SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
»K6 j
Uredba
o reorganizaciji in volilnem redu
Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Natisnila tiskarna „Merkur", trg.-ind. d. d. v Ljubljan
Ž) (o2> ^£
.	S	0O4S3o2j
\CV E,.A/
Uredba o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.*
Člen 1.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, organizirana na podstavi zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic in razširjena z naredbo celokupne Narodne vlade z dne 14. novembra 1918., Uradni list z dne 21. novembra 1918., št. 111/11, na vso Slovenijo, se izpreminja v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Uradni naziv zbornice je:
»Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Vse odredbe omenjenega zakona, ki se nanašajo na naziv zbornice, se izpreminjajo z novim nazivom.
Zbornično okrožje obseza ljubljansko in mariborsko oblast, izvzemši srez Kastav v ljubljanski oblasti in Medjimurje, t. j. sreza Čakovec in. Prelog, v mariborski oblasti.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 14. julija 1927., št. 156/XLVII.
Sestava zbornice in zbornični odseki.
Člen 2.
Zbornica je sestavljena iz 48 rednih članov in prav tolikega števila namestnikov ter se deli po gospodarskih granah na tri odseke, in sicer:
1. na trgovinski odsek,
2. na obrtni odsek in
3. na industrijski odsek.
Vsak odsek šteje 16 članov.
Zbornični člani poslujejo brezplačno. Stroški, ki nastanejo zborničnim članom pri izvrševanju njih dolžnosti, se pokrivajo tako, kakor določa zbornični poslovni red.
Sestava zborničnih odsekov.
Člen 3.
I.	V trgovinski odsek spadajo:
a) vsa blagovna trgovina, razen krošnjarstva, prodajanje tobaka in tobačnih izdelkov, kolkov, poštnih znamk in smodnika;
b) trgovinski pomožni obrti, kakor komisionarska in spedicijska opravila, trgovinski agenti, trgovinski mešetar ji, skladišča, podjetja za merjenje;
c) lekarnarski obrti;
d) pridobitne in gospodarske zadruge in družbe, ki vrše trgovinski posel, kakor nabavi jalne zadruge trgovcev, skladiščne in konsuinne zadruge;
e) denarna, kreditna in bančna podjetja in zavarovalna podjetja kakor tudi hranilncie vseh
vrst, vzajemne zavarovalnice, gospodarske in pridobitne zadruge, ki imajo namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov z dajanjem kredita (kreditne zadruge);
k) prometna podjetja kakor tudi državne železnice.
II. V obrtni odsek spadajo:
a) vsi produktivni obrti, izvzemši ona podjetja, ki so sodno registrirana ter imajo obenem značaj industrijskega obrta;
b) podjetja gostilničarskih, krčmarskih, kavarniških (kafanskih) in ostalih obrtov za točenje alkoholnih pijač kakor tudi podjetja za prenočevanje potnikov;
c) obrtna podjetja, ki se bavijo z obdelovanjem ali predelovanjem premičnih stvari za druge, če niso sodno registrirana;
d) pridobitne in gospodarske zadruge, ki vodijo enega izmed zgoraj omenjenih poslov ali obrtov, kakor produktivne zadruge, ali ki imajo po pravilih namen, pospeševati obrtno gospodarstvo, kakor delovne zadruge, skladiščne zadruge in sirovinske zadruge;
e) ostala podjetja, ki niso uvrščena v drug odsek, zlasti gradbeni obrti, izvoščki, prevozniki blaga in potnikov po suhem in po vodi in postreščki.
III. V industrijski odsek spadajo:
a)	podjetja produktivnih obrtov, ki so sodno registrirana ter imajo obenem značaj industrijskega obrta;
b) podjetja, ki so sodno registrirana in ki se davijo z obdelovanjem ali predelovanjem premičnih stvari za druge, kakor apreturni zavodi, tvornice za tiskanje tekstilnega in podobnega blaga, tiskarne, če ni obseg njih obrata obrten;
c) gradbena podjetja, ki so sodno registrirana;
d) rudniška podjetja in topilnice (plavži).
Če je v primerih od a) do c) značaj podjetja dvomljiv, je odločilno to, ali zaposluje podjetje najmanj 20 delavcev.
Volitev zborničnih članov.
Člen 4.
Zbornični člani in njih namestniki se volijo z enakim, neposrednjim in tajnim glasovanjem za dobo petih let. Volitve se vrše na podstavi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami posede za vsak odsek.
Vse zbornično okrožje je eno volilno okrožje, če se v volilni dobi izprazni v poedinem odseku več nego tretjina mest rednih članov, ker so člani in namestniki odpadli, se izvedejo za dotični odsek naknadne dopolnilne volitve. Mandat članov, izvoljenih pri naknadnih volitvah, traja toliko časa, kolikor časa bi bil trajal mandat članov, na katerih mesto so prišli.
Zbornica sme skleniti v plenarni seji, da se izvrše dopolnilne volitve za vse izpraznjene mandate. O potrebi ali umestnosti dopolnilnih volitev sme podajati zbornica ministru za trgovino in industrijo svoje predloge.
Aktivna in pasivna volilna pravica.
Člen 5.
