Letnik 1916. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CL. — Izdan in razposlan 24. dne septembra 1916. • Vsebina': Št. 317. Ukaz, s katerim se izdaja poštni red. »17. Ukaz trgovinskega ministra z dne 22. septembra 1916. L, s katerim se izdaja poštni red. Glen I. Na podstavi §§ 23 in 24 poštnega zakona se izdaja za tuzemski poštni promet naslednji poštni red. Člen II. Določila poštnega reda veljajo tudi za poštni promet z drugimi deželami, kolikor posebni predpisi, izdani za ta promet na podstavi obstoječih pogodb ali dogovorov in objavljeni v poštnem in telegrafskem ukazniku ali v inozemskih poštnih tarifah, ki jih je izdala poštna uprava, ne za-ukazujejo nič drugega. V prometu z Ogrskim, Bosno-Hercegovino in zlasti Nemškim, obstajajo na podstavi dogovorov, ki stopijo na mesto pogodb, dogovorov in drugih domemb, ki prenehajo s 30. dnem septembra 1916. L, naslednje razlike od poštnih pristojbin, ki so ustanovljene v poštnem redu: 1. Vrednostna pristojbina za vrednostna pisma in pakete z navedbo vrednosti znaša 10 h za vsakih 300 K navedene vrednosti ali za začeti del te vrednosti; 2. navadna težna pristojbina za pakete do 5 kg znaša 80 h; navadne težne pristojbine za težje pakete veljajo v prometu na Nemško le v pruski pokrajini Sleško in Saksonsko, v kraljevino saksonsko, v thiirinške države, v vojvodino anhaltsko, v veliko vojvodino badensko, v hohenzollernske dežele, v kraljevino bavarsko (izvzemši rensko pfalco) in v kraljevino würtemberëko ; na ostalo Nemško znašajo do 10 kg 240 h, do 15 kg 420 h, do 20 kg 600 h; znižana težna pristojbina ne velja v prometu z Ogrskim in z Bosno in Hercegovino ; 3. pristojbina za pismeno pošiljanje zaprosila, naj se vzame pošiljatev nazaj, naj se izpremeni naslov, povzetje ali poštni nalog znaša 40 h; 4. v prometu z Ogrskim so zavezane tiskovine za slepce pristojbinam za navadne tiskovine; 5. v prometu z Ogrskim, Bosno in Hercegovino se ustanavljajo brzinske dostavnine od primera do primera; 6. v prometu z Nemškim veljajo za poštne nakaznice pristojbinski postavki društvenega dogovora o poštnih nakaznicah; 7. v prometu z Nemškim se pobira za iskanje navadne pisemske pošiljatve 25 h pristojbine, ako je iskanje dovedlo do tega, da se je dognalo, da se je pošiljatev pravilno izročila prejemniku ; 8. v prometu z Nemškim se za nabavo izplačilnega pooblastila, ako se izgubi ali po- škoduje poštna nakaznica, ne pobira nikaka pristojbina. (Slovculsch.) 210 Člen III. Za poštni promet javnih oblastev in z njimi velja poštni red toliko, kolikor za ta promet obstoječa določila in določila, ki ostanejo v moči, ne obsegajo nič drugega; kolikor je ta promet zavezan poštnim pristojllinam, veljajo zanj le pri-stojbinski postavki poštnega reda. Člen IV. Ako določa poštni red razglase ali posebne zaukaze, se objavljajo po preudarku poštne uprave v poštnem in telegrafskem ukazniku ali po uradnih in drugih časopisih ali se nabijejo na poštnih službenih mestih. Člen V. Poštni red dobi moč 1. dne oktobra 1910. i. Hkratu izgubé svojo veljavo vsi drugi predpisi o predmetih poštnega reda, kolikor so uravnani v njem. Spitzmüller s. r. Poštni red. Prvi del. Obče. Prvi oddelek. Uvodna določila. I. Službene stroke pošte. § 1. Obseg poštnega obrata. Obrat pošte obsega 1. naslednje s poštnim redom uravnane službene stroke: a) prevažanje navadnih in priporočenih pisemskih pošiljatev brez navedbe vrednosti (pisma, dopisnice, tiskovine, opravilne papirje in vzorce blaga); nadalje vrednostnih pisem in paketov brez navedbe vrednosti in z navedbo vrednosti; b) pošiljanje denarnih zneskov z navadnimi in brzojavnimi poštnimi nakaznicami; c) izplačevanje denarnih zneskov v poštnem plačilnem nakaznem prometu; d) izterjevanje denarja s povzetjem ali poštnim nalogom; 2. naslednje s posebnimi predpisi uravnane