za izboljšanje stanja. Na kongresu so med drugim poskušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko strokovnjaki pripomore-jo k izhodu iz krize, izvolili pa so tudi clane v Svet in Strokovni svet Inštituta, ki bodo v naslednjih štirih letih odgovorni za zagotavljanje delovanja Inštituta v javnem interesu. Namen kongresa je bil, da se srecajo vsi imetniki strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut. Foto: Arvind Balaraman, freedigitalphotos.net STRAN 32 IRDO NOVICE ŠT.8/V Razpisi The EU Partnership for Peace Pro-gramme - Near and Middle East Vir EuropeAid je objavil javni razpis, namenjen krepi-tvi organizacij civilne družbe za ucinkovitejše delovanje na podrocju oblikovanja politik, poveza-nih z aktivnostmi za preprecevanje konfliktov, kri-znega upravljanja in ukrepov za vzpostavljanje miru v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, organi javnega sektorja ter lokalne oblasti iz držav clanic EU, držav EEA ter držav upravicenk v okvi-ru instrumentov IPA in ENPI, ki izpolnjujejo raz-pisne pogoje. Sodelujejo lahko tudi mednarodne organizacije. Vrednost razpisa: 5,000,000 EUR. Rok za prijavo: 18.02.2013. Vec o razpisu. Razpis za soorganizacijo projektov mednarodnega prostovoljskega dela »Mednarodni tabori 2013« Vir Voluntariat je objavil razpis, katerega predmet so neprofitni programi prostovoljskega dela nevlad-nih in drugih neprofitnih organizacij s podrocij: antifašizem, antirasizem, etnicne manjšine, soli-darnost s tretjim svetom, globalno ucenje, mirovna vzgoja in clovekove pravice, pomoc duševno ali telesno prizadetim, pomoc/delo z otroci, najstniki, ostarelimi, okoljevarstvo, ekologija, kmetijstvo, enakopravnost med spoloma, pomoc socialno ogroženim družbenim skupinam, umetnost, kultu-ra, zgodovina, ohranjanje kulturne dedišcine in intencionalna skupnost. Na razpis se lahko prijavi-jo nevladne in druge neprofitne organizacije, regis-trirane v Republiki Sloveniji in neformalne skupi-ne. Rok prijave je 20.01.2013. Domaca stran razpi-sa. PROGRESS: Partnerships between employment services - Call for Pro-posals VP/2012/013 Vir Generalni direktorat Evropske komisije za zapos-lovanje, socialne zadeve in vkljucevanje je v okvi-ru programa Progress objavil javni razpis, namenjen spodbujanju in oblikova-nju partner-stev med javnimi in zasebnimi organizaci-jami ter organizacijami tretjega sektorja na podrocju posre-dovanja del iskalcem zaposlitve. Na razpis se lah-ko prijavijo javne in zasebne organizacije ter orga-nizacije tretjega sektorja iz držav clanic EU ali drugih upravicenih držav v okviru programa Pro-gress, katerih glavna dejavnost je posredovanje del iskalcem zaposlitve. Razpis je namenjen spodbuja-nju sodelovanja, zato morata v projektu sodelovati vsaj dve organizaciji iz javnega, zasebnega ali tret-jega sektorja, pri cemer sta lahko prijavitelj in par-tner iz iste države. Rok prijave: 01.03.2013. Vec informacij. Dva evropska razpisa z raziskoval-nega podrocja Alzheimerjeve in drugih nevrodegenerativnih bolezni Vir MIZKŠ obvešca, da skupni program EU Raziskave nevrodegenerativnih bolezni (JPND) vabi evropske raziskovalne skupine k pri-javi projektov v okviru dveh tematik: Kako pove-cati razumevanje dejavnikov tveganja za nastanek nevrodegenerativnih bolezni, kot je npr. Alzhei-merjeva bolezen ter Evalvacija politik zdravstvene in socialne oskrbe (nege) ter strategij in pomoci pri soocanju z nevrodegenerativnimi boleznimi. Pro-jekt mora vkljucevati od 3 do 8 oziroma 10 razis-kovalnih skupin. Rok prijave: 19. in 21. marec 2013. Vrednost razpisa je 25.000.000 EUR. Doma-ca stran razpisa Foto: www.freedigitalphotos.net, njaj STRAN 33 IRDO NOVICE ŠT.8/V Najbolj inovativno je podjetje Elpa Vir Na 7. Forumu inovacij se je predstavilo 48 najbo-ljših slovenskih inovacij – 35 proizvodov, 9 stori-tev in 4 poslovni modeli. Vecina avtorjev inovacij – razstavljavcev je v okviru programa Odprtega odra podrobneje predstavilo svojo inovacijo in njeno uporabnost ter nakazalo morebitne potenci-alne možnosti za poslovno sodelovanje. Zmagovalna inovacija 7. Slovenskega foruma ino-vacij je inovacija Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic" podjetja Elpa, d.o.o. Nagrado za drugo najboljšo inovacijo je prejel Kemijski inštitut Ljubljana in Amano-va, d.o.o. za inovacijo Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substra-te, ki so prejeli tudi posebno priznanje za najbolj inovativen poslovni model. Naslov tretje najboljše inovacije pa je pripadel podjetju Trimo, d.d. in CBS Inštitutu, d.o.o. za inovacijo Qbiss Air. Podeljena so bila tudi priznanja posebej izstopajo-cim prijavam, in sicer je posebno priznanje za naj-boljšo inovacijo inovatorja posameznika prejel Peter Slatnar za inovacijo Otroške skakalne vezi. Posebno priznanje za najboljšo storitveno inovacijo je prejelo podjetje Abelium, d.o.o., raziskave in razvoj za inovacijo iOliva - Zanes-ljiva in hitra napoved kolicine in kvalitete leti-ne oljcnega olja. Posebno priznanje za najboljšo inovacijo start:up podjetja je šlo v roke predstav-nikom podjetja Animacel, d.o.o. za inovacijo Zdravljenje živali