Aktivno volilno pravico imajo:
1. osebe, ki vrše v zborničnem okrožju samostalno trgovinski, obrtni ali industrijski obrat ali bančno ali rudniško podjetje;
2. družbeniki javnih trgovskih družb, javni družbeniki komanditnih družb s pravico, podpisovati firmo;
3. člani upravnega odbora delniških družb s pravico podpisovanja;
4. sodno protokolirani poslovodje družb z omejeno zavezo;
5. oni člani upravnega odbora pridobitnih in gospodarskih zadrug, kreditnih zadrug in hranilnic, ki imajo pravico, zastopati zadrugo, ter so registrirani pri sodišču;
6. člani upravnega odbora rudniških družb s pravico podpisovanja;
7. upravniki državnih, oblastnih in občinskih podjetij:
8. direktorji trgovinskih, bančnih ali industrijskih podjetij, ki so upravičeni, pravnoveljavno podpisovati za podjetje bodisi sami, bodisi skupno s kom drugim;
9. upravniki zavodov in podružnic teh podjetij, ki so upravičeni, pravnoveljavno zavezovati podjetje.
Za podjetja, ki so v zakupu, pripada volilna pravica zakupniku. Za maloletnike in za osebe, ki vodijo obrt, ki pa so pod skrbstvom ali kuratelo,
izvršujejo volilno pravico njih poslovodje. Za zapuščinske mase, ki imajo obrt, izvršujejo volilno pravico upravitelji.
Poleg navedenih pogojev je treba za aktivno volilno pravico, da izpolnjuje dotična oseba še te-le pogoje:
1. uživati mora v popolni meri vse državljanske pravice;
2. biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
3. vršiti mora gospodarsko funkcijo, na katere podstavi ima volilno pravico, zdržema najmanj leto dni do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki;
4. stalno mora stanovati v zborničnem okrožju;
5. podjetje, od katerega je zavisna njena volilna pravica, mora dejanski obratovati in mora biti po zakonu upravičeno za obrat, ki ga opravlja.
Aktivno volilno pravico imajo tudi ženske, če izpolnjujejo gorenje pogoje.
Člen 6.
Za redne zbornične člane in njih namestnike smejo biti izvoljene osebe moškega spola,
1. ki imajo aktivno volilno pravico in ki vrše gospodarsko funkcijo, na katere podstavi imajo volilno pravico, v volilnem okrožju zdržema najmanj dve leti do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki;
2. ki so dovršile 30. leto starosti;
3. ki stanujejo stalno v zborničnem okrožju in
4. ki niso izvzete od volitve.
Pasivno volilno pravico imajo volilci samo v onem odseku, v katerem imajo aktivno volilno pravico.
Osebe, izvzete od pasivne volilne pravice.
Člen 7.
Izvoljeni ne smejo biti:
1. aktivni zbornični uradniki;
2. oni, ki so na dan, ko se razgrnejo volilni imeniki, že dva meseca zaostali s plačilom ali položitvijo računov, ki jim ga (jo) nalaga proti zbornici pravnomočna razsodba ali sodna poravnava;
3. oni, ki so zaostali s položitvijo računov o upravljanju zborničnega zavoda ali podjetja;
4. oni, ki imajo v zakupu zbornično podjetje;
5. oni, ki brez zadostnega opravičila ne sprejmejo izvolitve v zbornico ali podado pozneje ostavko na mandat, toda samo za tekočo in prihodnjo volilno dobo.
Osebe, izključene od aktivne in pasivne volilne pravice.
Člen 8.
Ne voliti ne izvoljeni biti ne morejo oni, ki so po občinskih volilnih zakonih izključeni od aktivne in pasivne volilne pravice v občinske zastope, kolikor ni določeno s to uredbo drugače.
Izvrševanje volilne pravice.
Člen 9.
Volitev se vrši ločeno po odsekih.
Vsak volilec voli samo v onem odseku, kateremu pripada po odredbah člena 3. te uredbe, in sme imeti samo en glas.
Kdor ima volilno pravico na podstavi več pravnih naslovov v več odsekih, sme glasovati samo v enem odseku. Tak volilec mora izjaviti v roku, določenem za reklamacijo po členu 14. te uredbe, v katerem odseku hoče voliti. Če te izjave ne poda, voli v odseku, ki ga vanj uvrsti volilni odbor.
Volilno oblastvo.
Člen 10.
Volitve pripravlja in vodi volilni odbor, ki mu je sedež v Ljubljani. Za predsednika se postavi sodnik višjega deželnega ali deželnega sodišča v Ljubljani. V volilni odbor spadajo kot člani: po en predstavnik oblastnega odbora ljubljanske in mariborske oblasti, trije predstavniki izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev in trije njih namestniki. Predstavnike izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev kakor tudi njih namestnike izvoli plenum zbornice. Pri volit vi je treba gledati na to, da je zastopan v volilnem odboru vsak odsek po enem članu in enem namestniku. Če se soglasna izvolitev v plenarni seji ne more doseči in če ne šteje manjšina najmanj tretjine zborničnih članov, pripadeta manjšini en član v volilnem odboru in en
namestnik; dva kandidata in dva namestnika pa določi večina. Če ne šteje manjšina niti tretjine članov, določi večina vse predstavnike. Če oblastni odbor in zbornica ne izvolita svojih predstavnikov v 14 dneh po vročenem pozivu in če je zbornica razpuščena ali oblastni odbor razpuščen, določi te predstavnike minister za trgovino in industrijo.
