fttev. 94
TRST, torek 5. aprila I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tad tfe Mdcljab la prozoiklh ob 5., ob pooodoljklfc ob 9. zjutraj.
fManiiie itev. m prodajajo po 3 n»6. (G sto t.) v mnogih tobakarnah ▼ Trat« in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergo itd. Zastarele štev. po 5 nrč. (10 stot.). OCU8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokoeti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. trna, i, poslanice, oglasi denarnih zjt Oglase v teksta lista sadU^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-■uuj pa 40 stot. Oglase sprejema	oddelek uprave
.Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". ===== Plati j Ivo In vtofljivo v Trstu. =====
•saartnice, »ahvale, ao st. mm. Za oglase v tel
lasi denarnih zavodov po do 5 vrst 20 K, vsaka
CPIN05T
Glasilo političnega društva „Kdinost* za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. IknialM na es*eljeke liiaaj* ,^KĐZVOBTZ" stan«: sa
Nil late Krn MO, aa »ol late Bm 3 SO. Vsi dopisi njg se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se M sprejemajo is rokopisi M ao vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio 6alattl 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista »Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica _ Giorgio Galatti štev. 18.	=
PoHno-hraiUlnJ&il rafen ». 841652. TELEFON SL 11-57.
BRZOJAVNE UE5TI.
OGRSKA.
BUDIMPEŠTA 4. Včeraj je prišla k na-učnemu ministru grofu Zichy-ju deputacija iz Pečuha in mu je ponudila mandat mesta. Minister je mandat vzprejel, ter izjavil, da je koalicija radi tega izgubila pravico do obstanka, ker ni mogla doseči nikakih pozitivnih vspehov. On, minister je odločen pristaš 67te podlage.
Trgovinski minister Hyeronimi je imel včeraj na ustanovnem shodu narodne delavne stranke v Steinbruchu govor, na katerem je predvsem omenil, da je bil vsled politike gesel oviran promet Ogrske, katere ugled je nizko padel in je bila parlamentarna proračunska pravica postala iluzorična. Kar se tiče gospodarske samostojnosti Ogrske, ni mogla koalicija doseči ničesar in je zato proglasilo odgovorno vlado Feyervary-jevo radi trgovinskih pogodb, ki jih le-ta sklenila, dočim je pravi vzrok slabost koalicije nasproti avstrijski vladi. Govornik je potem pobijal mnenje, kakor da bi bil razpust zbornice protuzakonit ter je pričel potem govoriti o volilni pravici. Pobijal je toliko načrt Kristoffy-ja, ki je hotel navezati volilno pravico na znanje čitanja in pisanja, kakor tudi pluralitetni predlog grofa Andrassy-ja, ter je odobril stališče ministrskega predsednika Khuen-Hedervary-ja, ki stoji na podlagi splošne volilne pravice. Govor trgov, ministra je bil vsprejet z veliko pohvalo. Nato je imel govor konvedski minister Hazay.
Trgovinski minister Weiskirckner v Splita.
SPLIT 4. Trgovinski minister dir. Weis-kirehner si je včeraj ogledal goro Marian in druge znamenitosti mesta in okolice. Nato se je trgovinski minister vkrcal na „Pelagoso*, ki Ve odplula v Omiš, kjer si jutri ogleda hkravlične naprave. Prebivalstvo povsod prgazno pozdravlja trgovinskega ministra. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko Jn Srbijo xapričele.
BELIGRAD 4. Predpoludne so pričela foimelna pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko.
Srbski kralj Peter v Carigradu.
CARIGRAD 4. Sultan je ,podelil srbskemu kralju Petru red Hanedan. Kralj Peter je pa podelil sultanu in prestolonasledniku zvezdo Karagjoijevega reda z briljanti.
Menelik vendar-le umrl ?
PARIZ 4. „Agence Ha vas" poroča iz Djibuti: Govorica o smrti Neguža Menelika se vzdržuje. Gotovo je, da je bila cesarica odstranjena od vlade.
Štrajk mornarjev v Marsilji.
MARSILJA 4. Vsled nekega danes od sindikata upisanih mornarjev priobčenega proglasa je moštvo vseh ladijskih društev ustavilo službo.
O vsprejemu kralja Petra v Retrogradu.
BELIGRAD 4. Tukajšnje rusko odposlanstvo izjavlja nasproti neugodnim poročilom, razširjenim v enem delu ruskih hi srbskih listov, o vspiejemu kralja Petra v Pe-tro§radu, da je car Nikolaj imel na sebi red Karagjorgjeve zvezde toliko na vsprejemu kralja na kolodvoru v Carskem selu, kolikor tudi na gala-obedu na čast kral'u. Tudi carica je vsprejela kralja Petra toplo
in prisrčno. Ta prisrčen značaj se je na naj-eklatantneji način pokazal za ves čas bivanja kralja Petra v Rusiji. Car Nikolaj se je od kralja poslovil na istem mestu, na katerem je pozdravil bolgarskega carja.
Razprava o proračunu vojne mornarice v francoskem senatu.
PARIZ 4. Senat je na današnji seji razpravljal proračun vojne mornarice. Poročevalec Monis je v svojem poročilu povdarjal, da sta Nemčija iz Združene države Francijo znatno prekosili. Njegova parola mora biti: defenzivna politika na Oceanu in prevladje v Sredozemskem morju. — Minister vojne mornarice je pojasnil zistem, po katerem organizuje eskadre. Obe eskadri štejete sicer le 14 večjih vojnih ladij, ali obe sta popolnoma pripravljeni in v položaju, da na prvi klic razvijate svoje največo ofenzivno sposobnost Francoski pomorski program obstoja v tem, da se vse žrtvuje za floto, pripravne za vsako akcijo in da se jo obdiži i vedno pripravljeno. Minister je potem opravičeval v programu predvidjeno število 28 oklopnjač, češ, da je flotna politika možna le z -velikimi vojnimi ladijami.
Ruska duma..
PETROGRAD 4. Duma. je izvolila ko-mijo obstoječo iz 21 členov, ki naj pretre suje zakonski načrt o Finska.
Zrakoplovstvo.
PARIZ 4. Aviatik dr/ Benett se je za Časa poleta, ki ga je priredil včeraj, stalne držal v višini 100 m in je dobil od lista ^Nature" ustanovljeno nagrado 10.000 fran.
14 oseb zastrapljeisih pri nekem banket lu.
LIZBONA 4. Pri n<;kem banketa, ki« je vršil včeraj, je pokazalo 14 oseb znake zastrupljenja. Pet izmed njih je Že umrlo Sodi se, da se gre tu za atentat radi poH-tiške rivalitete.
Nezgoda na. železnicL
DUNAJ 4. Ravnateljstvo vshodne železnice javlja:. V Libnov em jedne 4. t. m. 'lokomotiva osebnega vlaJka, ki pride tam obil37 popolnoči zadela lokom otivo nekega tovornega vlaka, s čimer so bili i vrženi iz tira lokomotiva, en tovorni in dva osebna veza. Štiri potniki in en spi revodnik vlaka so t>ili lahko ranjeni. Po emun in pol urnem delu so bili iz tira vržena lokomotiva in vozovi: zopet postavljeni na svoje mesto in premet je bil vspostavljen mi vsej črti.
Dunaj 4. Japonski princ in princesinja FuŠimi sta predpolu«dne odputovala v Trst
Dunaj 4. Špan skemu poslaniku se je izpodrsnilo, ko je h*otel stopiti v kočijo ter si je pri tem zlomil levo roko.
Rim 4. Kralj je vsprejel RooseweSta v polurni avdijenci
Nova doba v tržaškem Slovanstvu.
Dne 16l aprila 1910, ko prirede ^Slovanska Čitalnica'/, „Dalmatinski skup4', „Srpska čitaonica" in „Češka Beseda" skupni koncert, bo gotovo znamenit dan v zgodovini razvoja IržaŠkega Slovanstva. Podkrepljeno je neŠievilnimi zgodovinskimi dokazi, katere navajati - bi bilo potrata časa, da slovanski element že od davnine biva na tržaškem ozemlju. Vendar pa ti Slovani niso
P O D--L ISTEK.
Sreča ga je našla.
i^nto opisal Vojta Beneš, poslovenil Milko Sila.
Jožek je bil smrtnobled, brezbarven in strah mu je odseval iz očij. Počasi je vstajal — in bilo mu je kakor da mu nekdo s svedrom vrta koleno. In začel je obupno jokati.
Gospod je zaklel, pritekel nekoliko korakov bližje in je pokKcal gozdarja.
Nekaj časa je govoril z njim razvneto, potem mu je nekaj dal.