z maticnimi celicami, poseb-no priznanje za odlicnost uporabnosti ustvarjalnih industrij pa podjetju Live, d.o.o. za inovacijo Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtni-ka. Javna agencija Republike Slovenije za podjetniš-tvo in tuje investicije (JAPTI) je s financno pod-poro Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo konec novembra tako organizirala že 7. Slo-venski forum inovacij, osrednjo slovensko priredi-tev o inovativnosti, ki je potekala na Gospodar-skem razstavišcu v Ljubljani. Konferenca VIVUS – kmetijstvo, Nara-vovarstvo, hortikul-tura, živilstvo Vir Biotehniški center Naklo vabi na znanstveno kon-ferenco z mednarodno udeležbo z naslovom »Znanje in izkušnje za nove podjetniške priložno-sti«, ki bo potekala 24. in 25. aprila 2013 v Biote-hniškem centru Naklo. Letošnja tema konference je osredotocena na upo-rabno znanost. Spodbujati želijo interakcijo in pre-nos znanja med gospodarstvom in raziskovalno sfero ter opozoriti na nujnost sodelovanja med nji-ma. Podjetja se ukvarjajo s potrebami oz. rešujejo probleme, s katerimi se ljudje vsakodnevno srecu-jemo. Zato je smiselno, da znanost in podjetnost delujeta z roko v roki ter se medsebojno dopolnju-jeta. Na eni strani imamo znanje, ki vsakodnevno nastaja na univerzah, inštitutih in drugih ustano-vah znanja, na drugi strani pa so podjetja, ki obvladujejo poslovanje. Ob srecanju obeh in skup-nem prizadevanju po ustvarjanju novih priložnosti nastanejo najboljši znanstveni in poslovni projekti, ki lahko vodijo do izjemnih rezultatov ter hkrati uravnoteženega sobivanja sodobnega cloveka z naravo. Kongres solidarnostne ekonomije Od 22. do 24. februarja 2013 bo na Dunaju pote-kal zanimiv Kongres solidarnostne ekonomije. Vec lahko preberete tukaj. Dogodki, konference VIVUS STRAN 34 IRDO NOVICE Nova spletna stran EPM Obvešcamo vas, da je vzpostavljena spletna stran Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. Na spletnem naslovu www.mb2013.si lahko mladi in ostala javnost najde informacije o celotnem proje-ktu EPM Maribor 2013, ki je razdeljen na pro-gramske sklope: strukturiran dialog, zaposljivost, stanovanjska problematika, medkulturno povezo-vanje, kulturno ustvarjanje, izobraževanje, zabava, šport, prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovan-je in ekologija. Znotraj posameznih sklopov je opisanih 52 novih programov, ki so bili izbrani na Javnem razpisu za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013. Poleg tega bo pod posameznimi sklopi kasneje objavljen in red-no ažuriran koledar aktualnih dogodkov, razpisov in opis le-teh. V sklopu zaposlovanje ima projekt MODEL M tudi inštitut IRDO. MARIBOR ZA PRIHODNOST MLA-DIH: Prihaja Mariborska Evropska mladinska kartica. Sodeluj tudi ti! Zavod za mobilnost in informiranje mladih (Zavod MOBIN) bo v letu 2013 sodeloval pri izvedbi Evropske prestolnice mladih v Mariboru. Zavod MOBIN v programu Maribor za prihodnost mladih razvija Mariborsko mladinsko kartico, ki je orodje za lajšanje socialno ekonomskega polo-žaja vseh mladih Mariborcanov med 15. in 29. letom, ne glede na status. Mariborska mladinska kartica bo omogocala privi-legiran dostop do neformalnega izobraževanja, do ponudbe cenejšega prevoza, kulture, športnih in drugih aktivnosti v Mariboru. Mladi bodo lahko svojo Mariborsko EMK koristili tudi v ostalem delu Slovenije in v Evropi, saj bo vkljucena v mednarodni sistem Evropskih mladinskih kartic (EuropeanYouthCard). Na Zavodu MOBIN išcejo prostovoljce, ki bi pomagali zbirati popuste v Mariboru in tako ustvarjali nove ugodnosti za mlade. Vse kar potre-buješ je dobra volja in želja po izboljšanju eko-nomske situacije mladih. Pridruži se ekipi Zavoda MOBIN in sodeluj v projektu Maribor za prihod-nost mladih. Prijave zbirajo na 01 23 22 312 ali 051 819 110, lahko tudi preko e-maila na mate-ja.opresnik@mobin.si. Evropska prestol-nica mladih everystockphoto_procsilas_d.gif STRAN 35 IRDO NOVICE Projekt City Volunteers: V MARIBORU ODPRTA PROSTOVOLJSKA PISARNA V okviru projekta City volunteers, ki ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj iz instrumenta za predpristopno pomoc v okviru Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007-2013, je bila 14. novembra 2012, v prosto-rih Kulturnega inkubatorja Mladinskega kulturne-ga centra Maribor, Koroški cesti 18 odprta prosto-voljska pisarna v Mariboru. Vzpostavitev prostovoljske pisarne je ena izmed najpomembnejših aktivnosti projekta City volun-teers, predvsem iz vidika trajnostnega razvoja pro-stovoljstva in upoštevanja horizontalnih politik EU. Prostovoljska pisarna deluje kot regionalna sticna tocka za zainteresirane prostovoljce, ki poleg informacij o prostovoljstvu in obvešcanju o prostovoljskih vsebinah želijo še osebni stik z usposobljenim mentorjem oz. koordinatorjem pro-stovoljske pisarne. V okviru pisarne bo delovala tudi prostovoljska knjižnica. V zacetku leta 2012 je bil za potrebe promocije in širjenje prostovoljskega poslanstva vzpostavljen interaktivni prostovoljski portal http://www.city-volunteers.si/ , ki pa obenem zainteresiranim pros-tovoljcem omogoca