Poleg teh članov spada v volilni odbor po en predstavnik vsake liste. Predstavniki list vstopijo v volilni odbor začetkom volilnega opravila ter ostanejo v odboru, dokler ta ne ugotovi volilnega rezultata.
Zbornica mora dati odboru na razpolago enega izmed svojih uradnikov za zapisnikarja. Predstavniki list in zapisnikar imajo v odboru samo posvetovalen glas.
Predsednika volilnega odbora in oba člana predstavnika oblastnih odborov kakor tudi predstavnike izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev postavi minister za trgovino in industrijo najkasneje v 14 dneh, ko so se odredile volitve. Imena članov volilnega odbora se objavijo v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«.
Poslovanje volilnega oblastva.
Člen 11.
Volilni odbor posluje v pisarniških prostorih zbornice ter ima naslov: »Volilni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Potrebne prostore in pomožno osebje mu mora dati na razpolago zbornica.
Volilni odbor je sklepčen, če sta prisotna poleg predsednika vsaj dva postavljena člana. Sklepa z relativno večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči predsednik. Vsi sklepi volillnega odbora so izvršni. Razglase, ki se tičejo volitve, objavlja volilni odbor v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«. ;
Predsednik volilnega odbora nadzira, da se vrši poslovanje v okviru zakonskih predpisov; dovoliti ne sme, da bi volilni odbor prestopil svoje področje. Upravičen je ukreniti, česar je treba, da se nezakonitosti odpravijo.
Upravnim oblastvom in občinam zborničnega okrožja se nalaga, naj volilni odbor kar najvestneje podpirajo pri izvrševanju njegovih poslov.
Volilne stroške trpi zbornica.
Odrejanje in razpisovanje volitev.
Člen 12.
Volitve odreja minister za trgovino in industrijo, razpisuje pa jih volilni odbor.
V razpisu volitev je treba navesti zbornične odseke, za katere se vrše volitve, število kandidatov in namestnikov, ki jih voli vsak odsek, dan, od katerega in do katerega so razgrnjeni volilni imeniki in se morejo zahtevati pri volilnem odboru popravki volilnih imenikov, način, kako je sestaviti kandidatne liste, rok za vlaganje kandidatnih list, volišče, način glasovanja, odredbe o veljavnosti glasovnic kakor tudi to, da se smejo uporabljati za
glasovanje samo glasovnice, izkaznice in ovoji, ki jih je uradoma izdal in ožigosal volilni odbor, dan in uro, ko se glasovanje začne, in dokdaj se morajo glasovnice izročiti ali poslati volilnemu odboru.
Podrobnejše odredbe o izvajanju volitev mora izdati volilni odbor. Volitve se morajo opraviti za vse odseke na isti dan, in sicer v nedeljo.
Razpis volitev se razglasi v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«.
Volilni imeniki.
Člen 13.
Volitve zborničnih članov in njih namestnikov se vrše po volilnih imenikih, ki jih sestavlja zbornica na podstavi svojih registrov in ostalih pripomočkov. Volilni imeniki se vodijo v abecednem redu po odsekih in po poedinih političnih občinah. V imenike se vpisujejo vse osebe, ki imajo po tej uredbi volilno pravico. Imeniki ob-sezajo zaporedno številko, volilčevo ime, njega priimek, poklic in stanovališče, nadalje podjetje, ki služi za podstavo volilne pravice. Zbornica mora sestaviti volilne imenike najmanj v treh izvodih. Volilni imeniki se zaključujejo z datumom in zborničnim podpisom in pečatom.
Člen 14.
Zbornica izroči tri izvode 'volilnih imenikov volilnemu odboru. Volilni odbor razgrne volilne imenike v zbornični pisarni za 14 dni od dne, ko se razglasi volilni razpis. V občinskem -tiradu vsake
občine zborničnega okrožja se razgrne samo imenik volilcev te občine. Razgrnjene imenike sme med uradnimi urami zbornice in občinskega urada vsakdo vpogledati in prepisati.
Predsednik volilnega odbora mora javno razglasiti razgrnitev volilnih imenikov obenem z razpisom volitev v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«. V razglasu je treba izrečno navesti, da se smejo zahtevati popravki volilnih imenikov tekom 14 dni neposredno pri volilnem odboru v Ljubljani; tudi je treba označiti dan, ko se ta rok začne, in dan. ko poteče. Rok za zahtevo popravkov v volilnih imenikih se začne z dnem, ko se razgrnejo volilni imeniki, poteče pa z dnem, ko se razgrnitev imenikov zaključi.
V razglasu je treba še pripomniti, da smejo glasovati pri volitvah samo oni, ki so vpisani v imenik.
Zahteve se smejo vlagati samo pismeno; vloži jih lahko vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik. Oddati se morajo na pošto najkasneje 14. dan od dne, ko so bili imeniki razgrnjeni. Zahteve morajo biti opremljene z uradnimi listinami, ki služijo za dokaz, da so njih navedbe točne. Volilni odbor sklepa o zahtevah ter pošlje svojo odločbo zahtevnikom v 7 dneh. O vseh vloženih zahtevah mora odločiti najkasneje v 7 dneh, ko poteče rok za zahtevo popravka, in skladno s to odločbo izvršiti popravek volilnih imenikov.