Dečkom se je zdelo, da je to bil denar Pelišek je pokleknil k dečku ,ia ga je j Na to se je obrnil in naglo zginil v snež-zasepljeno gledal.	nem metežu. Hitel je v grad.
„Vstani, — ne moreš ?!" je rekel, in Pelišek se je vrnil k dečku, je težko dihal. Toda Jožek se ni niti „To ti je dai gospod," in mu je sti-ganil.	silil srebrno krono, je rekel smehljajoč se
Težke potne kaplje so se prikazale ljubeznjivo. Jožek je poželjivo stegnil roko staremu služabniku na čelu, navadno je j po nji. Krona! Kak ogromen denar je bil trpel za grehe svojega gospoda.	j to zanj! Oči so mu zaigrale hvaležnosti in
„Kje?" je vprašal. Jožek je pokazal na'noga ga je nehala boleti, siegnjeno koleno. Gozdar mu je naglo raz- | Toda dečki so se začudeno in pomen-trgal nogavico in je iskal. Zapazil je tamj Ijivo spogledali. Saj so vendar videli, da je d vir kapljici rdeče krvi.	j gospod dal gozdarju nekoliko cekinov... Da,
„Tukaj ? i Ali te še kje boli?"	j nekoliko cekinov je bilo. — „Tat," so še-
„Ne."	petali, „gotovo je dobil najmanje dva
„No, vstani," ga je spodbudil z vrišče- i cekina." čim glasom, kateremu je hotel vliti nežnosti. 1 Pa tudi zaradi te krone so bili potem „ Vstani, saj to nič ni, — hvala bogu — nevoščljivi Jožku in so se tolažili, ker ni nič ni — jutri boš fante — dve zrni — dobil več. Saj niso oni dobili nikoli niti kaj je to — no ne boj se —," in je poma- groša niti vinarja od gospoda, samo ozmerjal gal jftečku na noge.	; jih je ,ir zaničeval. „Morda jim je pa ta
prihajali v poštev kakor taki, temveč so se — kakor sinovi naroda, ki se Še ni zavedal svoje bitnosti — izgubljali v morju italijan-stva. Prve sledi Slovanov v Trstu, ki so se zavedali svoje narodnosti, opažamo šele v letu 1848. In letom 1848 datirajo za pravo Šele prvi začetki slovanskega gibanja v Trstu.
V teh 60 letih je bilo treba izvršiti težko in naporno delo: trebalo je v ljudstvu šele vzbuditi spečo narodno zavest. Da to delo ni bilo lahko, dokazuje najbolje okolnost, da so Še do pred malo Časa na volitvah v raznih okoličanskih okrajih zmagovali tu pa tam italijanski kandidatje. O kakem politiŠkem gibanju Slovanov v mestu samem seveda ni bflo niti govora. Potemtakem ni moglo biti govora niti o kakih znakih kulturnega življenja tržaških Slovanov, Šele v zadnjih desetletjih se je začelo v tem oziru obračati na bolje. A tudi tu so nastopali skoro le Slovenci:; ostali Slovani so se — z malimi izjemami — slej ko prej izgubljali v morju italijanstva. S tem pa ne mislimo ničesar očitati pripadnikom posa-*-mičnih slovanskih naroderv. Razmere so bile pač take, da ni bilo drugače možno. Saj se to deloma godi celo še dandanes, ne samo glede ostalih Slovanov, ampak tudi glede Slovencev, ki bivajo tu kakor kompaktna masa in imajo za seboj močno zaledje.
Še je družin v Trstu, kjer sta oče m mati Slovenca, dočim otroci ne umejo niti besedice slovenski. Ti slučaji so danes <sicer že veliko redkeji in bodo vedno tudi vedno redkejši, vendar pa bo trebalo še par desetletij 'intenzivnega in czistematičnega dela, preje, nego pridemo dc tega, da renegatstvo iz našfti vrst preneha pomnoževati vrste naših narodnih nasprotnikov.
Ena glavnih ovir, da Slovani v Trstu dosedaj nismo napredovali — ne morda le, kakor bi bilo želeti, ampak, kakor bi bilo tudi lahko — je bilo gotovo to, da smo se pač lovili za nekim meglenim fantomom slovanske vzajemnosti, da pa nismo mogli najti primerne oblike, kako bi uresničili to vzajemnost! 'Vsak posamični slovanski narod ima pač več ali masje svojega separatističnega narodnega čuta, da res ni možno zahtevati od Čeha, ;Hrvata, Srba itd., da bi, čim je prišel v Trst, pozabil, da je Srb, Hrvat ali Čeh itd. Imamo pač v tem oziru izjem ; in mogli bi navesti tudi imen.
Iz teh izjem pa še ne smemo napraviti pravila. Zato se nam vidi najprimernejši način za rešitev slovanskega vprašanja v Trstu, da se pripadniki posamičnih slovanskih narodnosti zbirajo v lastnih avtonomnih organizacijah, kakor so: „Dalmatinski skup", „Srpska čitaonica" in „Češka Beseda". Ne smemo pozabiti, da čut slovanske vzajemnosti še ni tako razvit, da bi bil vsak Slovan, ki je prišel v Trst, pripravljen pozabiti, da je Čeh, Hrvat, ali Srb in se vtopiti v nekem Slovanstvu, ki je danes vendar še vedno le abstrakten pojm. Zdrav separatističen egoizem, ki pa ne pozablja na interese skupnosti, more skupni stvari le koristiti. Gotovo je n. pr., da je pristopil kakor člen „Dalmatinskemu skupu" marsikdo, ki ne bi bil pristopil k „Slovanski čitalnici"; isto v velja tudi glede „Srpske čitaonice" in „Češke besede". Vsi ti ljudje pa bi bili sicer izgubljeni za Slovanstvo.
In da smo tržaški Slovani našli v te decentralizaciji in avtonomiji pravo pot, je najbolji dokaz baš koncert, ki ga prirede
Pelišek kradel?" jim je prišlo na misel. Ampak tudi to se jim ni zdelo verjetno. Saj ni milosti ji vi gospod dosedaj še nobenega izmed njih obstrelil..." Vračali so se. V vasi za gozdom je zazvonilo poludne. Jožek se je s težavo vlekel in je stiskal v levi roki krono. Dečki so ga peljali.
Medtem je poslal gospod po zdravnika. „Ne morem pomagati," mu je rekel, „morali bi z dečkom v bolnišnico." Gospod je zmajal z glavo. „No, navsezadnje, ni to tako hudo,
ampak najbrže bo šepal--"
Gospod se je nasmehnil. Minol je skoro teden. Jožek je že hodil. Toda zrna so mu ostala v nogi in vlekel jo "e za seboj — šepal je.
Nekega jutra se je vstavil gospod pod Kabačkovim oknom in je potrkal.
Kabačkovka, majhna, postarana ženica, e naglo pritekla ven in je poljubila gospodu roko.
„Torej, kako je dečku ?" je vprašal. „Je že bolje, gospod, — toda šepa, ne vem, kaj bo znjim," je pristavila boječe.
„No, kaj naj bi mu bilo!" je rekel in je zardel. j „Pravijo, da bo vedno Šepal —" „Kdo pravi, kaj pravi--Neumno-
uvodoma omenjena štiri društva dne ltr aprila.
Ta sicer nepolitični dogodek bi mogel biti zgodovinskega pomena za Slovanstvo v Trstu, ako bo na vseh straneh mož, ki bodo znali razumno, previdno in ljubeznijo negovati to zapričeto gibanje.
Prvi korak je bil storjen z otvoritvijo skupne čitalnice „Slovanske čitalnice" in „Češke Besede"; drugi korak bo skupni koncert 4 slovanskih društev dne 16. t. m. Po dolgem iskanju smo konečnoiz meglene nejasnosti, deklamatoričnega frazarstva našli pot, ki nas naj potom realnega dela dovede do skupnega konečnega cilja in kakor še nikdar je danes opravičena nada, da je nastopila za Tržaško Slovanstvo nova doba, ki nam obljublja mnogo dobrega za bodočnost.	_
„Veleizdajnlški" proces v Zagrebu.
Javili smo že, da je stol sedmorice (vrhna sodnija) v Zagrebu po kasacijonalni razpravi razveljavilo razsodbo in odredilo, da se proces povrne v stanje novih poizvedb. S to razsodbo torej ni razveljavljena le razsodba prvega sodišča, ampak tudi vse postopanje v tej prosluli, škandalozni pravdi. Razveljavljena je tudi obtožnica, s čemer je rečeno, da dejstva, na katerih je slonela obtožnica, niso zadostna za kazensko proganjanje.