službene stroke: a) sprejemanje in izvrševanje naročb na časnike in prevažanje časnikov, (poštni red za časnike); b) vplačevanje in izplačevanje v hranilnem in čekovnem prometu c. kr. poštnega hranilnic-nega urada in drugo poštnohranilniško službo, ki jo oskrbuje pošta; za to veljajo določila za opravilni promet poštne hranilnice; c) prevažanje pptnikov po cestah; d) izplačevanje obrestnih listov avstrijskih državnih papirjev; e) razvredovanje kolkovnih znamk na menicah, na trgovskih nakaznicah o denarnih plačilih in na nepravih čekih, njim enačenih v pri-stojbinski dolžnosti, ter na poslovnih knjigah, računskih golicah in inozemskih računih. § 2. Službene stroke na poštnih uradih. 1. Poštni uradi izvršujejo vse službene stroke § 1, št. 1, praviloma v polnem obsegu. Omejitve razglaša poštna uprava. 2. Izmed službenih strok § 1, št. 2, izvršujejo pod a) in b) omenjene stroke vsi poštni uradi; kateri poštni uradi izvršujejo ostale službene stroke, se določi in razglasi od primera do primera. 3. Opravila železniških in pomorskih pošt se določijo s posebnimi zaukazi. § 3. Službene stroke v poštnih nabiralnicah. 1. Vsaka poštna nabiralnica oskrbuje: a) sprejemanje navadnih pisemskih pošiljatev; b) izdajanje došlih navadnih pisemskih pošiljatev in pošlnouradnih prejemàlnic o drugih pošiljatvah. 2. Delokrog se more razširiti po prometnih potrebah ; razširi se od primera do primera in se razglasi. II. Obča načela za rabo posle. § 4. Dolžnost prevažanja. 1. Prevažanje se ne smo odreči, a) ako je mogoče z rednimi prevozili in h) nko sc nsl rožo prevoznim pogoj1 m ih drugim posebnim /attkazom pošte. 2. a) Poštni urad more v vsakem trenutku prevažanja preskusiti, ali so izpolnjeni prevozni pogoji. b) Ako pokaže preskušnja, da niso izpolnjeni prevozni pogoji in ako ni izrečno predpisano ali dopuščeno drugo ravnanje, se vrne pošiljatev pošiljaču, ako je naveden na njej ali ako se more zanesljivo posneti iz njene zunanje kakovosti (pečat, pisava in dr.); sicer se ravna s takimi pošiljatvami, kakor da se ne morejo dostaviti (§ 194, št. 1 e). c) Ako se pošiljatve zavrnejo ob oddaji, se dado pošiljatve z nalepljenimi, še ne razvredenimi znamkami v istem stanju nazaj, za druge fran-kirane pošiljatve se na zahtevanje vrnejo plačane poštne pristojbine, ako se dâ potrdilo in oddajo ovoji ali drugi predmeti, na katerih so nalepljene znamke, in črtajo se pristojbine, s katerimi so se obremenile pošiljatve; ako se zavrnejo po oddaji, se ne vrnejo niti plačane pristojbine, niti se ne črtajo v dolg zapisane pristojbine ali izdatki. 3. Kolikor je z zakonom ali z drugimi predpisi zaukazano posebno ravnanje, ostane to ravnanje. § 5. Omejitve. 1. Ali, v katera ozemlja, v katerem obsegu in po katerih pogojih se omeji poštni promet v izjemnih primerih, ki ovirajo njegovo redno vršitev, kakor ob nevarnih kužnih boleznih, velikih povodnjih, določi poštna uprava in razglasi to. 2. Katere premembe nastopijo v poštnem prometu v primeru mobilizacije ali vojne, se določi s posebnimi zaukazi. § 6. Poštna tajnost. 1. Poštna tajnost se mora strogo varovati. Poštnim uslužbencem je torej prepovedano vsako, kakoršnokoli sporočanje o poštnih pošiljatvah drugim osebam nego pošiljaču, prejemniku ali njunemu zastopniku ali pravnemu nasledniku. Za pojasnila se more prositi ustno ali pismeno. Popraševalec mora dokazati svojo upravičenost in natančno oznameniti predmet. V pravici zahtevati pojasnilo je zapopadena tudi oblast, da se na poštnem uradu vpoglcdajo listine, ki se tičejo izročitve pošiljatve in so nastale s prejemnikovim sodelovanjem, ne pa tudi drugih zapiskov, ki se tičejo notranje službe. Ta pravica preneha, ko potečejo rokovi, ki so ustanovljeni in razglašeni za hrambo teh listin. 