Volilni odbor mora Obvestiti vsako poedino občino o popravkih, ki se tičejo volilcev te občine. Na zahtevo mora izdati prepis popravljenih imeni-
— li-
kov vsakemu volilcu, ki plača stroške za njih izdelavo. Prav tako mora dovoliti, da jih volile! sami prepišejo med uradnimi urami.
Najkasneje v 8 dneh po končanem glasovanju morajo občine volilnemu odboru vrniti volilne imenike. Imeniki se prilože volilnim spisom.
Člen 15.
Če se zahteva popravek volilnih imenikov, se ne pobira nobena taksa za kakršnokoli opravilo ali kakršenkoli čin, prav tako ne za listine, s katerimi se dokazujejo te zahteve, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, potrdila iz obrtnih in trgovinskih sodnih registrov in za druga izpričevala in potrdila; toda na njih se mora označiti, čemu se izdajajo in da se ne smejo uporabljati za dokazila brez takse v druge namene.
Pristojna oblastva morajo izdati hitro, v treh dneh, zahtevniku vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
Kandidatne liste.
Člen 16.
Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek posebe ter se smejo vlagati samo na uradnih obrazcih, ki jih dobi pri volilnem odboru vsakdo, ki plača stroške za njih izdelavo. Ta obrazec predpiše volilni odbor.
Kandidatne liste se vlože pri volilnem odboru v dveh izvodih najkasneje tretji dan, ko je potekel rok, do katerega morajo biti reklamacije rešene. Ta dan se mora označiti v razpisu volitev.
Kandidatne liste se morajo označiti po nosilcu liste. Za nosilca liste se smatra oni kandidat, ki je prvi zapisan na listi. Če imajo nosilci raznih list enako ime in enak priimek, se označijo liste z imenoma prvih dveh kandidatov. V listah se mora navesti zbornični odsek, za katerega lista velja, in dan volitev, za katere se postavlja. Lista mora navajati toliko kandidatov, kolikor se jih voli v po-edinem odseku. Kandidati in namestniki se vpišejo po zaporedni številki in pri vsakem izmed njih je treba navesti ime, priimek, stanovališče in poklic. Na listah smejo biti samo osebe, ki morejo biti izvoljene. Ena oseba se sme kandidirati samo na eni kandidatni listi.
Po štirje kandidati in namestniki vsake liste morajo stanovati na zborničnem sedežu. Izmed ostalih kandidatov morajo stanovati najmanj štirje v območju ljubljanske in štirje v območju mariborske oblasti. Vsaka lista lahko svobodno določi razpored kandidatov in namestnikov; vendar pa se morajo razvrstiti kandidati in namestniki tako, da prideta za kandidatom in namestnikom iz enega predpisanega območja kandidat in namestnik iz drugega območja.
Liste morajo navajati kandidate in njih namestnike tako-le:
1. V trgovinskem odseku:
L šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo manj nego 25 dinarjev;
2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 25 do 300 dinarjev;
3.	pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 300 ali več dinarjev pridobnine na leto.
II. V obrtnem odseku:
1. šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo manj nego 10 dinarjev;
2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 10 do 20 dinarjev;
3. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 20 ali več dinarjev
pridobnine na leto.
III. V industrijskem odseku:
1. šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo do 500 dinarjev;
2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 500 do 8000 dinarjev;
3. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 8000 ali več dinarjev
pridobnine na leto.
Za pridobnino se smatra obča pridobnina ali pridobnina za podjetja, ki so zavezana, javno polagati račune, brez državnih pribitkov ali samoupravnih doklad.
Za kandidiranje oseb, ki ne plačujejo pridobnine, ki pa imajo volilno pravico na podstavi gospodarske funkcije, ki jo vrše (člani upravnega odbora, direktorji itd.), je odločilna pridobnina, ki jo plačuje podjetje, pri katerem vrše gospodarsko funkcijo.
Pod listo kandidatov in namestnikov je treba označiti ime, priimek in stanovališče enega predstavnika liste in njegovega namestnika v volilnem
odboru. Za predstavnika liste smejo biti označeni predlagatelji ali druge osebe, ki imajo aktivno volilno pravico. Brez pristanka se ne sme nihče označiti in vpisati v listo za predstavnika ali namestnika liste.
Liste mora čitno podpisati najmanj po sto volil-cev za trgovinski in obrtni odsek in najmanj petdeset volilcev za industrijski odsek. Predlagatelji morajo označiti svoje ime in stanovališče. Vsak predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno listo. Če podpiše kdo več kandidatnih list, velja njegov podpis samo na listi, ki se vloži prva. Liste izročita volilnemu odboru dva predlagatelja proti potrdilu. Listi se morajo posebe priložiti pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejemajo volitev, kakor tudi pristanek predstavnika liste in njegovega namestnika. Poleg tega se morajo priložiti listi potrdila davčnih oblastev o velikosti pri-dobnine, ki jo plačujejo kandidati in namestniki ali podjetja.
Predlagatelji morajo označiti v listi kandidata ali namestnika kot osebo, ki naj občuje po nalogu predlagateljev z volilnim odborom. Če v listi tega predloga ni, se smatra prvi podpisani predlagatelj za takega, drugi pa za njegovega namestnika.
Kandidatna lista ne sme obsezati nič drugega nego besedilo, predpisano s to uredbo.
Kandidatne liste, ki so se že izročile volilnemu odboru, dasi ne bi bile potrjene, se ne morejo preklicati in tudi ne more v njih nič izpremeniti. Volilni odbor mora dopustiti vsakemu volilen, da vpogleda vloženo kandidatno listo.