Vsled tega bo stal državni pravdnik pred alternativo: ali mora predložiti nova dokazila, ki bi opravičila kazensko proganjanje, ali pa mora odstopiti od tega. Ker pa novih dokazov ni, se bo moral državni pravdnik pač odločiti za poslednje.
S tem so dobili toženci iz „veleizdajni-Škega" procesa pač najsijajnejše zadoščenje; ali kdo jim povrne vse grozne duševne muke, ki jih vali na dušo človeka grozna zavest, da je pod obtožbo hudega zločina, ki more eventuelno slediti tudi smrtna kazen ?! Kdo odškoduje svojce obtožencev za vse grenke solze, za prebiti strah ? Kdo po vi ne obtožencem mesece izgubljenega Življenja, kdo poravna materijalno škodo, ki so jo trpeli ? ! In sosebno : Kdo vspostavi vrsto po tem procesu celo uničenih ekzi-stenc ? ! In slednjič najhuje : Kdo obudi k življenju nesrečne žrtve, ki so radi tistega podivjanega, krvi in maščevanja žejnega zistema morali predčasno leči v hladni grob?
Jedino res kolikor toliko primerno za-ščenje za žive in za spomin mrtvih bi bilo, ako bi provzrečitelja vsega tega zla in grozne nesreče, ki je prišla nad toliko družin, ako bi tirana Raucha postavili na zatožno klop radi storjenega zločina. Ali vemo, da na tako justifikacijo ni misliti. Zato naj pa vsaj vsa civilizirana javnost — v prvi vrsti seveda hrvatska — stori, kar je v njej moči, da dobi zadoščenja užaljeni človeški čut. — Za barona Raucha naj ne bo več mesta v javnosti. Zanj ne sme imeti poštena in civilizirana javnost več drugega, nego gnus in prezir. O Accurtijih, Košutičih in kakor se še zovejo vsi ti stebri Rauchove — kazenske justice, ne govorimo ; prepuščamo jih njihovi vesti, ki naj jim pove, kako ime zaslužuje oni, ki se daja iz egoističnih razlogov zlorabljati za namene, kakoršnje je imel baron Rauch s tem procesom, ki ga je že davno vsa evropska javnost proglasila za evropski škandal in ki je z Friedjungo-vim procesom na Dunaju pri vel njega prov-
sti ? Da šepa!? Hočete to naznaniti?!" je rekel jezno s posmehom. Najbrže je mislil na oblastvo.
„Ne, ne, milostljivi gospod," — je odvrnila Kačabka hitro in prestrašeno.
„No, torej," je rekel in zopet zardel.
„In da šepa !--Saj je pri meni, — -
lahko je tu do smrti. — No, ne! ? In moji vpregi je vseeno, če ima šepavega volarja.
Dal bi mu že spomladi voli--, vozil bi
medtem vodo — — Ne pozabim nanj je rekel milostljivo in ošabno, ko je že odhajal.
Kabačkovka mu je hvaležno poljubila rok« in se je boječe zahvaljevala; solze hvaležnosti so ji stopile v oči.
„Ah, kaj more ona, uboga vdova s žetimi lačnimi otroci, napraviti milostljivemu gospodu! — Še odpodili bi jo...
In da bo Jožek šepal —! Kaj pa je o! Saj ima do smrti preskrbljeno hrane. Saj je bila to pravzaprav njegova sreoa, gospod ne pozabi nanj —
Od sedaj je dobivala Kačabka najlepši ros zemlje. Drugi delavci so jej bili zok> nevoščljivi in stari Fiser je rekel volaijem na njivi: „Poglejte no, ljudje, kako srečo ima ta mrha, Kačabka ! Zakaj ni zadel dedec raje mojega fanta--!"
(ZvrŠotek. >
ft.
„EDINOST * it. 94
V Tisro, 5. aprili 151C
zročitelje do moraličnega potoma in jih zagrnil z neizbrisno nepopravljivo sramoto.
Spremenjene razmere na Ogrskem.
Kako se spreminjajo časi! Grof Khuen-Hedervary, ki je dve desetletji vladoval na Hrvatskem kakor pravi tiran in uduševal vsako svobodno gibanje naroda, postal je naenkrat odrešenik Hrvatske, kateri je povrnil ustavo, ki jo je preje sam brezobzirno teptal.
Hrvatska se je oddahnila. Po dveletni strahovladi Raucha-Frankovcev, je konečno nastopila doba, ko se more Hrvatska svobodno oddahniti. A zato se ima zahvaliti grofu Khuen-Hedervaiyu, svojemu dvajsetletnemu tiranu. Z isto koalicijo, ki ga je leta 1903 zrušila, je Khuen konečno napravi! pakt.
Oddahnila pa se je ne le Hrvatska, oddahnile so se tudi narodnosti. Tudi za narodnosti na Ogrskem je nastopila nova dobe. Khuen-Hedervary se je začel pogajati z voditelji narodnosti: Slovaki, Rumuni in Srbi. Dosedaj še ni nobena vlada na Ogrskem šla tako na roko narodnostim, kakor Kiiuen-Hedervary-jeva. Seveda narodn 5ti ne pričakujejo bogve kake ugodnosti »d nove vlade. A one so zadovoljne, če se jhn bo sploh dovolilo, da se bodo smole svobodno sestajati, združevati se in g . oriti v okrajih in če se jih ne bo več, ka r dosedaj, preganjalo iz ječe v ječo. Iv. odnosti z r?}". <1j* »tn Ktrnen to, kar jim ponuja, ne ponuja iz ijuoezni, ampcrn.	ker jiii po-
trebuje. Znajo tudi, da jim nova vlada, z ozirotn na madjarske stranke, ne more datif veliko ali one so — kakor že rečeno — zadovoljne z malim. Zato bodo z veseljem sprejele roko, ki jim jo ponuja nova, Khuenova vlada.
Kako se je delalo pod koalicijsko vlado, dokazuje najbolje razkritje — „Pesti Napio", ki je razkril, da je bil osnoval bivši ju stični minister Geza Polony pravi črni kabinet, za preganjanje narodnostnega časopisja. Ta urad so sestavljali dva državna pravdnika in dva preiskovalna sodnika na čelu z dr. Balasem, ki je poznan po svoji strogosti. Ta urad je bil podrejen neposredno ministru Polony-ju, ki je imel po njegovem nalogu uvesti kazensko postopanje, ali pa ustaviti preganjanje. Na ta način se je nabralo cele kupe pravd proti Srbom, Slovakom, Rumuncem in socijalnim demokratom.
Tako se je nabralo v vsem 148 tiskovnih pravd! Večina teh pravd je postalo brezpredmetnih in je novi pravosodni minister ustavil tekom enega meseca 56 takih pravd f
Bojimo se samo, da bo vse trajalo le tako dolgo, dokler bodo rabili Hrvate in narodflosti proti Madjarom. — Čim bodo Madjari ustrahovani, bo pa začela peti zopet stara šiba nad glavami Hrvatov in narodnosti. Dosedaj vsaj znamo, da se je ponavljalo že večkrat v zgodovini, da se je poklicalo proti madjarski prepotenci na pomoč Hrvate in narodnosti. Ko se je pa Dunaj pogodil z Madjari, so morali vedno narodnosti in Hrvati plačevati račun. Ali se bo tudi takrat ponovila stara pesem?
Reorganizacija državnih železnic.
Tudi železniška nesreča pri Miljah je v glasen opomin poklicanim kompetentnim činiteljem, naj si nikakor ne maše več svojih ušes pred dejstvom, da je reorganizacija uprave naših državnih železnic — in sicer temeljita, od višin do globin — neizgibna potreba, najaktuvelneje vprašanje, ki kriči po rešitvi.
Tako reorganizacijo zahtevajo: financije! ni moment, človekoljubni oziri na personal, ki mora vršiti službo, združeno ne le z napori, ki segajo veliko dalje preko one meje, kjer se začenja greh proti humaniteti; a pa v posebni meri kričita .po reorganizaciji dolžna skrb za potrebno udobnost in pa tista velika odgovornost potujočega občinstva, ki se jej ne sme in ne more odtezati nobeno komunikacijsko transportno podjetje.
V pričo velike nesreče pri Miljah in z ozirom na naše pripombe tem povodom o potrebnih reformah v ustroju uprave državnih železnic in v železniškem obratu, bo zanimalo kar piše — prav a propos! — Časopis češkega železniškega uradništva v svoji zadnji slovenski prilogi o tem aktuvelnem vprašanju:
Ni dolgo tega, ko je zašumelo v avstrijski javnosti, da železniško ministerstvo namerava izvršiti temeljito reorganizacijo svoje železniške uprave, sila dalekosežno reorganizacijo neki, temeljujočo na popolnoma modernih načelih in mnogoletnih izkušnjah.