prijavo na prostovoljska dela. Prostovoljska pisarna je odprta vsako sredo od 8. do 16. ure, kontakt: tja-sa.arko@filantropija.org Vec informacij o prostovoljski pisarni ter drugih rezultatih projekta City Volunteers je dostopnih na spletni strani www.city-volunteers.si . Prijazno vabljeni! Prostovoljstvo v Sloveniji Avtor: Kristijan Percic, vir: www.prostovoljstvo.org Zaradi sodobnega reorganiziranja osebnega casa posameznika in zgubljanja pomena naravnih skup nostih se je pojavilo veliko posameznikov, ki ne morejo zadovoljiti osnovnih in dodatnih življenj-skih potreb ter so v skrbi padli na breme države in prostovoljcev. Prva društva in organizirano pros-tovoljstvo so se pojavila v 19. stoletju in so v veli-ki meri potekala tudi pod vplivom Cerkve. Do intenzivnejšega razvoja organiziranega prostovolj-stva je prišlo v zacetku 20. stoletja. Leta 1922 so zacela delovati taborniška gibanja, po drugi sveto-vni vojni pa je takratna Jugoslavija mocno spod-budila mladinske delovne brigade. Za prvo obdob-ju po vojni je bilo znacilno, da je država mocno nadzorovala kakršne koli prostovoljske aktivnosti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do intenzivnega ustanavljanja razlicnih interesnih društev, ki so delovala predvsem in vecina samo na podlagi prostovoljskega dela. To je bil tudi cas profesionalizacije nevladnega sektorja in širjenja prostovoljstva v javnem sektorju. V Sloveniji ima-mo danes registriranih vec kot 20.000 društev in nobenega izmed teh si ne moremo predstavljati brez prostovoljcev. Omeniti je treba tudi raziskavo Inštituta RS za socialno varstvo, ki je prikazala širino prostovoljstva - prostovoljci so v letu 2004 v slovenskih nevladnih organizacijah opravili 1,3 milijona ur. To pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno zaposlenih delavcev. Prostovoljsko delo je razširjeno na vseh podrocjih, njegova vloga se cedalje bolj prepoznava. Organi-zacije so med seboj povezane v razlicne mreže, najvecja med njimi je Slovenska mreža prostovolj-skih organizacij, ki ob zacetku leta 2012 šteje že vec kot 760 organizacij. Prostovoljsko delo v Slo-veniji še vedno ni v celoti sistemsko urejeno. Velik korak na tem podrocju je prinesel Zakon o prostovoljstvu, sprejet februarja 2011. V tem letu so bile prvic podeljene tudi državna priznanja in nagrada na podrocju prostovoljstva, ki se bodo podeljevala vsako leto ob 5. decembru, Mednarod-nem dnevu prostovoljstva. Vir: www.prostovoljstvo.org Prostovoljstvo SI-HR_barvna STRAN 36 IRDO NOVICE ŠT.8/V Novembra 2012 so se tudi v naši državi zaceli pro-testi. V Mariboru so protestniki prisilili maribor-skega župana Franca Kanglerja, da je odstopil. A protestni shodi se nadaljujejo, dokler ne bo odsto-pil celoten mariborski mestni svet. Protesti in sho-di proti politicni in županski eliti Slovenije pa potekajo tudi po drugih slovenskih mestih. A postavlja se vprašanje, kje so alternative. Na to temo je Urban Cervek, novinar mariborskega dopisništva Delo spraševal ddr. Matjaža Muleja, zaslužnega profesorja iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in predsednika Raziskovalnega sveta ZRC IRDO. Pogovor je bil objavljen v Nedelu in ga objavljamo s soglasjem avtorja. Ali bi lahko prosim na kratko predstavili vaš pogled na mogoce alternative sedanji politicni ozi-roma družbeni ureditvi na mestni in državni rav-ni? V Sobotni prilogi Dela 10. novembra 2012 sem v intervjuju povedal, da bi morali vsi kandidati za politicne in druge vplivne funkcije, vkljucno z zaposlenimi v državni upravi na vseh ravneh dokazati, da so družbeno odgovorni. To pomeni, da so v njihovi praksi normalna nacela odgovorno-sti, preglednosti delovanja, eticnosti (poštenosti, zanesljivosti...), spoštovanje vladavine (poštenega, ne zlorabljeno napisanega) prava, cloveških pravic, mednarodnih pravil obnašanja (poštenega, ne neoliberalno enostranskega in kratkorocnega) in interesov dele-žnikov (ne samo lastnikov). Družbena odgovornost je po defi-niciji Evropske unije odgovor-nost za vplive na družbo. To zah-teva spoštovanje in prakticiranje soodvisnosti in kar najvecje celo-vitosti. Kako zagotovitvi bolj pregledno delovanje mestne uprave? Bolj pregledno delovanje mestne (in državne uprave) je odvisno od vpogleda v procese in postopke dela, npr. po naši metodi USO-MID, uporabljeni vec tisockrat v vec državah, a nikoli v slovenski državni upravi. V njej je vedno veljalo za pomembno le to, kdo je komu podrejen, kar pa je le sredstvo za usklajevanje. Kako najti alternativo politicni eliti na lokalnem/državnem nivoju? Alternativa politicni eliti, ki se zadnje mesece v Sloveniji odmika od množic tudi tako, da za sebe govori, da je politicni razred, torej fevdalna, se da najti z uporabo nacel, omenjenih v prvem odgovo-ru. Take vrednote in strokovnost za predvidena opravila, vidna iz vpogleda v procese, omenjenega v drugem odgovoru, so podlaga. Drugo, vsaj ena-ko težko vprašanje, je volja ljudi ukvarjati se s politicnimi vprašanji na sploh in še zlasti na taki osnovi (v starih casih npr. nismo dobivali nikakrš-nih sejnin ipd.). Sedanji družbeno-ekonomski sis-tem je boljši