Člen 17.
Če se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi te uredbe, jih mora volilni odbor v treh dneh vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vročiti na dostavnico poblaščenemu zastopniku liste ali njegovemu namestniku. Če se vlože take liste istočasno, mora poslati volilni odbor ta poziv vsem zastopnikom liste.
Če so na raznih listah ista imena, mora označiti volilni odbor s sodelovanjem zastopnikov list osebe istega imena tako, da jih je mogoče razlikovati.
Člen 18.
Volilni odbor potrdi kandidatne liste, ki zadoščajo zakonitim zahtevam, ter izroči po en njih izvod predlagateljem list.
Če liste ne bi ustrezale zakonskim predpisom, jih volilni odbor s svojim sklepom zavrne. Svoj sklep izda volilni odbor v treh dneh, ko je prejel kandidatno listo v potrditev. Namesto zavrnjene kandidatne liste se lahko vloži v potrditev nova kandidatna lista v predpisanem roku. Če so kandidatne liste potrjene in objavljene, se ne smejo dopolniti.
Vsako potrjeno kandidatno listo objavi volilni odbor uradoma v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« po redu, kakor je prispela, najkasneje do dne, ko se začno razpošiljati izkaznice in glasovnice.
Samo tako objavljene kandidatne liste imajo popolno veljavnost.
člen 19.
Če se vloži za odsek samo ena kandidatna lista, proglasi volilni odbor, ko poteče rok za izročitev, brez volitve vse kandidate, predlagane v tej listi, za izvoljene zbornične člane.
Volilne izkaznice, glasovnice in ovoji.
Člen 20.
Na podstavi zaključenih volilnih imenikov izda volilni odbor izkaznice in uradne glasovnice za volitve. Volilna izkaznica mora obsegati zaporedno številko volilnega imenika, volilčevo ime, njega priimek in poklic kakor tudi odsek, v katerem ima volilec glasovalno pravico. V izkaznici je treba navesti, da se smejo uporabljati za volitev samo uradne izkaznice, uradne glasovnice, uradni ovoji za glasovnice in uradni zavitki za odpošiljanje glasovnic volilnemu odboru. Poleg tega morajo biti navedene v izkaznici bistvene odredbe o tem, kako se vrši volitev in kako se izpolnjujejo glasovnice, kakor tudi vse odredbe o veljavnosti glasovnice.
Glasovnice, kakor tudi ovoje za glasovnice in za odpošiljanje glasovnic je treba opremiti z uradnim žigom ter jih označiti, za kateri odsek veljajo; izdelane morajo biti tako, da garantirajo tajnost glasovanja. Glasovnice poedinih odsekov se morajo razlikovati po barvi in prav tako se morajo izdelati ovoji za glasovnice. Na glasovnici mora biti ozna-menovano mesto, kjer označi volilec, za katero listo glasuje. Volilni odbor mora voditi točno evidenco vseh izdanih ožigosanih glasovnic in izkaznic.
Namesto izgubljenih ali nerabnih izkaznic sme izdati volilni odbor volilen, ki to zahteva, duplikat. Ta duplikat se mora označiti za takega ter vpisati v volilni imenik.
Razpošiljanje volilnega materiala.
Člen 21.
Volilni odbor razpošlje volilne izkaznice in glasovnice obenem z ovojem za glasovnico kakor tudi z ovojem, s katerim se naj pošlje glasovnica volilnemu odboru, najkasneje v desetih dneh pred začetkom glasovanja; pošilja jih volilcem neposredno po pošti na dostavnico.
Oprostitev od poštnih taks.
Člen 22.
Vsak dopis in vsaka poštna odprema volilnega odbora volilcem, državnim oblastvom in občinskim uradom kakor tudi pošiljke teh oblastev volilnemu odboru v volilnih stvareh so oproščene poštnine in vsake druge poštne takse.
Pošiljke in vloge volilcev na volilni odbor se pošiljajo prav tako prosto poštnine in drugih poštnih taks.
V ta namen morajo biti označene poštne pošiljke s pripombo: »V volilni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«.
Poštni uradi morajo nujno in neodložno odpre-miti in vročiti vsako pošiljko, ki jo pošlje volilni
odbor volilcem ali ki jo pošljejo volile! volilnemu odboru.
Izpolnjevanje glasovnic.
Clen 23.
Glasovnica mora biti izpolnjena ali rokopisno ali na mehaničen način (s tiskom, pisalnim strojem ali na drug način razmnožitve) ali pa tako, da se prilepi nanjo natisnjena lista. Glasovati je dopustno samo za kandidatno list, ki je bila potrjena. Glasovnica, na katero je prilepljenih več kandidatnih list, izgubi veljavnost. Glasovnica, na katero je zapisano še kaj drugega nego zgoraj označeni podatki, pa bodi to beseda, številka ali drug znak, izgubi veljavnost. Imena, zapisana na glasovnici ali na natisnjeni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih kandidatnih list; sicer glas ne velja.
Volilno opravilo.
Člen 24.
Volilno opravilo je javno. Voliti je moči ali tako, da odda volilec izpolnjeno glasovnico v zaprtem neprozornem ovoju pred volilnim odborom osebno ali pa tako, da se pošlje glasovnica z izkaznico vred volilnemu odboru v Ljubljani. V tem primeru mora biti glasovnica zaprta v poseben za to določen ovoj, ki se mora z izkaznico vred zapreti v poslani uradni zavitek.