No, mi poznamo tiča po peiju in — petju. Že takoj začetka smo pribili, da ne verujemo samohvalni pesmi kričečih glasov in smo opozarjali poklicane faktorje, da naj si načrt nameravane organizacije ogledajo bolj natanko. Slednjič se je izkazalo, da je bil ves projekt le žalostno in nezrelo skrpucalo nemških birokratov. V seji železniškega sveta je naš minister Wrba doživel s svojim reorganlzacijskim načrtom uničujoč poraz, da se je njegov ministerski stolček prav nevarno zamajal.
Kot železničarji ne moremo in ne smemo tajiti, da je ustroj naše železniške uprave
potreben res korenite reorganizacije, v nekaterih ozirih prav bistvene preosnove. Svoji upravi bi mogli očitati ne samo, da temelji na prastarih, preživelih odlokih in tradicijah, ampak tudi, da je brezvestna, neekonomična in — nekomercialna. Manjka ji najprimitiv-nejšega pojma umnega podjetnika. Najslabši branjevec ima več trgovskega smisla, ko naša zanikrna železniška uprava. A kar je najhujše, najslabše in najbolj brezvestno: naša uprava se je udinjala koruptni politiki proslulega germanizma in je popolnoma pozabila, da bodi železnica blagoslov in vir blagostanja za vse; saj je tako-rekoč vendarle veliko transportno podjetje, od katerega morajo imeti svoj delež vsi, ki nosijo njega bremena.
Izgovarjamo si pravico, da se bomo v prihodnjih Številkah tega lista podrobneje bavili z reorganizacijo državnih železnic. Iz-kušali bomo dokazati dosedanje nedostatke in približno pokazati pot, ki bi vedla do saniranja res neverjetnih razmer.
Prihodnjič priobčimo spomenico, ki smo jo potom „Lige slov. železničarjev- poslali ministerstvu.
Dnevne novice.
Imenovanje Strosmajerjevega naslednika. Kakor znano, je ostala djakovska škofija od smrti velikega jugoslovanskega mecena Strosmajerja do danes izpraznjena, ker Rim ni hotel potrditi imenovanj škofov, ki jih je predlagala madjarska vlada. Sedaj bo, kako se zdi, škofija spopoljnjena, a nikakor ne v smislu želj hrvatskega naroda, Poroča se namreč, daje nova hrvatska vlada že odposlala na Dunaj predlog, da se imenuje pomožnega škofa dr. Krapca škofom v Djakovem. O tem predlogu piše „ Obzor" :
„Ako se to uresniči, tedaj moramo reči, da obžalujemo, ker Strosmajeijeva škofija ni ostala vsaj Še deset let izpraŽnjena. Res bi moral po želji ljudstva in svečeništva postati dr. Voršak škof. Rim ni nasproten, kar bi bila morala nova hrvatska vlada uvažiti, pa je zato nepotrebno, da se briskira hrvatsko javnost z imenovanjem dr. Krapca, ki se je iztical- edino-le kot madjaron. Dr. Amruš (nov odd. predstojnik za bogoslužje in uk) se je nekdaj ponašal s tem, da je bil pristaš Strosmajerja. Moral bi pokazati več pijetete napram senci velikega moža."
Pa ne da bi se hotelo etablirati pod krinko lepih fraz nov madjaronski sistem na Hrvatskem? Ali bo imel nazadnje vendar-le prav g. Supilo?
8000 kandidatov se je ponudilo grofu Khuen Hedervary-ju za prihodnje volitve! Kljubu temu je izjavil grof Khuen, da ima kandidate in jih nima, ker med vsemi temi 800J kandidati ni potrebno število mož, ki bi imeli lastnosti, ki so potrebne za poslanca.
Kaj ko bi se grof Khuen v tem oziru posvetoval z dr. Gregorčičem? Potem bi goi >vo ne bil v zadregi.
Domače vesti.
Izredni občni zbor polit, društva „Edinost" s Včeraj predpoludne se je vršil izredni občni zbor pol. društva „Edinost44 sklican v svrho izvolitve novega odbora. K listi, ki jo j<? sestavil vsled sklepa na zadnjem rednem občnem zboru navlaž sestavljeni odbor, je podal g. dr. Rybar kakor predsednik zborovanja več zanimivih in za naše zazmere tudi poučnih pojasnil. Po dr. Gregorinu, kakor predsedniku goriome-njenega odbora, predložena lista je vsebovala nastopa imena:
Predsednik : Dr. Josip Wilfan.
Odborniki: Makso Cotič, Edvard Do-brila, Alojzij Goriap, Josip Gregorič, Dr. Gustav Gregorin, Dr. Josip Mandić, Dr. Otokar Rybar, Dr. Slavik Edvard, Dr. Lju-bomir Tomašič.
Namestniki: Valentin Cibic s Prošeka, Ivo Krošelj iz Barkovelj, Kari Čok iz Lo-njerja, Vinko Škrjanec iz Bazovice, Luka Kralj iz Trebič, Miloš Pahor iz Skednja, Martin Košuta iz Sv. Križa, Negode Josip iz Sv. Ivana, Julij Mikota iz Rojana, Fer d. Ferluga z Opčin.
Pregledovalci računov. Dr. Josip Abram, Gracijan Stepančič, Ivan Prelog.
Tej listi so zborovalci enoglasno in z vsklikom pritrdili. Nato se je razvila interesantna debata o ljudskem štetju, v kateri je zopet dr. Rybaf podal zanimivih pojasnil.
Nekoliko več poročila podamo v jutršnji številki.
Medved Kotniku. Poslednji izliv pesniške duše pok. župnika in pesnika Antona Medveda je bil tudi zadnji pozdrav velikemu dobrotniku naroda slovenskega, Karolu Kotniku.
Vest o kraljevskem daru pokojnega Kotnika naši šolski družbi, je pokojnega pesnika ganila v dušo. Pisal je prijatelju — kakor doznajemo iz „Slovenskega Branika41 — med drugim: „Težko je dati kipečim čutstvom krepkega izraza v malo verzih. Doslej nam tuje mecenstvo je začelo Uiti z bujnimi poganjki, jasneje lahko gledamo v bodočnost.
In tem besedam je priložil pokojni Medved še nastopne verze, ki mu jih je porodila blagoslovljena pesniška duša že na smrtni postelji :
Vso dušo nam je tvoj bogati dar
prešinil, kakor solnca zlati žar,
Bog plačaj Ti ljubezen, blagi Kotnik!
Teptane domovine, zvesti sin,
slovenske Šole veliki dobrotnik,
do poznih vnukov živi Tvoj spomin!
Tako je proslavil pokojni pesnik in s v e če n i k Anton Medved velikodušni čin pokojnega Kotnika in s tem izrekel naši družbi najviše priznanje. Kaj so nasproti temu izlivu ljubavi velike plemenite pesniške duše tisti grdi izbruhi strasti nizkotnih duš?!!
To je v resnici grandijozen pretresljiv prfeor: pesnik po milosti božji in duhovnik, ki mu še v zdihljajih vsplamteva rodoljubno srce, da se dviga s smrtne postelje v obrambo velike slovenske ustanove, ki bi jo hoteli istokrvni sovražniki uničiti v imenu — vere!!
Slovenski mladini! Naša družba sv. Cirila in Metoda praznuje letos, meseca malega sipana, 25-letnico svojega obstoja. O tej priliki se snidejo naši učitelji, kateri se žrtvujejo in trudijo že desetletja in rešujejo naše brate na meji potujčenja, da ukrenejo, kako se v bodoče v bran postaviti proti vedno silno naraščajočemu sovragu in njegovi sili.
O tej priliki posetijo naši slovanski bratje naše belo Ljubljano, da prisostvujejo slavnosti družbene 25-letnice. Radovali se bodo velikega dela, ki je je ustvaril naš mali narod v 25 letih. A to radost jim hočemo mi povečati! Kako? Tudi mi bomo prispevali z malim darom naši ljubljeni družbi ob njeni 25-letnici!
V ta namen naj vsak mladenič in vsaka mladenka daruje kaj za naš sklad, ki naj se imenuje „Jubilejni dar slovenske mladine44. — V vsaki vasi, v vsakem trgu, mestu naj se vedno nabira za naš jubilejni dar! A samo med nami! To naj bo res dar mladine !