2. Za pravico sodnih in drugih obla-stev zahtevati pojasnila ali vpogledovati listine ter druge spise, račune in dr. poštnega urada, so merodajni posebni predpisi. 3. Ako povzroči izvršitev zahteve večja raziskovanja, je treba povrniti stroške za to, kojih prilično višino je treba naznaniti predlagatelju pred raziskovanjem. Preden se plačajo stroški, se ne dâ pojasnilo in ne' dovoli vpogled, razen oblastvom. Na zahtevanje mora dati predlagatelj varščino v gotovini, iz katere se mora pošta ne-posrednje poplačati. 4. Poštne pošiljatve se zasegajo le v zakonito določenih primerih. III. Zunanji uradni promet. § 7. Uradne ure. 1. Za promet v poštnih uradih določijo in razglasijo poštna ravnateljstva uradne ure po krajnih in prometnih razmerah. a) 1 ° Ob delavnikih trajajo praviloma 8 ur, na poštnih uradih z manjšim prometom O ur. 2° Ob nedeljah znašajo kvečjemu polovico; nedeljam se enači prvi božični praznik. , 3° O praznikih morejo poštna ravnateljstva po prometnih razmerah omejili uradne ure do najmanjše izmere, dopuščene ob nedeljah. b) 1 ° Ob nedeljah so poštni uradi odprti le dopoldne. Za kraje, kjer terja to poštni obhod ali promet, morejo poštna ravnateljstva zaukazati, naj bodo vsi ali posamezni poštni uradi popoldne odprti do časa neobl),odne potrebe; toda služba se omejuje v teh primerih na sprejemanje in izdajanje navadnih in priporočenih pisemskih pošiljatev, na izdajanje paketov z vsebino, ki se lahko izpridi in na prodajanje poštnih vred-nostnic. 2° Določila pod 1° se morejo uporabljati po ustanovljenih uradnih urah in prometnih razmerah tudi na praznike. V poštnem prometu veljajo isti dnevi za praznike, kakor za sodišče, v čigar okolišu je poštni urad. c) Poštna ravnateljstva morejo uradne ure ob delavnikih po poštnih zvezah in krajevnih razmerah časno ali trajno raztegniti ali omejiti na 4 ure na dan in v posebnih primerih začasno docela ali deloma razveljaviti omejitve, ki so ustanovljene za nedelje in praznike. 2. Na poštnih nabiralnicah praviloma niso določene uradne ure, vendar mora opravitelj sprejemati in izročati pošiljatve, ki jih je dolžen sprejeti ali izročiti in prodajati poštne vred-nostnice podnevu ob vsakem času, kadar se dobi doma. 3. Kjer zahteva to službeni obrat, se more pretrgati promet tako dolgo, kakor je neobhodno potrebno, da se predelajo prihajajoče in odhajajoče pošte. 4. V poštnem obratu velja srednjeevropski čas. Kolikor je uveden posebni poletni čas, velja ta čas. § 8. Službeni pregled. 1. Na vsakem poštnem uradu in na vsaki poštni nabiralnici je nabiti službeni pregled. 2. V službenem pregledu za poštni urad morajo biti : a) uradne ure; b) časi, v katerih se more prihajati po poštne stvari, ki so vložene v zaprte predale; c) obseg poštnega okraja in krajnega dostavnega okraja, kraji, po katerih hodi selski pismonoša, stojališča poštnih nabiralnic in njihovo eventualno dostavno področje in kraji zunanjega okraja, v katerih so postavljeni nabiralniki za pisma; d) časi, ob katerih ste izpraznujejo nabiralniki za pisma, čas posameznih dostavnih obhodov, prilike prevažanja z navedbo časov sklepa, odhoda in prihoda, po potrebi imenitnejši kraji, za katere služi zveza in pri poštah s prevažanjem oseb pogoji, po katerih se prevažajo ter omejitve ob nedeljah in praznikih in za poštni urad veljajoči prazniki; e) določila o zakasnelih pošiljaivah. 3. V službenem pregledu za poštno nabiral-nico morajo biti: a) uradne ure, ako so posebna določene; b) delokrog; c) obseg okraja poštne nabiralnice, njeno eventualno dostavno področje, kraji, kjer so postavljeni njej odkazani nabiralniki za pisma; d) časi, ob katerih se izpraznujejo nabiralniki za pisma, čas eventualnih dostavnih obhodov, oznamenilo pristojnega poštnega urada, prilike prevažanja z navedbo sklepnih časov, časov odhoda in prihoda; e) pristojbine za dostavljanje poštnih pošiljate v. § 9. Denarni promet po pošti. 