Zaprto pismo se mora poslati neposredno volilnemu odboru priporočeno po pošti. Vsako pismo
mora obsezati samo eno izkaznico in eno glasovnico. Skupno oddajanje volilnih pisem na pošto in skupno pošiljanje je prepovedano
Za glasovanje se smejo uporabljati samo uradne glasovnice in samo uradno izdani ovoji za glasovnice. Glasovnica in ovoj za glasovnico morata imeti označbo istega odseka. V ovoju za glasovnico ne sme biti razen glasovnice nič drugega.
Volilno pismo se mora odpremiti samo v ovoju, ki ga je za to poslal volilni odbor.
Če se volilno pismo ne pošlje v uradnem zavitku, glas ne velja. Glas tudi ne velja, če bi bilo v enem pismu več izkaznic. Če je v enem volilnem pismu več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne. Glas tudi ne velja, če ni priložena pismu volilna izkaznica. Če je v ovoju za glasovnico več nego ena glasovnica, ne velja nobena.
Osebno glasovanje.
Člen 25.
Na dan volitev se sestanejo člani volilnega odbora v volilnih prostorih najpozneje četrt ure pred začetkom glasovanja. Volilni odbor se mora overiti neposredno pred začetkom glasovanja, ali je volilna skrinjica, v katero se mečejo glasovnice, prazna. Predsednik volilnega odbora prevzema glasovnice, vrže vsako posebe zaprto v volilno skrinjico ter pazi, da ne odda nihče več glasovnic. Najprej od-dado svoj glas člani odbora, ki imajo glasovalno pravico. Potem oddado glasovnice ostali volilci po redu, kakor so prišli pred volilni odbor.
Vsak volilec se mora pred volilnim odborom legitimirati z volilno izkaznico. V volilni zapisnik je treba zapisati, da je volilec glasoval, liazen tega se zapisujejo imena volilcev v volilni imenik po redu, kakor volijo. Če se volilen ne dovoli glasovanje zato, ker se ni mogel legitimirati, se mora to posebe zapisati v volilni imenik.
Čas za glasovanje mora trajati neprestano od
8.	do 16. ure. Samo če nastane nered, se sme, ako pritrdi večina volilnega odbora, prekiniti glasovanje, dokler se red ne upostavi. Povod nereda in čas, za katerega se odredi prekinitev glasovanja, se zapiše v zapisnik. Če se je zaradi nereda glasovanje prekinilo, se sme nadaljevati po končni uri toliko časa, kolikor je trajala prekinitev.
V vsem času glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se je dogodilo in kar smatra volilni odbor za vredno, da se zabeleži. Če volilni odbor volilen ni dovolil glasovati, je treba v vsakem primeru imenoma navesti vsakega člana volilnega odbora, ki je glasoval zoper to, da bi se dovolilo glasovanje, in pri vsakem navesti razloge, ki so bili odločilni za njegov sklep. Zapisnik mora obsezati imena članov volilnega odbora, dan in uro, ko se je volilno opravilo začelo in končalo, eventualne prekinitve, sklepe odbora, ali naj se komu dopusti glasovanje ali ne.
Volilni odbor je odgovoren za to, da se vrši volitev zakonito. Člani odbora se morajo vzdržati vsakega dejanja, ki bi utegnilo vplivati na glasovanje. Predsednik volilnega odbora je odgovoren za to, da se med glasovanjem vzdržuje red in za-
komtost. Ce je treba, sme zahtevati pomoč od občine ali od državnih oblastev.
V vsem času glasovanja morajo biti prisotni najmanj trije postavljeni člani volilnega odbora. Eden izmed njih mora biti vedno predsednik ali predstavnik oblastne uprave.
Vsaka agitacija v prostorih volilnega poslopja in pred njim je prepovedana.
Zaključek osebnega glasovanja.
Člen 26.
Ko mine čas, določen za glasovanje, zaključi volilni odbor glasovanje, čim so že glasovali vsi oni volilci, ki so v tem trenutku v volilnih prostorih. Nato ugotovi volilni odbor po volilnem imeniku, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu imenika. Potem vzpo-redi volilni odbor število oddanih glasovnic s številom volilcev. V volilni zapisnik je treba posebe zapisati število volilcev in koliko je glasovnic. Nato začne volilni odbor odpirati ovoje glasovnic, ugotovi njih veljavnost in število neveljavnih glasovnic, potem pa število glasov, ki so jih dobile poedine kandidatne liste. Volilni odbor mora opraviti ta posel istega dne, ko se je vršila volitev. Po končanem poslu zaključi volilni odbor volilni zapisnik. Volilni zapisnik in volilni imenik podpišejo vsi člani volilnega odbora. Zapisniku je treba priložiti volilni imenik. Vsak član volilnega odbora ima pravico, izjaviti v zapisniku posebno mnenje.
Pismeno glasovanje.
Člen 27.