Bratje! Sestre! Da pokažemo našim slovanskim bratom, kako vemo ceniti našo družbo, stopimo na delo! Od hiše do hiše, od prijatelja do prijatelja se naj nabira! Kjer koli je moči, naj se prirede igre v ta namen. Ako stori vsak svojo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen. Da pa iziđemo tem častnije, hitimo takoj na delo! V delu je zmaga! — S tem hočemo pokazati naši družbi, ki nas ljubi kakor mati svojega otroka, — da jo spoštujemo in jej vračamo ljubezen, kakor hvaležni otrok svoji materi!
11 i r e c.
Nabrani denar naj se pošilja družbi sv. Cir. in M. v Ljubljani, ki bo te vrste darov sproti izkazovala in v posebni knjigi zabele-Ževala.
Zakaj vedno zadnji ?! Pišejo nam : Včeraj sem dobil v roke poselsko knjižnico svoje služkinje. Kakor ^pozivnice za vojaško stvar, je tudi ta na Krasu izdana knjižnica v treh jezikih — med katerimi je slovenski na zadnjem mestu ! Je-li treba, da je slovenski jezik na Goriškem nekako peto kolo nemškemu in laškemu ?! Menda ne ! Nemščine ni sploh treba, a za Slovence in Lahe naj se priredi knjižnice, ki ne bodo žalile ne ene ne druge narodnosti. Ker se državna oblastva drže zastarelih navad, naj bi vsaj županstva nastopila v proti zapostavljanju slovenskega jezika! Čas je, da nehamo biti privesek raznim c. kr. oblastvom, zato proč z vsakim zapostavljanjem!
H katastrofi na istrski železnici. — Včeraj smo ponovno prejeli s Koprščine poročilo, da hodijo okoli ranjenih agentje drž. železnice, ki si prizadevajo na vse možne načine, da bi jih pregovorili, da se pogodijo za kako bagatelo. Poroča se nam, da se ti agentje na teh svojih poskusih ne strašijo niti groženj. Prosimo torej naj se nam naznani konkretne slučaje s pričami, ker, če odgovarja resnici, kar se nam poroča od različnih strani, poskrbimo, da naberemo potrebni materijal za naše poslance, da na primernem mestu nekoliko posvetijo v te nečedne manipulacije.
Na vsak način pa opozarjamo naše ljudi ponovno, naj se ne prenaglijo in naj se vsakdo posvetuje poprej nego se hoče pogoditi.
Japonski princ v Trstu. Sinoči je z brzovlakom južne železnice ob 9.05 dospel z Dunaja japonski princ Hirojasu Fušimi s svojim pobočnikom, korvetnim kapetanom Kyokava, s pomorskim atašejem pri japonskem dunajskem poslaništvu, korvetnim kapitanom Malsouka in korvetnim kapitanom c. in kr. mornarice Cicoli, ki je prideljen službi prinčevi. Na kolodvoru je vsprejel princa japonski generalni konzul vit. Hutte-rot. Princ se je s spremstvom nastanil v hotelu de la Vitle.
Nabiralcem znamk za družbo sv. C. in M. Stare znamke imajo le takrat vrednost in pomen za družbo sv. C. in M., če so ohranjene cele. Tudi zobčki ne smejo biti potrgani. Vse cenjene nabiralce prosimo, da na to pazijo. — Pri striženju naj se raje malo več papiija pri znamki pusti, da se zobčki nepokvarjeni ohranijo.
Promet na Železniški progi Trst-Koper zopet otvorjen. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice je priobčilo, da je bil včeraj promet na delni progi Trst-Koper zopet otvorjen z vlakom št. 954. — Nadalje poroča omenjeno ravnateljstvo sledeče: Ne odgovarja dejstvom v več dnevnikih priob-Čena vest, da je bil dne 31. marca t. 1., dne, ko se je pripetila pri Miljah nesreča, radi neugodnega vremena odpovedan vlak, ki odhaja ob 9.20 iz Trsta v Buje. Omenje-
nega dne so marveč brez vsake ovire vozil vsi štirje predpoludanski vlaki.
Tržaški zrakoplovec Polak, ki se je
bil spustil pred osmimi dnevi v temai noči preko Jadranskega morja, se je dvignil včeraj opoludne ob 11 in pol ponovno v zrak iz mestne plinarne, kjer je bil zrakoplov napolnjen s plinom. G. Polak je plaval kakih 500 metrov nad mestom in potem nad Barko vi jam i, v smeri proti Furlaniji. Nad Bar-kovljami ga je zanesel veter nad morje, kjer je spustil v morje kakih 8 vreč peska in 2 zastavi, eno modro in eno italijansko trobojnico ki sta padli v morje približno 1 km od obrežja. Te trobojnice so se hoteli polastiti Barkovljani, ki so hoteli s čolnom po njo, a so imeli smolo, ker jih je prehitel motor-Čoln, ki je spremljal zrakaplov po morju. Zrakoplov sta spremljela po morju tudi parnik pomorske vlade „Audax" in remorker avstr. Lloyda „Pluto". Potom signalov so se dogovorili zrakoplov, oba parnika in motor-čoln, ter se sestali na morju v bližini Ogleja tako, da so tvorli že omenjeni parniki nekak trikot. Potem se je spustil zrakoplov doli in obstal kakih 30 metrov nad morsko gladino, nekako v sredi trikota, ki so ga tvorile ladije. Tako je ostal g. Polak par minut in se nekaj pogovarjal j z ladijami. Potem pa se je zopet dvignil v zrak ter nadaljeval prejšno smer. Po srfiem je spremljalo zrakoplov 10 avtomobilov.
V zadnjem hipu smo doznali, da je veter zanesel zrakoplov proti Ajdovščini, kjer se je spustil na zemljo v Černičah. G. Polak je bil že na tleh, ko je prvi despei z avtomobilom njegov brat in potem oni g. Skerla. G. Polak se je nato s prvini avtomobilom povrnil v Trst, potem ko je odredil vse potrebno za transport balona.
Na mestu, kjer se je dvignil balon v zrak. so bili navzoči g. namestnik princ HohealeJie, dvorni svetnik Manussi in več drugih odličnih oseb.
Izseljenci za Ameriko. S parntkom „ Laura" Avstro-Amerikane" se je v nedeljo odpeljalo v New-Jork 500 izseljencev. T Pa-trasu na Grškem se ukrca drugih 700 izseljencev in bržkone precejšnje število tudi v Napolju.
Novačenje. V soboto je bilo pozvanih na vojaški nabor 110 nabornikov nedo-mačinov. Od teh se jih je odzvalo 83 — Potrjenih je bilo 10, od teh 2 k vojni mornarici.	_____
Tržaška mala kronika.
Radi petja po mestu. 19-Ietni Anton Celić iz Sežane, stanujoči na Vrdeli -štev. 29 je predsinočnjem veselo vriskal in prepeva! po mestu. Ko ga je redar opozoril, da ne sme prepevati, njemu to ne le ni bilo po volji, marveč je celo zagrozil redarju s pestjo. Spravili so ga v hotel Tigor,
Aretiran je bil včeraj zjutraj Peter Hubranović, 20-letni težak, doma iz'Podgo-rice v Črnigori, stanujoč v ulici Punta del Forno štev. 5, znan potepuh, ker je na hazardne igre nagovarjal izseljence, namenjene v Ameriko ter jih pri tem goljufal. — Hubranović je bival tu pod krivim imenom. —
Nasilen soprog. „Uršula Selež je ovadila svojega moža Štefana, po poklicu zidarja, star, 52 let, iz Prema, stanuječega v ulici del Salice, od katerega živi ločena, da je v nedeljo zvečer udri s silo v njeno stanovanje in jej žugal s smrtjo. Policija je radi tega Štefana Selež spravila pod Idjuć.
Koledar in vreme. — Danes: Vincen-cij Fer. sp. — Jutri: Sikst pap.
Temperatura včeraj 2. uri popoludne H- 12° Cels. — Vreme včeraj: deloma jasno.	_
Nase gledališče.
Včeraj se je ponovila živahna burka
„PROSTOZIDARJI",
Gostovala sta gg. Ve rov še k in Grom iz ljubljanskega gledališča. Občinstvo se je izborno zabavalo.
Tržaška gledališča.
FENICE. — Danes zvečer se prvič uprizori opereta „Pomladanski manevri'-. (Fruhlingsmano ver).
POUTEAMA ROSSETTl. Danes se poje četrtič Puccinijeva „La Boheme".
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" pri sv. Ivanu je priredilo v nedeljo popol. v dvorani „Nar. doma" svoj notranji nastop se sodelovanjem domače godbe.