1. Vsa vplačila pošti in vsa izplačila pošte se vrše v kronski vrednoti. Ali in po katerih pogojih so dovoljena vplačila in izplačila tudi v drugi vrednoti, se zaukaže in razglasi posebej. V ostalem veljajo obči blagaj nični predpisi. 2. Ako peštni urad nima zadosti gotovino, da bi takoj izplačal denarne zneske za poštne ali plačilne nakaznice, se more zahtevati plačilo šele tedaj, ko se nabavijo novci. Brzojavno nakazani zneski ter zneski za brze poštne nakaznice in zneski za poštne in plačilne nakaznice, ki so se poprej napovedale poštnemu uradu, se izplačujejo pred drugimi; brzojavne in brzopoštne nakaznice imajo prednost. 3. Želji, da bi se denarni zneski za poštne ali plačilne nakaznice izplačali v določenih vrstah bankovcev ali kovanih novcev, se ustreza, ako je mogoče. § 10. Pritožbe. 'O'pritožbah zoper uradna dejanja poštnega urada ali poštne nabiralnice odločajo poštna ravnateljstva; zoper njihovo odločbo se more ustno, pismeno ali brzojavno podati priziv na trgovinsko ministrstvo v štirih tednih, računaje od dneva, ki sledi vročitvi. Dan, katerega se odda priziv na poštnem ali telegrafskem uradu, velja za dan vložbe. Ako pride zadnji dan roka na nedeljo ali obči praznik, se konča rok s prihodnjim delavnikom. O vprašanju, ali se je vložil priziv pravočasno, odloči trgovinsko ministrstvo. Priziv je vložiti na tistem poštnem ravnateljstvu, ki je izdalo odločbo. Drugi oddelek. Obča določila o poštnih pristojbinah. I. Načelna določila. § 11. Frankirana in ne frankirana oddaja. 1. a) Pristojbine za prevažanje pošiljatev so ustanovljene v naslednjih določilih. b) Ta določila zaukazujejo tudi, katere po-šiljatve mora pošiljač oddajati frankirano in katere more oddajati docela ali deloma frankirano ali nefrankirano. c) Ob oddaji nefrankirano ali le deloma frankirane pošiljatve se obremenjajo z zneskom,; ustanovljenim v poštnem redu, ako pa ni ustanovljen, s polno pristojbino ali z zneskom, ki manjka do nje. V vseh primerih, v katerih se zaračunjajo lake pristojbine s poštninskimi znam-kanri (§ 21, št. 4), se zaokroži pri stoj binski znesek, ako ni s 5 deljiva številka, na bližnjo višjo številko, ki je deljiva s 5. 2. Pristojbine, ki prihajajo sicer še v službenih strokah, uravnanih s poštnim redom, določa tudi ta red. Kolikor jih ni treba plačati takoj, se obremenjajo pošiljatve z njimi. 3. Potroški pošte za pošiljatev (izdatki) se morajo povrniti v višini, ki jo naznani, in obremenjajo pošiljatev. Nasproti pošti velja dolžnost odškodbe tudi tedaj, ako so se nepravilno predpisale javne davščine (užitnine, carine in dr.), ki jih je plačala. Pritožba se more poslati le naravnost na oblastvo, kateremu je poverjen predpis davščine, ne da bi zadevalo pošto gledé tega katerokoli jamstvo. 4. Poštne pristojbine in izdatki se prera čunjajo in pobirajo za vsako posamezno pošiljatev posebej. § 12. Plačilo ob izročitvi. Dodatno plačilo. 1. Predmeti, ki so obremenjeni s poštnimi pristojbinami ali izdatki, se ne izročč, preden se ne plačajo. 2. Sprejem pošiljatve nalaga dolžnost dodatno plačali poštne pristojbine in izdatke^ ki ob izročitvi niso bile znane ali se pomotoma niso zahtevale, ter dodatno plačati manjkajoče zneske, ako se je premalo izterjalo zaradi računskega pogreška, zaradi nepravilne uporabe določil o poštnih pristojbinah ali iz kakega drugega razloga; tudi vrnitev pošiljatve ne oprošča te dolžnosti. Take terjatve more staviti pošta prejemniku le v enem letu po dnevu, katerega se je izročila pošiljatev. 3. Ako se je pošiljatev izgubila dokazno med poštnim prevozom, se zanjo ne pobirajo poštne pristojbine in izdatki. § 13. Vračilo. 