le za tiste, ki so zelo željni oblasti (namesto ustvarjanja skupne koristi celotne druž-be) in pohlepni, za nas druge pa ne. Tudi za njih mora nehati biti boljši, pravi ljudski upori iz zad-njih mesecev tu in iz zadnjih let drugod po svetu. Lahko navedete kakšen zgled iz tujine? Odlicen zgled je opisal Franci Pivec v Veceru, 12. decembra; gre za Islandijo. Desetletja uspešen zgled je Mondragon v španski Baskiji. Idealen zgleden model je v doktorski disertaciji izdelal Dejan Avsec pod mojim mentorstvom že l. 1987. Mor-da so zdaj razmere bolj zrele, da bi ga razumeli. Sedaj kroži po Sloveniji vec zelo zanimi-vih modelov; o njih se kaže pogovoriti z Gojkom Stani-cem, Urošem Stanicem, sku-pino Sinteza, Darjo Piciga, Vesno Godina, clani Inštituta za razvoj družbene odgovor-nosti IRDO, Lojzetom Soca-nom in še kom, ne pa z neoli-beralci, katerih model zago-varja toliko kratkorocne in ozke kriterije poslovne uspeš-nosti, da je v zadnjih desetletij zgradil velicasten neboticnik v mocvirju namesto na trdni skali. Zapisi ob protestih STRAN 37 IRDO NOVICE ŠT.8/V Politika kot udejanjeno clovekoljubje Vir: prejeto po elektronski pošti, dostopno tukaj Velik humanist, kršcanski pisatelj, politik in sous-tanovitelj Gibanja Fokolarov Božji služabnik Igi-no Giordani 4 je v zapisu “Politika kot udejanjeno clovekoljubje” 5, ki je nastal neposredno po drugi svetovni vojni, odgovoril na znana in zelo pogosta vprašanja, pa tudi osebne zagate, »kako pa naj se vendar kot kristjan ukvarjam s tako umazanimi stvarmi«? Giordani piše: »Politika je ustvarjena za ljudstvo in ne ljudstvo za politiko, je sredstvo in ni sama sebi namen. Prvo morala, prej clovek, prej skup-nost; potem zaveza, potem programska omizja in teorije vladanja. Politika je – v najbolj dostojanstvenem kršcan-skem pomenu – dekla in ne sme postati gospodari-ca: ne sme postati zloraba, niti nadvlada, tudi ne dogma. Njena vloga je v dostojanstvu in v službi družbe; je udejanjeno clovekoljubje, prvinska obli-ka udejanjenja domovinske ljubezni. V casopisje prihaja odmev splošnega obcutka pre-zira do strank in politike. Nekaj o tem je znanega po tem, ko se sliši, kar se govori, in bere, kar se piše. Mnogi menijo, da je politika nekaj manjvrednega, dvolicnega, z njo naj se ukvarjajo spletkarji; in ne razumejo tega, da ce se od politike oddaljijo pošte-ni, potem njihovo mesto zasedejo nepošteni in politika potegne za seboj celotno naše življenje tako fizicno kot moralno; in politika, ki jo ustvar-jajo nepošteni, vodi v vojno, financne pogrome, opustošenje javnega in zasebnega bogastva, nemo-ralo, prezir vere, razbitja družin… Ce je politika umazana, jo je treba ocistiti in ne zapustiti. In sedaj posledicno od trgovanja s cloveškim mesom do trgovanja s cloveškim dostojanstvom. Osvoboditev ni mogoca, ce se vsakdo ne zave nje-gove vrednosti – njegove brezmejne vrednosti – in je z njim v politiki odlocen, da se ne prodaja niti pusti posrkati, ampak odlocno ravna po zdravi pameti, po lastni presoji z zagovarjanjem svojih moralnih nazorov. Z obrambo le-teh brani tudi svoje strokovne razloge kot tudi same davcne raz-loge. Preracunljivost se namrec rodi tam, kjer se ne vidi vec cloveka, kateremu je treba pomagati, temvec le še molzno kravo. V politiki moramo ostati kot državljani in ne kot služabniki. Iz takega položaja se rodi demokracija. Zavest o lastnih vrednotah se lahko sprevrže in spremeni v prevzetnost in obrne v spodbujanje družbenega izkorišcanja in nadvlade. Zato je med prve vrednote treba na prvo mesto postaviti lju-bezen, ki je zavest o dolž-nostih služenja bratom. Brez nje vsaka vrednota zbledi in se vsaka zmaga sprevrže v hlapcevstvo in zapravljanje casa.« Kirurg Brecelj: Nisem obupal! Pri-mitivci me lahko utišajo le fizicno Vir: www.rtvslo.si Branja vreden intervju z dr. Brecljem, kirurgom Onkološkega inštituta v Ljubljani, je bil objavljen na spletnih straneh MMC RTV. Erik Brecelj, za nekatere cislan zdravnik in clovek s hrbtenico, kolega, za druge trmast upornik, ki bi ga bilo treba zaradi neposrednosti in odkritosti odstraniti. V MMC-jem pogovoru pod vrbami ob Ljubljanici je spregovoril o razlogih, zakaj je treba vecne politike, kot so Milan Kucan, Janez Janša - ter ljudi iz ozadja - kot so Janez Zemljaric in Božo Dimnik - absolutno odrezati stran od politike. "Tudi Jankovic, ceprav je svež v politiki, nima v njej vec kaj iskati. Te ljudi je treba umakniti in dati prostor mlajšim," pravi Brecelj…vec. Islandci nam sporocajo: Naša borba je trajala pol leta, zav-zemali smo se za ljudsko ustavo in pravni sistem, ki kaznuje odgovor-ne (ostalih ljudi pa ne). Vir: prejeto po elektronski pošti Tudi pri nas smo imeli težave s skrajneži, ki se radi borijo s kamenjem in napadajo policiste. Oblekli smo se v ORANŽNO, in ko so skrajneži napadli policiste, smo se pred policiste postavili vsi v oranžnih oblacilih. Naredili smo živi zid in na ta nacin pokazali, da naš boj poteka s srci z razumom - po pameti. Tako smo pokazali vladi in svetu, da mislimo resno, da bomo vztrajali, vendar pa se za svoje cilje ne borimo z nasiljem. Po pol leta smo dosegli želene cilje: novo ustavo, ki jo piše in tudi v prihodnje dopolnjuje ljudstvo (direktna demokracija), v zapor smo poslali pok-varjene bankirje in politike, ki so z njimi sodelo-vali. Danes imamo zato spet stabilno ekonomijo. Ljudje smo se z združenimi mocmi izvlekli iz naj-hujšega bankrota v moderni zgodovini cloveka. Samo s srcem in razumom! Zapisi ob protestih STRAN 38 IRDO NOVICE ŠT.8/V Prejeli smo Pismo Zavoda Ypsilon Podpišite deklaracijo o poštenem poslovanju Vir: prejeto po elektronski pošti United Nations Global Compact (UN Global Compact) je najvecja globalna pobuda za družbe-no odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov, ki je bil ustanovljen leta 2000 na pobu-do Organizacije združenih narodov. Sedaj združu-je vec kot 5000 podjetij in nevladnih organizacij iz 120 držav sveta. Pri svojem poslovanju in stra-teških usmeritvah se ravnajo po 10 univerzalnih nacelih UN Global Compact s podrocja cloveko-vih pravic, delavskih standardov, okolja, transpa-rentnosti in protikorupcije. Slovenska veja UN Global Compact je bila usta-novljena leta 2007 na pobudo prof. dr. Danice Purg, predsednice in dekanje IEDC - Poslovne šole Bled. Iz 16 ustanovnih clanov (Adria Mobil, Elektroncek, Gorenje, Petrol, Perutnina Ptuj,...) se je clanstvo razširilo na 33 clanov. V sklopu Slovenskega društva ZN za trajnostni razvoj (UNGC Slovenija) deluje Protikorupcijska delovna skupina. Ta je po vecmesecnem delu in usklajevanju s predstavniki slovenske poslovne javnosti objavila Deklaracijo o poštenem poslova-nju. Deklaracija o poštenem poslovanju je doku-ment, ki podpisnike zavezuje k transparentnemu in poštenemu poslovanju, k vkljucevanju protiko-rupcijske klavzule v vse pogodbe, katerih vrednost presega 10 tisoc evrov, in k medsebojnemu obveš-canju o morebitnih kršitvah. Deklaracija je prvi izdelek projektaEthos, ki ga UNCG Slovenija izvaja v skladu z desetim nace-lom UN Global Compact (o preprecevanju korup-cije kot o vzvodu za trajnostni razvoj). Namen projekta je v slovenskem prostoru vzpostaviti mehanizme, znanja in procese, s pomocjo katerih bi lahko gospodarstvo proaktivno in na lastno pobudo preprecevalo korupcijo in povecevalo skladnost poslovanja z eticnimi in zakonodajnimi normami. S tem bi dolgorocno zmanjševalo tvega-nja in povecevalo zdravo konkurencnost – posa-meznih podjetij in gospodarskega okolja kot celo-te. Ob tej priložnosti bi vas radi obvestili, da je Zavod Ypsilon tudi eden od podpisnikov Deklara-cije o poštenem poslovanju in vas pozivamo, da enako storite tudi sami, v kolikor že niste eden od podpisnikov deklaracije. S spoštovanjem, Žiga Vavpotic, Strokovni direktor, predsednik sveta *(Pablo Neruda & Tone Pavcek)* Pocasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna. Pocasi umira, kdor beži pred strastmi in njihovimi mocnimi emocijami, zaradi katerih se zasvetijo oci in znova oživijo osamljena srca. Pocasi umira, kdor ne zamenja življenja, ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo, kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreci, kdor ne sledi svojim sanjam, kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom. Pocasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi; Pocasi umira, kdor unicuje lastno ljubezen, kdor ne dovoli, da bi mu pomagali, kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem. Pocasi umira, kdor opusti nacrt še preden ga pos-kusi izvesti, kdor ne sprašuje o tistem, cesar ne ve, kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve. Ne dovoli si pocasnega umiranja! Tvegaj in uresnici želje še danes! Živi za danes!* ********** So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo zaceti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti!" STRAN 39 IRDO NOVICE ŠT.8/V Literatura Edward de Bono Vir Mislec dr. Edward de Bono je vodilna svetovna avtoriteta na podrocju kreativnega razmišljanja in neposrednega ucenja kot spretnosti. S pomocjo svojih metod uci generirati ideje, kreativno razmi-šljati in uporabljati možgane na drugacen nacin, kot smo se jih ''ucili'' uporabljati. Edinstveno zanj je, da lahko enakovredno dela z ucenci, direktorji najvecjih korporacij ter z vladnimi ustanovami. Napisal preko 80 knjig, ki so prevedene v vec kot 40 jezikov. Bil je povabljen na predavanja v vsaj 55 držav, petkrat tudi v Slovenijo. Objavljamo povezavo do intervjuja z naslovom Odlicno, a ne zadošca, objavljenega v Šolskih raz-gledih: 1. del intervjuja in 2. del intervjuja. Boštjan M. Zupancic: 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo Vir Kriza, s katero se spopadamo, ni ekonomska, ampak moralna in globoko psihološka. Potreb-no je razsvetljenje cloveka, ali pa bo sledil pro-pad, ugotavlja sodnik Evropskega sodišca za clovekove pravice. Boštjan M. Zupancic, med pravniki znan tudi kot "BMZ", že dve desetletji opozarja na proces, ki je po njegovem mnenju spregledan in prikrit, njego-ve posledice pa bi lahko bile za cloveštvo katas-trofalne in daljnosežne. Na svetovni oder namrec že 60 let z velikimi koraki stopajo generacije moš-kih, ki niso razrešili latentnega spora z ocetom za materino naklonjenost in niso ponotranjili