Najprej je burno pozdravljen nastopil naraščaj (dečki) ter izvajal proste vaje pod načelništvom požrtvovalnega gosp. Zidariča prav točno in precizno. — Po dovršenih vajih so bili dečki in njihov učitelj burno aplavdirani.
Za dečki je prav impozantno prikoraka ženski naraščaj, ki je kar sam izvabil občinstva navdušene aplavze. Srce nam je igralo radosti videčim s kako elegantnostjo, preciznostjo in odločnostjo so dekleta izvajala svoje krasne proste vaje.
In tudi na orodju (bradlji in konju) je nastopil ženski naraščaj z uprav čudovito i dovršenostjo.
V Tisto, 5. aprila 1910.
.EDINOST" št. 94.
Stru
Tako je prav: ženska vzgajaj se duševna ia telesa« enako možkemu, v zdravem telesu — zdrava duša. Občinstva je sleddo vsemu izvajanju prav pazljivo in niti najmanjše opazke ni bilo slišati, pač pa samo odobravanje. Le nedostojen človek nahaja v takih lepit telesnih vajah nedo-stojaost. — Kakor gosp. Zidariču za moški naraščaj, tako gosp.. Modrijanu za učenje žen. naraščaja vse naše priznanje in čestitke ?
Pod vodstvom g. Perhavca so nastopili čili mladeniči na drogu. G Perhavec je pokazal, da je jako eleganten telovadec v vsaki kretnji in v vsaki vaji. Nastopil je on in njegovi učenci v prav težkih vajah, koje so vsi izvajali prav neverjetno dobro. Občinstvo je pozdravljalo vsakega posebej, potem pa vse odstopajoče mladeniče prav prisrčno in simpatično. G. Perhavcu kličemo: Naše čestitke in vztrajajte pri trudapolnem a tudi koristonosnemu delovanju.
Koncem so vsi telovadci in telovadke napravili krasno skupno piramido kot lep zaključek tega prvega nastopa „Vrdeljskega Sokola", ki je pokazal že tako lepe uspehe.
Le vztrajna naprej, naj vas ta uspeh nikakor ne ustavi, ampak dalje in dalje od uspeha do uspeha do popolnosti!
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odbarova seja se vrši danes v torek ob 9. uri zvečer v restavraciji hotelu „Balkan". Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve, se opozarja brate odbornike, da se zanesljivo udeleže današnje seje.
„Pevsko in glasbeno društvo v Trsfai". (Podružnica „Glasbene Matice") naznanja vsem pevcem in pevkam, da se vrše odslej naprej zopet redno pevske vaje in sicer za moški zbor v torek in petek, za ženski zbor pa v ponedeljek in sredo vselej ob S uri zvečer v prostorih Delavskega podpornega društva (v Nar. domu). Ker se prično učiti sedaj novi zbori, se vsprejemajo novi pevci in pevke, ki se priglase pred za-četkem vsake vaje.
DAROVL
— Za možko podružnico CMD. daruje N. N. 2 K v počaščenje spomina blago-pokojnega sodnika Simčiča. — Denar hrani uprava.	____
Nar. del. organizacija.
Jutri, sredo ob 8. uri zvečer važen sestanek zaupnikov vseh skupin. — Radi važnosti predmeta, so vabljeni vsi zaupniki, da se udeleže prav gotovo tega sestanka.	______
Književnost in umetnost
Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom: „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinaijev vsem oni, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu.
Slovani. Pod tem naslovom bo izšla v vseh slovanskih jezikih in v francozkem jeziku knjiga, ki bo obsegala spis navod, kulturo, zgodovino in politiške odnošaje vseh Slovanov. Vsak narod bo posebej opisan, a opisali ga bodo pripadniki dotičnega naroda. Zato bo knjig strogo objektivna, ker se bodo na ta način Slovani bolje spoznali med seboj.
In da bo tudi vnanji svet čimbolje spoznal Slovane, bo knjiga izšla v prevodu na francoskem jeziku. Izdanje te knjige je prevzel znani ruski novinar J. Boborykin, ki se je mudil prošla leta v vseh slovanskih prestolnicah. Financijelno stran izdanja je prevzelnase znani slovanofilski profesor) general Volodimirov v družbi nekih drugih slo-vanofilov. Knjige bi imele biti gotove že do vseslovanskega kongresa, ki se bo vršil meseca julija v Sofiji.
Vesti iz Goriške.
x Sladkor se je zopet podražil in sicer za 70 stot. pri kvintalu.
x Živinski tnj v Gorici. Minoli četr-je bilo na trgu v Gorici 500 glav goveje živine, 240 prašičev in 4 konji.
x Krompir. Izredno mnogo krompirja za seme je bilo v četrtek v Gorici na trgu. Prodajali sa ga po pet do šest kron kvintal.
x Dopolnilne mestne volitve. Volilni imeniki za te volitve bodo izloženi dne 14. L m. Ogleda si jih lahko vsakdo skozi 14 dni od 9 do 12 ure predp. in od 3 do 6 ure pop. Morebitne reklamacije se bodo vlagale v dobi osem dni od 20. tega mes. naprej. —
Menimo, da bi bil že čas, da Slovenci brez razlike strank in političnega mišljenja, poskusimo nastopiti pri teh volitvah. Za danes ne rečemo druzega.
x Iz Tržiča. Minoli četrtek je velikanski požar skoraj docela uničil tukajšnjo tovarno A. Trevesa iz Benetk.
Ogenj je provzročila iskra iz lokomotive.
Prišli so gasilci, a gašenje je bilo otež-kočeno vsled grozne burje, kakoršne tuk.
ljudje ne pomnijo. Škoda je pokrita z zavarovanjem.
Radni občni zbor talka podražalca S.
P. D. se bo vršil dne 7 aprila t. 1. ob 5 in uri v Narodni čitalnici v Tolminu. Ako bi ne bil zbor sklepčen ob tej uri, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število članov. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo ter preračun za prihodnje leto ; 3. Volitev novega odbora ; 4. Slučajnosti.
x Proti novi deželni hranilnici objavlja tukajšnji list „L* Eco" dolgovezne članke, ki so pa brez vsake strokovne podlage.
Čujemo, da se pišejo ti članki na željo samega nadškofa, ki je — mimogrede povedano — predsednik goriškega „Monta". Konkurenca je pač huda reč!
Razne vesti.
Pogorela je včeraj zjutraj deloma papirnica v Medvodah nad Ljubljano. Škoda je velika. — Poškodovanih je bilo tudi par oseb.
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1910 do 27. marca 1910 je obiskalo Opatijo 9291 oseb. Dne 27. marca 1910 je bilo navzočih 4801 oseba.
x SluŽabništvo na angleškem dvoru. — V gradovih kralja Edvarda, Buckingham Palast, Widsor Castle in Marlborough House je urejeno služabniško vprašanje uzornim načinom. Vsi ženski posli so iz Sandringha-ma, ki je največje posestvo angleškega kralja. Samo v londonski kraljevi palači je zaposlena cela armada ženskih poslov. Dekleta se pod nadzorstvom izkušene predstojnice Mrs. Dodge.
Zjutraj morajo biti oblečena in za delo pripravljena točno ob 6.30 uri. Vsakega popoludne ima določeno število njih od 3. do 6. ure svobodno; na razpolago jim je velika dvorana, kjer lahko čitajo in pišejo ali se kako drugače zabavajo. Vsaka služabnica sme po enkrat v tednu na sprehod od 7 do 9 in tri četrt zvečer. Mora se pa točno držati določenih ur in se javiti vsakokrat pri predstojnici. Dekleta dobivajo
i >/
Poslano*)
Mednarodna podporna zadruga „HERKULES"
na Reki (Fiume)
izplačala je znova sledeče zavarovalnine:
1)	dne 28./2./1910 g. N. N. izkaznice broj I./308—466 (na zahtevo stranke se ne navede imena.......K 2000
2)	dne 5./3./1910 g. Domeniku Ca-logera, tovarnarju in veleposestniku na Sušaku pri Reki „ 2000
3)	dne 6./3./1910 g. Lovru Depolo brodograditelju ter posestniku
na Korčuli ........„ 2000
4)	15./3./1910 g. Olivu Tuchtan, mirodilničarju na Reki . . . . „ 4000
5)	15./3./1910 g. Regini Vajda mo-
distki na Reki.......„ 4000
6)	15./3./1910 g. Juraju Brljačiču, pekovskem mojstru v Senju . „ 2000
7)	15./3./1910 g. Pavlu Antak, ribiču na Sušaku pri Reki . . „ 2000
8)	16./3./1910 g. Blagorodu Relja veleposestniku in veletržcu v Arbanasih.......... 2000
9)	1./4./1910 g. Levu pi. Beloše-viču, gen. ravnatelju zadruge „Hercules" na Reki-Sušak . . „ 4000
10)	dne 174./10. g. Mihajlu Bo-
gyis, elektrotehniku na Reki . „ 2000
11)	dne 1./4./1910 g. N. N. izkaznice št. II./254661 in III./11.— 707, na zahtevo stranke se
imena ne navede....... 4000
12)	dne l./4./1910g. Ivanu Lončar
črevlj. mojstru na Sušaku . . „ 2000
13)	dne 1./4./1910 g. Reziki Funda hotelirki na Sušaku (Hotel Continental) .......... „ 2000
14)	dne 1./4./1910 g. Antonu Uicich
črevlj. mojstru na Rabu . . . „ 2000
15)	dne 1./4./1910 g. Vasilju Zatezalo, želez, stražn. v Gen. Stolu „ 2000
16)	dne 1./4./1910 g. Šimonu Vrečica, trgovcu v Gen. Stolu . . „ 2000
Ji	.j ... ijo Ji iljjd
TBI NOVOSTI!