Volilci, ki glasujejo tako, da glasovnice pošiljajo, morajo poslati volilnemu odboru zaprto pismo po pošti do dne in ure, ki sta določena v volilnem razpisu za sprejemanje glasovnic. Poslana pisma oznamenjuje volilni odbor z zaporedno številko po redu, kakor jih prejema, ter jih vpiše v poseben seznamek. Pisma se ne smejo odpreti, dokler ne poteče rok za njih oddajanje. Predsednik volilnega odbora odredi osebo, ki se ji poveri vo-ditev tega seznamka. Vsa prejeta pisma se morajo spraviti v posebno shrambo ali v prostor, ki ga je moči zakleniti in imeti pod pečatom.
Glasovnice, ki jih prejme volilni odbor šele, ko poteče rok,' določen za sprejemanje glasovnic, se ne smejo uvrstiti v ta seznamek. Pismo se mora oddati na pošto priporočeno. Za priporočilo se ne plačuje poštna taksa.
Odpiranje volilnih pisem.
Člen 28.
Ko volilni odbor ugotovi rezultat osebnega glasovanja, prevzame po seznamku vsa poslana volilna pisma ter ugotovi, ali je katero poškodovano ali odprto. Potem začne odpirati pisma, ugotovi po priloženi izkaznici volilno pravico, prevzame glasovnico ter jo vrže v skrinjico. Nato vzporedi število oddanih glasovnic s številom izkaznic. Izkaznice se urede po vrsti, kakor so se prevzemale glasovnice, se perforirajo, povežejo in zapečatijo.
Nato odpre volilni odbor ovoje glasovnic, ugotovi veljavnost glasovnic, število neveljavnih glasovnic in število glasovnic, ki pripadajo poedinim listam.
Ko dovrši volilni odbor ves ta posel, prešteje in sešteje glasove ter ugotovi po volilnih zapisnikih in volilnem imeniku kakor tudi po urejenih in zapečatenih izkaznicah, koliko volilcev je glasovalo vsega skupaj in koliko glasov so dobile poedine kandidatne liste. Če se najde razlika med številom volilcev po volilnih imenikih in izkaznicah in številom glasovnic po zapisnikih, se vzame število volilcev po imenikih in izkaznicah ter se po njih izračuni celokupno število volilcev.
Če volilni odbor ne more opraviti tega posla na dan sestanka, ga nadaljuje prihodnje dni. V tem primeru se vzporedi vsakega dne pred zaključkom seje število izkaznic s številom glasovnic in ugotovi rezultat. Izkaznice se morajo še v isti seji perforirati in zapečatiti. Volilni material ostane v lokalu volilnega odbora; lokal pa mora biti tako zaprt in zapečaten, da ne more nihče priti vanj, ne da bi poškodoval pečat. Volilni odbor odredi stražo, ki mora lokal neprestano čuvati. Vsak dan se mora ugotoviti, da je pečat nepoškodovan.
Rezultat glasovanja.
Člen 29.
Rezultat glasovanja ugotovi volilni odbor takole: Skupno število glasov, ki ga je dobila vsaka kandidatna lista, se razdeli z 1, z 2, s 3 itd., na-
posled pa s 16. Iz delitvenih rezultatov z vseh list, ki so se dobili s takim deljenjem, se izloči skupaj 16 največjih. Vsaki listi pripade toliko članskih mest, kolikor se je izločilo na ta način njenih največjih delitvenih rezultatov. Če se pripeti ob tem izločanju, da so delitveni rezultati na dveh ali več mestih enaki, a ni toliko članskih mest, da bi se dalo vsem tem enakim delitvenim rezultatom člansko mesto, se odloči z žrebom, kateri izmed list z enakimi rezultati se naj dado neporazdeljena članska mesta. Če gre za eno člansko mesto, je treba žrebati za vse liste z enakimi delitvenimi rezultati. Če pa je teh neporazdeljenih mest več, je treba žrebati, za vsako neporazdeljeno mesto obenem, toda lista, ki dobi pri enem žrebanju člansko mesto, se ne udeležuje nadaljnjega žrebanja. Žrebanje vrši predsednik volilnega odbora.
Na isti listi se smatra za izvoljenega najprej prvi kandidat iz prve skupine, potem prvi kandidat iz ostalih dveh skupin kandidatov, določenih v petem odstavku člena 16. te uredbe. Potem pridejo na vrsto drugi kandidati iz prve, druge in tretje skupine, nato tretji kandidati iz prve, druge in tretje skupine itd. v istem redu, dokler se ne izčrpa število članskih mest, ki odpadajo na vsako listo. V istem redu se smatrajo za izvoljene tudi namestniki.
Zapisnik.
Člen 30.
Ves čas, ko se odpirajo pisma, vodi volilni odbor zapisnik o vsem svojem poslovanju in o vsem,
kar smatra ta ali oni član odbora za vredno, da se zabeleži vanj. V zapisnik se morajo zapisati vsi sklepi odbora, rezultat glasovanja, rezultat opravljenega skrutinija, imena izvoljenih članov in namestnikov. Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani volilnega odbora. Vsak član odbora sme izjaviti v zapisniku posebno mnenje. Zapisniku je treba priložiti volilni imenik in vse ostale volilne spise.
Člen 31.
Rezultat glasovanja in imena izvoljenih članov in namestnikov objavi uradoma predsednik volilnega odbora. Obenem obvesti s priporočenim pismom izvoljene člane, da so izvoljeni, ter jih pozove na sestanek za konstituiranje zbornice. Imena izvoljenih članov priobči predsednik odbora po velikem županu ministrstvu za trgovino in industrijo.