osnov-nih civilizacijskih norm. Ti zdaj sprevracajo vse družbene institucije in ogrožajo svetovni pravni red. Vprašanje pa je, ali so zmožni svoj egoizem in narcisizem preseci. Tukaj preberite vec. "Imate volilno pravico in nihce ne strelja na vas. Je to demokracija?" Intervju z Noamom Chomskim, ameriškim jeziko-slovcem in politicnim aktivistom, profesorjem Inš-tituta za tehnologijo (MIT) že leta opozarja na negativno vlogo ZDA po svetu, za Evropo pa meni, da ubira napacno pot z varcevalnimi ukrepi. Celoten intervju preberite tukaj. Nova knjiga: Evolving Corporate Education Strategies for Developing Countri-es: The Role of Universities Evolving Corporate Education Strategies for Developing Countries: The Role of Universities presents the theories and opportunities for integra-ting corporate education into traditional universiti-es as well as highlighting the professional deve-lopment in different subject areas. This book pro-vides relevant research important for policy makers, practitioners and scholars of higher edu-cation. Knjiga bo izšla januarja 2013 na 411 straneh. Vec pa tukaj. Foto: Wikipedia 9781466628458 STRAN 40 IRDO NOVICE ŠT.8/V Literatura Knjiga »Kompleksna družba v radi-kalni sredini« Avtorji: Bojan Radej, Mojca Golobic, Mirna Macur Založba: Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta UL. Izid: december 2012 Recenzenti: izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik, doc.dr. Pavel Gantar; red. prof. dr. Darko Štrajn. Predmet našega raziskovanja je družba, ki se nahaja v globoki transformaciji. Navajeni smo jo bili obravnavati kot enostavno, vendar vse bolj postaja zapletena. Družba prehaja v neko novo stanje kompleksne urejenosti, ki jo želimo tukaj razložiti. Družbena kompleksnost pomeni, da o nobeni pomembni stvari ni vec mogoce doseci soglasja zaradi legitimnih in enako dobro utemeljenih opozicij v horizontalni smeri, to je med interesnimi sku-pinami, kot tudi v vertikalni smeri, to je v smeri od posa-meznika do države oziroma mikro-makro (in obratno). Naša teza je, da je treba zaradi nepremostljivosti globo-kih nasprotij opustiti klasicne poskuse zagotavljanja dru-žbenega soglasja in kohezije s stališc najmanjšega skup-nega imenovalca. Družbeni pojavi niso vec somerni (commensurable). Naš izziv je, kako družbene zadeve obravnavati integrabilno, vendar obvezno z izhodišca nepremostljivosti in torej v pogledu nesomernosti druž-benih razmerij (incommensurability). Koncept nesomernosti je bil najprej opredeljen v polju matematike (iracionalna števila), v zacetku sedemdesetih let pa sta ga v polju filozofije znanosti uvedla najprej Kuhn v Strukturi znanstvene revolucije (1970, Struktura znanstvene revolucije) in nato še Feyerabend (1975, Pro-ti metodi). Osvetlila sta, da razlicne vede pri proucevanju istih zadev lahko pridejo do razlicnih ugotovitev, med drugim glede na to na katere podatke se oprejo, kakšne hipoteze uporabijo in kako sintetizirajo svoje ugotovitve. Torej resnica ni enovita ampak kompleksna. Še zlasti to velja, ko raziskujemo resnico o družbenih pojavih. Odnos družbene nesomernosti postaja pomemben, ker obstojece teorije pojasnjevanja družbenih nasprotij niso vec ustrezne za pojasnilo kompleksne narave družbenih razmerij. Na primer nasprotje ekoloških in materialnih vrednot se nanaša na odnos, ki ne zadeva vec le tega, kar je res (znanost) ali prav (zakonodaja), ampak je veliko bolj odvisno od nacinov razvršcanja tega, kar vrednoti-mo kot dobro. Družbena nesomernost je tako bolj kot kategorija znanosti in potem bolj kot objektivna katego-rija spoznavanja objektivne resnice, uporabna kot kate-gorija vrednotenja družbenih pojavov. Ko enkrat postavimo, da družbeni odnosi zaradi svoje kompleksnosti postajajo vse bolj nesomerni, se zastavi vprašanje kako potem zagotavljati družbeno povezanost. Ta je nujna za sprejemanje odlocitev v razmerah družbe-ne transformacije, ko so se standardni okviri porušili. Naš pristop nasprotuje težnjam standardnega družboslo-vja. Pri njem se težnje razumevanja kompleksnih proce-sov in sistemov odvijajo kot podaljšek obstojecih znanj, ta pa so zasnovana na enostavnih predpostavkah normal-ne pozitivisticne znanosti (Kuhn). Mi o kompleksnosti razmišljamo kompleksno. Prelom uvedemo z opustitvijo splošne veljavnosti predpostavke somernosti za družbene pojave in njeno nadomestitvijo s predpostavko somerno-sti ne opustimo in ne zapademo v nesomernosti. Vendar nacela past postmodernega relativizma ampak ga samo postavimo v podrejeno vlogo. To je dovolj, da standar-dni družbeni aritmetiki prepreci posploševanje, še vedno pa ostaja relevanten za opisovanje ožjih družbenih racio-nalnosti. Rešitev razvijemo v obmocju sredinske (mezoskopske) racionalnosti. Tak pristop je izviren, ker poda obrazec za uskladitev nasprotnih paradigem, ne da bi zahteval njihovo odpravo s poenotenjem. Sredinska rešitev je naslonjena na tri glavne podlage: koncept input-output matrike (Leontjev, mezoekonomist), Wallersteinov (in Braudelov) sociološki koncept neiz-kljucevalne sredine in teorijo vecnivojske kompleksnosti (Dopfer, Esterlin, Kok, Rotmans, Bar-Yam, O'Neill). Novo