.. Od torka 5. do 7» aprila 1910
TBI NOVOSTI!
_Veleinteresanten program
Odlikovana pekarna in slaičič
i alat« kolajno la krilcem m mednarodni obrtni razstavi t London« 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9
SVTr* trikrat u dan svež kruh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstaial blikotl posebno za čaj; ima razne flaa vina In likerja v buteljkah in tae desertne benbese. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. —Itna tudi MjfiMlfe arako iz aajbeljšlb ariiaev pe najnižji oeni. BREZPLAČNA POSTBEZBA NA DOM. — Priporočam se ea obilen obisk z odličnim spoštovanje a	Vinko 3fcerk.
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo Štev. 2
HHB	nrlna--x - ilanaama	---	^^^mmgm
pnpmtOB ItlVPlI OĐC1B8TVU
lil I svojo mizarnico. \u\
Imdalnja vsakokratno, tudi
CARLO STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galatttcri}€ iz vsaja, pota« torb«
Omtiici, dežniki in naliče.
Speofj&liteta: Potrebščine za hrlbol&zoe.
Skupaj K 40000
beri štiridesettisoč kron, za umrle člane, katere so gornji gg. zavarovali.
REKA, dne 1. aprila 1910.
Ravnateljstvo zadruge __„HERKULES".
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu /.akon veleva.
kf Trst J
Giosue Cardueci 20, Trst 5
TELEFOI 806.	*
Velika zaloga steklenih Kip ter	aa
navadnih in dvojnih areal. Kristali	^
vsake velikosti. Specijaliteta :ste-	^
kleni ventilatorji. Posode za ribe.	££
Zaloga okvirjev. Sprejme vsako-	^
vrstne poprave, provlačenja a rte-	*
klom, verande itd. Telefon (96.	Jf
Zabgattlj snvb. podjetnikov jg
KMKKHKKIfHKItK
Zaloga In Izdelovalnlca ftlasoolrjen
C. Olivo, Trst
ulio* Geppa 16., X. nadatr.
Glasoiirji in Pianini - Orkestrom zadnjih noiestj
Prodaja — Menjava — Posojaj«.
UglaSanja in popravljanja. — Cene smerne.
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trsta, vla Oeollla •
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico*
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmornlh oenah,
= SVOJI K SVOJIM! =====
TRŽAŠKI SLOVAKI
in posebno okoličani ki prihajajo v mesto po rasnih opravilih, imajo najlepSe in najprimernejše zbirališče v dobropoznani ~ ■ -
:: Kavarni Universo u
ki se nahaja na trgu pred „ Narod n. domom" fit. 1, upiav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na raspolaga vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in lafiki časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.
POSTELJNA MOKROTA
Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in ipoL Mnogo zahvalnih p sem na razpolago« — Zdravniško — priporočeno.
INSTITUT JAHITAT
VELBURG P. 345 BAVARSKO.
PRODAJAL® ŠVICARSKIH OB
JOSIP OPPENHEIM
J arsr la IzMevstsIJ iwMr|«i U
trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrani)
BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur.
Stenske uro m modernim svonilom.
PRST ASI, UHAat, VERIŽICE K*. M zmratfc MH>
Poprarlianje se izrrii po do& ce&ak In z garancije
Tovarna cevi in cementnih ploSč, te raco v, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^ristide (jualco - 2rst
ulio* San Servolo itev. 2 Telefon 21-42.
MLAD GOSPOD
želi vstopiti za dobo 4 mesecev na deželi v družino ali tudi v urad v svrho, da se priuči slovenščine. Sprejme službo instruktora ali uradnika par ur na dan po pogodbi. Zmožen je italijanščine, nemščine, francoščine in splošno izobražen. — Ponudbe pod „G. W." na Inseratni oddel. Edinosti".
Mnenje gospoda dra. SERAFIMOFFA
v Sofiji.
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
V prijetno dolžnost mi je podati svoje mnenje o Vašem izdelku Serravallovem KINA-VINO z železom. Je zdravilno vino dobrega ukusa ki ga radi uživajo vsi, katerim sem ga predpisal. V kolikor sem mogel konstatirati iz rezultatov vdobljenih v praksi pri bolanih na malokrvnosti, malarični mrzlici, breztečnosti in pri konvalescentih raznih bolezni, je odveč, da ponovim to, kar so drugi moji kolegi konštatirali in to je, da so vspehi v vseh teh slučajih v vsakem pogledu najboljši.
SOFIJA, 18. oktobra 1808.
DR. SERAFIMOFF.
IPOUŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE ITALIA
TRST - V.A MALCANTON - TR8T
Stran IV.
»EDINOBTc St. 94.
V Trstu, dne 5. aprila 1910
vsaki mesec enkrat po dva cela dneva svobode od 10. predp. do 5. zvečer in ▼sako leto po 14 dni dopusta ob polni plači. Dogaja se kaj redko, da katero od puste iz službe; večina mest se izpraznuje vsled možitve. Kraljica izroča vsakemu de kleta, ki se ima omožiti. poročni dar, ki navadno predstavlja precejšnjo vrednost.
40-letnica slovaškega lista Dne 13
marca je minulo 40 let, odkar izhajajo v Turčanskem Sv. Martinu slovaške „Na rodne Novine".
Otrok bede.
Češki spisal P. R. poslovenil Milko Sila
Drobna, ljubka, morda celo lepa bi bila, ako bi je ne skrunilo grdo ime prostitutka.
Vsak večer je hodila po ulici, kjer sem stanoval. Včasi je hodila tudi, ko se je zmračilo in ni bilo videti z enega hodnika na druzega, navadno pa sem jo opazil šele tedaj, ko so oživili mesto ponočnjaki, ki se niso brigali za ure.
Takoj ko sem jo prvič videl, je vzbudila v meni zanimanje s svojim plahim pogledom, ki je počival na mojem obličju in ki me je prisilil, misliti nekoliko časa na to drobno bitje.
Drugi dan se jo srečal ob isti uri, in na istem mestu, kjer sem jo včeraj videl. Imela je že več poguma. Počasi šla je naravnost proti meni in se je obotavljala, kakor človek, ki ve, da ga kdo obgo-vori.
Rekel sem jej nekoliko besed.
Odgovorila je kratko in ne vem več, kako se je zgodilo, da je bila čez nekaj časa v mojem stanovanju.
Ničesar nisem imel, s čemer bi ji postregel. Zadovoljila se je z gorkoto, ki je prihajala od peči. Sela je k nji in si je ogrevala otrple roke. Opazoval sem to drobne postavico, nežno, skoro otroško.
„Zunaj je mraz, tukaj pa je tako prijetno", je rekla potem, ko se je ogrela, „jaz pa nimam nič toplega na sebi, poglejte v tem hodim v največjem mrazu".
Pokazala je modro suknjico s pozlačenimi gumbi, polno luknjic in krp.
„Kaj si ne morete preskrbeti boljše, ki bi vas grela?"
„Ne morem,nimam denarja. — Ako bi imela drugo obleko bi lahko sla v kavarno, tam je drugače nego na ulici. Gospodje si sami izbirajo in ne bito bi mi treba brozgati po sn$gy,"
„Zakaj delate vse to, zakaj si nočete poiskati drugačnega zaslužka, glejte, kak bo konec vašega življenja; dokler ste zdrava in mlada, se še lahko preživljate, toda pozneje — kaj bo potem ?"