Volilne spise z zapisnikom vred da volilni odbor hraniti zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Rok za vršenje volitev.
Člen 32.
Prve volitve po tej uredbi se morajo izvesti meseca oktobra 1927., vsaka nadaljnja volitev pa v treh mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem se konča volilna doba, ali po razpustu zbornice ali po razpisu dopolnilnih volitev.
Izguba mandata zborničnega člana.
Člen 33.
Če nastopijo pri zborničnem članu ali namestniku take razmere, da ga izključijo od pasivne volilne pravice, mu mandat ugasne.
Zbornični član, zoper katerega se uvede sodna preiskava zaradi kaznivega dejanja ali zoper katerega se vodi konkurzno ali poravnalno postopanje, se suspendira od izvrševanja mandata, dokler traja preiskava ali postopanje. Če je odločba oprostilna, mandat oživi.
Zbornični člani morajo prisostvovati sejam, izdelovati poročila, ki se jim dodele, ter sprejemati izvolitev v odbore. Zaradi hudega zanemarjanja teh dolžnosti ali zaradi trajne druge zaposlenosti se sme zbornični član po sklepu plenarne seje izključiti. Za ta sklep morata glasovati najmanj dve tretjini vseh prisotnih zborničnih članov.
Pozivanje namestnikov.
Člen 34.
Če se v volilni dobi izprazni člansko mesto, se pozovejo izvoljeni namestniki z iste liste, in sicer po redu, kakor so bili izvoljeni.
Konstituiranje zbornice.
Člen 35.
Novoizvoljena zbornica se sestane 15. dan, ko se je objavil rezultat volitev. Zbornico otvori po letih najstarejši zbornični član. V tej seji izvoli zbornica
z glasovnicami za tri leta izmed sebe z absolutno večino glasov predsednika in tri podpredsednike. Podpredsedniki se izvolijo izmed treh kandidatov, ki jih predlagajo člani poedinih odsekov. Predsednik in vsaj eden izmed podpredsednikov morata stalno stanovati na sedežu zbornice. Poslovnik sme določiti, da mora stanovati eden ali več podpredsednikov v določenem delu zborničnega okrožja, izven zborničnega sedeža. Če se v volilni dobi izprazni mesto predsednikovo ali izvestnega podpredsednika, je treba izvršiti za ostanek volilne dobe novo volitev za izpraznjena mesta. Izvolitev za predsednika in za podpredsednike odobri minister za trgovino in industrijo. Predsednik in podpredsedniki prevzamejo dolžnost takoj ter jo opravljajo začasno, dokler minister ne potrdi njih izvolitve. Podpredsedniki poslujejo obenem kot načelniki odsekov. Namestnika načelniku izvoli vsak odsek izmed sebe. Če načelnik stalno ne stanuje na zborničnem sedežu, mora stanovati na zborničnem sedežu njegov namestnik.
Kadar predsednik ne utegne ali je odsoten, preidejo njegove pravice in dolžnosti na enega izmed podpredsednikov, in sicer po redu, kakor ga določa poslovnik.
Poslovanje plenuma in odsekov.
Člen 36.
Odseki se smejo posvetovati in sklepati o stvareh, ki se tičejo izključno gospodarskih gran, zastopanih v njih, in sicer v mejah, določenih s
poslovnikom. V stvareh, ki prihajajo pred plenum zbornice, sme zahtevati odsek, če zbornica ne sprejme njegovega sklepa, da se mora naznaniti ta sklep kot posebno mnenje pristojnim zakonodajnim korporacijam in oblastvom.
Člen 37.
Da je sklep zbornice veljaven, mora biti prisotna vsaj polovica rednih članov. Zbornica sklepa samo v plenarnih sejah, in sicer z absolutno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov obvelja kot sklep ono mnenje, za katero glasuje predsednik.
Za sklepčnost poedinih odsekov se sme določiti s poslovnikom prisotnost manjšega števila nego polovice rednih članov odseka. Sklepa se, če ni določeno v zakonu in poslovniku drugače, z absolutno večino prisotnih članov. Načelnik odseka tudi glasuje. Ob enaki razdelitvi glasov obvelja kot sklep ono mnenje, za katero je glasoval načelnik.
Zbornica kakor tudi odseki smejo voliti odbore, ki se poprej posvetujejo in poročajo plenumu zbornice ali odsekom. Predsednik sme sklicevati odseke ali odbore na skupno posvetovanje. Prav tako smejo sklicevati načelniki odsekov odbore svojega odseka na skupno posvetovanje.
Kazniva dejanja in kazni.
Člen 38.
Za kazniva dejanja, učinjena ob izvajanju volitev po tej uredbi, se morajo analogno uporabljati odredbe členov 91. do 119. zakona o volitvah na-
rodnih poslancev za narodno skupščino z dne 3. septembra 1920., »Službene Novine« z dne 15. septembra 1920., št. 195, z izpremembami in dopolnitvami z dne 27. junija 1922., »Službene Novine« z dne
10.	julija 1922., št. 150/XXV.
Kdaj stopi uredba v veljavo.
Člen 39.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
Ko stopi v veljavo ta uredba, prestanejo veljati vse odredbe zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic kakor tudi odredbe ostalih predpisov, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 30. junija 1927.; št. 13.296/III.
Minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r.
Slovanska knjižnica 6K M
B 6345
66009015902
Mr?n.) knjižnica Ljubljano