miselnost razvijamo na petih prakticnih primerih. Primeri so osredotoceni na tri znacilne izzive, ki danes delajo družbeno raziskovanje težavno in njihove rezulta-te vse bolj irelevantne za usmerjanje družbenih proce-sov. Prvi je agregacijski problem vrednotenja (Scriven, Ekins, Radej), drugi integracijski problem družbe (Durkheim, Giddens, Habermas, Bourdieu) in tretji stru-kturacijski problem civilne družbe (Landauer, Rosa Luxemburg, Rossiter, Derrida). Zanima nas, kako te tri probleme opredeliti brez poenostavljanja, da jih lahko razrešimo kompleksno. V knjigi podani predlogi so bili doslej že predstavili v tujini. Jedro predloga je bilo predstavljeno v reviji Eva-luation (Sage, 17/2, april 2011) in Evaluation and Pro-gram Planning (Elsevierjevi reviji, let. 34/3, avgust 2010). Prvi clanek je bil doslej preveden tudi v španšci-no. Pripravil: Bojan Radej STRAN 41 IRDO NOVICE ŠT.8/V STRAN 42 IRDO NOVICE ŠT.8/V STRAN 43 IRDO NOVICE ŠT.8/V Poplave Unicujoce poplave naplavile solidarnost Unicujoce poplave so od 4. do 6. novembra priza-dele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Posavje in Posocje. Poškodovanih je bilo nekaj tisoc stanovanjskih in poslovnih objektov. Skupne ocene škode še ni, a doslej zbrani podatki kažejo, da je bil presežen nacionalni prag 209 milijonov evrov, kar je pogoj za prošnjo za solidarnostno pomoc EU. Pri odpravljanju posledic poplav se je tokrat izka-zal solidarnostni duh Slovencev. Na pomoc so pri-skocili gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, pri-padniki civilne zašcite, slovenska vojska in veliko prostovoljcev. Slednji so se dobro organizirali in aktivirali preko socialnega omrežja Facebook. Mariborcan Luka Rusic (041 747 856) si je izmis-lil skupino Poplave, ki je zacutil klic, ko je slišal kakšno škodo so povzrocile tokratne poplave. Pre-ko skupine so si prostovoljci organizirali prevoz in delo, izmenjujejo oglase, ponujajo potrebšcine. Pravzaprav je prerasla mariborske okvirje oziroma štajerske okvirje in postala vseslovensko gibanje. Dokaz, da znamo stopiti skupaj. Da socloveka v stiski ne pustimo na cedilu. In predvsem zavedan-je, da cetvero rok opravi vec in hitreje ter lažje kot samo dvoje rok. Od poplav, ki so ljudem odnesle živila, oblacila, stroje, unicile pohištvo, je minilo že skoraj dva meseca. In kar ni vec v središcu pozornosti, radi hitro pozabimo, a številni ljudje še zmeraj potrebu-jejo pomoc. Na spletni strani www.zadnjeupanje.si je pregledno navedeno kaj kdo potrebuje, Karitas in Rdeci križ se ob koncu leta tudi soocata z veli-kim povpraševanjem in njihove zaloge v skladiš-cih hitro kopnijo. Tudi preko IRDO novic poziva-mo, kdor bi še rad in lahko pomagal, naj to stori. HUMANITARNA AKCIJA: POPLAVE 2012 Spoštovani clanice in clani,prejeli smo pismo s prošnjo za pomoc ob poplavah. Ce lahko kakorkoli pomagate, bomo zelo veseli. Obcina Duplek je naša clanica, lahko pomoc naka-žete njim ali pa drugim po Sloveniji, ki se srecuje-jo s podobnimi težavami. Hvala vam za pomoc tudi v našem imenu. Nedavne poplave so na Štajerskem pustile grozlji-vo razdejanje. Številne družine, ki so ostale brez materialnega premoženja, nekateri celo brez hiš, se z globokimi prošnjami obracajo na pomoc. Na vas se obracamo z veliko prošnjo, da jim po svojih moceh pomagamo. Sredstva za odpravo posledic poplav na obmocju Obcine Duplek se zbirajo na racunu: OBCINA DUPLEK SI56 01226-0100008522 BIC koda Banke Slovenije BSLJSI2X odprt pri UJP Slovenska Bistrica STRAN 44 IRDO NOVICE ŠT.8/V Zanimivosti Jabolka in robidnice Vir: prejeto po elektronski pošti K pisanju me je vzpodbudilo vprašanje o uporabi robidnic in jabolk v Odprti kuhinji, z dne 22. julija 2012. Robidnice so odlicne za marmelado. Tudi za sok oziroma sirup. Prijateljica jih soci, nato jim doda sladkor, zavre in shrani v steklenice z dobrim zapi-ranjem. Njeni vnuki ta sirup, razredcen z vodo, zelo radi pijejo. Vendar s sirupom zaužijemo tudi precej sladkorja. Najbolj zdravo je pac piti vodo (po možnosti izvirsko, osonceno). Robidnice pa so vec kot odlicno obnesejo v okusnih mešanih mar-meladah. Marmeladam dajo poleg vsega dobrega, kar vsebujejo, tudi odlicno aromo in lepo barvo. Za marmelade priporocam recepte, ki dajejo oku-sen izdelek cetudi uporabimo prav malo sladkorja. Ce dodamo jabolka, ki so že po naravi precej slad-ka, ni treba dodati veliko sladkorja (kolikor ga dodamo, pa naj bo nerafiniran, ekološko pridelan, trsni; še bolje je, ce dodamo sladko suho sadje, na primer rozine ali pa sladek zgošcen sadni sok jabolk ali hrušk ali grozdja.). Z dodajanjem jabolk dosežemo še vec: jabolka pripomorejo k želiranju, dobimo vecjo kolicino sadnega shranka; predvsem pa jabolka, ki bi jih sicer težko ohranili dlje casa, koristno shranimo za zimo. Postopke za hitro kuhanje domace, zdravju prijaz-ne marmelade najdete v moji knjigi Božanske sla-dice. Tudi na blogu na spletni stran www.naravnapot.si preberete zapise, na primer »Marmelada (skoraj) brez sladkorja«. Pa se povrnimo še k jabolkom. Posebno sadeži starih sort, neškropljeni, skratka tisti, ki niso pri-merni za