„Slabše se mi ne bo nikoli godilo*, je odgovorila. „Ko bom stara, bom beračila in ljudem se bolj smili stara ženska, ker vedo 4a ne more delati, toda jaz; pošiljajo me iskat dela — ampak kam, tega mi ne povedo. Delo, „se je nasmejala/ kje naj je dobim, kje, to naj mi kdo pove!"
„Vsak Človek lahko dobi dela, ako hoče."
„To so besede, ki sem jih že mnogokrat slišala. Tako lahko govorite vi, ki ste gledal bedo le od daleč. Toda, kaj naj začne tisti, ki od jutra do večera išče dela in ga ne more dobiti ? Jesti pa mora. Imela 9em službo v tovarni. Niti tedan ni minil, ko me je poklical tovarnar v svojo pisarno. Bila sem njegova. Morala sem, ako ne, bi jai odpovedal službo. Za vse to sem imela trideset krajcerjev na dan. — Zbežala sem. Ves mesec nisem skoro ničesar jedla, in kaj j sedaj, — nu svetujte mi, kaj naj začnem. Začela sem drugače živeti, toda ne rado-; voljno. In mislila sem si: Samo še danes,! še jutri, potem se rešim, toda zaman. Prenizko sem padla. Nazaj ni bilo več možao. — In čemu ste me pravzaprav poklicali sem", je vzkliknila naenkrat, „vem kaj moram delati, ne potrebujem, da bi me učili. Tak ste kakor vsi drugi!"
Smilila se mi je.
„Zakaj molčite, povejte kaj, tu je sedaj pusto, toda pred par trenotki je bilo lepo", je nadaljevala. „Zakaj ste me poklicali sem, imate me tu, vaša sem sedaj!"
„Ničesar nočem od vas", sem odgo-gevoril, „odpustite, da sem vas zadržal."
Posegel sem v denarnico. „Denar", je vzkliknila, „zakaj, če-
„Nočem !"*se je branila.
Šiloma sem ji stisnil bankovec v roko.
Vsa osupla je stopila korak nazaj.
„Nočete?" sem se ji nasmehnil.
„Ampak za—kaj, za—kaj", je Šepetala. In predno sem ji mogel ubraniti, se je sklonila in mi je poljubila roko.
Ostal sem sam v sobi.
Na desni roki se je svetila solza, pogledal sem jo, bila je tako čista in prozorna, kakor so solze poštenih žen.
Na obroke!
Veliko Iz&era
Na obroke!
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salarini
Ponte delim Fabra 2 I d. Posta Naeve
(▼ogni Tonrente)	Alln ottft di Lond»
Velik izbor ugotovljenih oblek ta molke in dečke k »tami a otroke. Povriniki, močne jope, kofnbi is umih paletotoT. Obleke sa dom in delo. Delavske ooieke. Tirolski loden. NepremoCljivi plaiCi (pristni sagleUd). »peoljallteta: blago to- In inosemskih tovarn. Isgotorljsjo se obleke po sseri po najnovejli ca odi, točno, soUdno in elegantno po niskih omak
lova in bogata zaloga
POHISTVfl
Spalno in Jedilu« oobe u iikero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via doi Rottori št I
Tdefoa 8L 71 Romano IV.
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
-po Jako zmernih cenah' ======—===£
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n.
3HAL10GLAJIS:

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku.

Iščem kompanjona SEjll™*
5000 kronami, za neko zelo dobičkanoano podjetje. Vsak riziko izključen. Ponudbe pod „kompanjon" na Inserstni oddelek Edinosti.	522
Priefno vina *ip""k<> letnega pridelka, F Molila vina istrsko in o poletnem &bu
kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc St r a n e a r, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Indnstria, zraven ulice Giuliani.	375
Pfirmlnn 846 Uo» nzni	predmeti emaj-
■ UrUtJIdll lirsnl, igraje, drobnarije, velikanska zaloga msnufaktur, i zgotovljenih oblek in blago za gospode se slučajno proda Via del Toro 13 (na voglu ulice Boechetto).	540
Odda
bran da) II. n.
qq t najem meblirana soba v ulici Com-Oll merciale Stev. 9, (hiSa gosp. Hile-
200
Nepremočlj iva
pregrinjala:
sa vose, vagone, žerjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, nI. Gk Gallatti 6.
Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilno
„Pri stari breskvi"
dere Stev. 17, kjer to« najbolj Si KRAŠKI TEBAM, isto ako črno in vipavsko belo vino. Domača krihtnja Postreie ob vsaki uri z mrzlimi in gorkiaoi jedifi. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udana
Jooipina Filer, gostiln ič arka.
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in Šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. popolud.
Slavija
Zaloga vina: V. Tlntore K>, Gostilne Via Scerzerla 4 in V. Valdirivo 14.
C
Mala hiša
pov* Edinost.
Jure Karaman it!!! Naznanilo. !!!
Naznanja se slavnemu občinstva, da se je odprla nova
! mesnica!
v ulioi Giuliani it. 25
kjer se prodaja meso prve vrste
aar jagnjetino in teletino
po nizki ceni.--Solidna postrežba.
Riccardo Pangoni,
Gosp. Jut« Karaman iz Krila (Jesenice) Dalmacija itložil je na zadnji mednarodni raotavi v Parizu svoja isvrstna dalmatinska vina (črno, belo, opolo in refbJk)"" n Ml odbkovsn z diplomo zlate kolajne in častnim križcem (Diptome de Mćdallle d' or avec Croix d' Honneur dn Mćrite
99 -----
vzol zounrov banko o Prosi
Rezer. fondi K 44,437.096*01. Izplačane odškodnine in kapitalne
K 98,323.486-35.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše drŽave z vseskozi slov.-narodno upravo.
Oglu« trata Matov!
zsarzm
MMtrjB
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnih kombinacijah pod tako ugodnimi pogodi, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se ▼plačili.
Zavaruje poslopja in premičnino
proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cerguje takoj in nag-kulantneje. Uživa nqjho$ši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGIIAS, ni. Cosenna 12,1.
z velikim vrtom v okolici blizu, moija Želi se kupiti. — Naslov
Loterija na korist društva „Varstvo dojenčkov".
Žrebanje nepreklicno dne 12. maja 19lO.
Glavni dobitek 60*000 vrednosti
7173 dobitkov.	SREČKA STANE i KRONO.
Pivi trije glavni dobitki v vrednosti K 60000, K 50CO, K 2000 se izplačujejo na zahtevo po odbili u ćmIs v ciLSJii) Vsi diupi dcbitki obstoječi iz efektov se ne izplačujejo v denarju Srečke 8e dobi;o v tobačnih trtfikeh, kolektursh za loterijo, menjalnicah, kakor tudi pri
LOTERIJSKI UPRAVI, DUNAJ, JAKOBEBOA88E štev, 5
ti

NOVO POGREBNO PODJETJE l^Si-?
" z bogsto oprovoza vsako- Corso 49 (Piazža Goldoni) Tel. 1405 vrstil pogreb.	in prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debato in drobno.
je tisti, o katerem prari anaoi la odlični kemik Milo« Industrije, g. dr. K. DEITE — Bcrolin, d« ima velik*
večjo nego milo ali milo in soda.
•e da M M lotili perila.
jVTmlos" pralni prašek
Je torej najbolji«, kar ie more' nUti aa pranje jg-
rlla, raruje perilo kar a* najbolj da misliti, je NOHI ln daje
bliščečo beloto in je popolnoma brez duha.
Zavitek kg stane	ssmo 30 vin.
Dobiva m » trgovicah s droferijami, kolonijalnim blagom ia milom.
Na debelo la. Minlos
Dunaj, I. Molkerbaatei 3.
iu ?'
,Le vzemite!"

IA98UUVSSA BAltfKA v TRSTU
Filijato ¥ Opatiji	Via dali« Cmm dl Rispm-mio ii 5 (lastno poslopje).	FiBialka v Opatiji
KUPUJE IN PRODAJA ~~ VREDgOSTNE PAPIRJE
HHtTI^ OiLICaCME, ZZSTRVHA Pisna. Ma«091TlTK, DILmCK. SDKftKK Ltd.l.t4.)
— — VAIiUTE I|i DEVIZE — -r-r
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IV BLAGA _LKŽEflE V JAVNIH
SSKOHPT MENIC IN HKASO. BORZNA NABO&LA oo SAFE — DEPOSITS
FROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
MENJALNICA.
VLOGE NA KNJIŽICE.
— - TEKOČI IN ZIR0 RAČUN - — A VLOŽENI DENAR OBRESTUJE 81 OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---!

Uradno ure: 9.-12, 2-80—6-90. — Brzojavi: „JADEAJMKA" — Trst — Telefon: 1463 in 1793