daljše shranjevanje, velikokrat kar propa-dejo. Priporocam, da jih za zimo ohranimo na ene-ga izmed nacinov (podrobni opisi so v knjigi Božanske sladice): . v raznih marmeladah (na primer v omenjeni kombinaciji z robidnicami, ali pa z drugim socnim sadjem bogatega okusa kot je ribez, grozdje, breskve..); . vkuhamo kot cežano; . posušimo; . skuhamo obicajen kompot (cim manj kuhamo), vrocega nalijemo v kozarce, zapremo z dobrim pokrovckom. Tako imamo tudi pozimi pri roki dober kompot. Iz njega lahko prav na hitro naredimo sladico.. Zelo dobre pa so tudi razne pite, zavitki, hitre pogace..., iz svežih jabolk. Lahko jih tudi spece-mo, ali pa ocišcene polovicke kar podušimo v malo vina in jih napolnimo z marmelado lepe bar-ve... Predvsem pa so jabolka nepogrešljiva v vse bolj priljubljenih »smutijih« (smoothie). V zelo dober mešalec – »blender« naložimo košcke sadja, dodamo okusno in zdravo zelenje, in še kaj po okusu, dolijemo izvirsko vodo), zmeljemo, popije-mo. (Na internetu najdete odlicne recepte). Dober tek! Marja Božic Srebro v medicinske namene Vir V zacetku leta 2012 je Daily Mail objavil presene-tljivo pozitiven clanek o uporabi srebra v medicin-ske namene Srebro lahko nekatere tumorje unicuje bolj uspeš-no kot kemoterapija in to brez stranskih ucinkov. Srebro se že dolgo uporablja v medicini in je priz-nano kot splošno antisepticno sredstvo, namesto antibiotikov in pri cišcenju vode predvsem v tret-jem svetu. Raziskovalci v zadnjem casu pospešeno raziskujejo njegovo uporabo kot antitumorni agent – njegova varna uporaba dalec presega strupenost kemoterapevtskih drog (npr. Cisplatin, ki po nave-dbah povzroca slabost, bruhanje in poškodbe led-vic). Raziskovalci so za poizkuse najveckrat upo-rabljali ionsko koloidno srebro, ki dejansko ubija rakaste celice. Na Univerzi v Leedsu so tako šest dni tretirali rak dojke in crevesja. Rezultati objav-ljeni v reviji Dalton Transactions so navajali, da je bilo ionsko srebro najmanj tako ucinkovito kot Cistaplin, vendar brez stranskih ucinkov. Znans-tveniki pa še ne vedo, kaj pri srebru zares ucinku-je, pravijo, da je to mogoce struktura, ki obdaja srebrove atome, poznana kot ligand (ion ali mole-kula, ki se veže na centralni kovinski atom in z njim tvori prostorski kompleks). Ta pomaga, da srebrov ion prodre v rakasto celico in jo ubije. STRAN 45 IRDO NOVICE ŠT.8/V Kako živimo? Vedeli smo, kaj je kapitalizem, a pred dvajset, tri-deset leti je še imel pravila, sedaj pa pravil nima vec. Znova želim upati Vzgojen/a sem po splošnih moralnih nacelih: Ko sem bil/a majhen/na, so bili mame, starši, pro-fesorji, dedki, strici, sosedje - ljudje, vredni spoš-tovanja in ugleda. Bolj ko so nam bili blizu ali starejši, kot so bili, toliko bolj so nam dajali takšen obcutek. Izgovarjati se starejšim, uciteljem ali nadrejenim je bilo nepojmljivo. OBCUTIL/A SEM SPOŠTOVANJE. Starejšim smo zaupali, ker so bili starši, matere ali družina vseh otrok ali skupine v ulici ali mestu ... Bali smo se samo mraka, grdob, nasilja v filmih ali grozljivk v kinu. Danes sem neutolažljivo žalosten/na zaradi vsega, kar smo izgubili, zaradi vsega, cesar se bodo moji vnuki nekega dne bali. Zaradi strahu v oceh otrok, mladih, odraslih in starejših. Clovekove pravice za kriminalce ...? Omejene pravice za poštene državljane ...? Placevati dolgove in biti bedak ...? Amnestija za prevarante ...? Poštenjaki so neumni ....? Ne izkoristiti koga - ali to pomeni biti bedak ...? Kaj se dogaja z nami??? Profesorji pretepeni v šoli, trgovci grozijo komer-cialistom. Rešetke na naših oknih. Vsak je zaprt v svojem svetu. Kakšne vrednote so to? Avto, ki je vreden vec od objema. Otroci, ki zahtevajo nagrado, da bodo koncali šol-sko leto pozitivno. Mobiteli v torbah otrok, ki so šele zlezli iz plenic. Kaj želiš v zameno za en objem? Vec velja en Armani od diplome!? Vec velja en LCD z velikim ekranom od pogovo-ra!? Vec velja ena draga šminka od skupnega sladole-da!? IZGLEDATI je vec vredno kot BITI!?! Kdaj se je zgodilo, da je vse, kar nam je bilo pomembno, izginilo ali postalo smešno? Hocem odstraniti rešetke z okna, da bom lahko tja postavil/a rože! Hocem se usesti na stezo in imeti odprta vrata v poletnih noceh ... Hocem poštenje kot motiv za ponos. Hocem normalen karakter, jasno lice in pogled v oci ter normalen odnos do ljudi! Hocem, da se ve, kaj je sramota in kaj solidarnost. Hocem upanje, veselje, zaupanje ... Hocem se vrniti k realnemu življenju, enostavne-mu, kot je dež, cistemu kot nebo po dežju v aprilu, lahkotnemu kot vetric ob zori. Proti "IMETI"! Za (želeti si) "BITI" ! Obožujem skupen in enostaven svet, ki temelji na ljubezni, socutju in solidarnosti ... In obsojam pomanjkanje etike, morale in spošto-vanja ... Vrnimo se k temu, da bomo "LJUDJE", ki gradijo boljši, pravicnejši svet, v katerem ljudje spoštujejo druge... Utopija ...? Ne ...? Ja ...? Morda ...? Poskušajmo okužiti svet s širjenjem tega sporoci-la. Naši otroci si to zaslužijo, naši vnuki pa se nam bodo zaradi tega zahvaljevali (prejeto po el. pošti) Prav zato se trudimo za razvoj družbene odgo-vornosti. Pripisal: ddr. Matjaž Mulej