1. Preveč pobrane poštne pristojbine in izdatki se povrnejo na ustno ali pismeno zglasitev, kolikor ne velja izjema § 11, št. 3; pri pisemskih pošiljatvah se mora izročiti ovoj in dr., opremljen z znamkami ali prist oj binskim nastavkom. Zahteva ugasne s pretekom enega leta po dnevu opravljenega plačila. V tem času se vračajo zneski, ki znašajo več nego eno krono, tudi brez zglasitve, ako se opazi pri preskušnji uradnih knjig ali izkazov, da se je plačalo preveč. 2. Ako se je pošiljatev izgubila dokazno na poštnem prevozu, se vrnejo zanjo plačane poštne pristojbine. § 14. Jamstvo za poštne pristojbine in izdatke. Pošiljač jamči pošti eno leto po dnevu oddaje za neplačane poštne pristojbine in izdatke; pošta pa ima tudi pravico, kadarkoli se pošiljatev proda ali drugače obrne v prid po poštnih predpisih, od izkupila naprej izterjati neplačane zneske. II. Poštno vretlnostnice. § 15. Izdaja. 1. Poštna uprava odredi uvedbo novih in premembo ali odpravo obstoječih poštnih vred-nostnic in razglasi to. 2. Poštnih vrednostnic so naslednje vrste: a) poštne znamke (pisemske, časniške, brzinske in poštninske znamke), b) poštne celote (kupne golice, ovoji in dr., ki imajo natisnjene poštne ali kolkovne' znamke), c) poštni obrazci (brez znamk, kupne golice, ovoji in dr.). 3. V katerih primerih se smejo vporabljati le poštne celote in poštni obrazci, ki jih je izdala pošta, je določeno v naslednjem. 4. Natančnejša določila o časniških znamkah so v poštnem redu za časnike. § 16. Prodaja. 1. a) Poštne vrednostnice prodajajo uradne razpečevalnice. To so poštni uradi, poštne na-biralnice in selski pismonoše ter razpečevalci poštnih vrednostnic, katerim so poštna oblastva poverila to; pri njih se poočitijo z lepakom vrste poštnih vrednostnic, ki jih morajo imeti, in njih prodajne cene. Razpečevalnice smejo prodajati poštne vrednostnice le nerazvredene in le po uradno ustanovljeni ceni. Poštna uprava si pridržuje, da postavi na krajih, kjer je velik promet, za posamezne vrste poštnih vrednostnic prodajne avtomate. b) Poštninskih znamk ne prodajajo uradne razpečevalnice. 2. Glavna razpečevalnica poštnih vreduostnic na Dunaju more prodajali za namene zbiranja vse vrste poštnih vrednostnic tekoče izdaje nerazvredene ali razvredene, in sicer tudi razvredene le po cenah, ustanovljenih za nerazvredene vrednostnice. Razen tega se oddajajo tam tudi poštne vrednostnice iz ostalih zalog prejšnjih izdaj nerazvredene ali razvredene po cenah, ustanovljenih ob času njihove veljave. Vrednostnice se smejo razvrediti le s kolkom nakupnega dneva, ne pa •s poljubnim dnevnim kolkom. § 17. Neposrednje natiskovanje znamk. 1. Pošta oskrbuje neposrednje natiskovanje pisemskih znamk na predmetih, ki se naj razpošiljajo, ali na ovojih, trakovih in dr., ki služijo za njih omot. 2. Kateri predmeti so dopuščeni za nepo- srednje natiskovanje znamk, katere znamki.“ in po katerih pogojih se natiskujejo, razglasi postna uprava. „ . \ § 18. Neveljavne poštne vrednostnice. 1. Neveljavne so in se smatrajo, kakor da jih ni: a) Znamke, ki so izrezane iz poštnih celot. . ali iz predmetov, ki su opremljeni z neposrednje natisnjenimi znamkami; b) znamke z lepljeno ali slično obravnavano površino podobe; c) poštne vrednostnice, ki imajo znak prejšnje rabe, ki so hudo zamazane ali poškodovane, ter sploh take vrednostnice, katerim se ne pozna, da so prave in neporabljene, nadalje iz več kosov sestavljene ali take vrednostnice, na katerih manjkajo kosi. Dopustno je preluknjati jih, ako ostane vidno, da so poštne vrednostnice prave in neporabljene; d) ako so znamke nalepljene druga na drugo, tiste, ki niso docela vidne; e) poštne vrednostnice, kojih podoba znamke je prekolkovana z zasebnimi pečati; f) poštne vrednostnice, kojih podoba znamke je kakorkoli popisana ali potiskana, razen, ako se j je očividno to zgodilo, ko se je naredil napis ali ko se je natisnila znamka; g) iz prometa dejane poštne vrednostnice. 2. Prepovedano je: u) docela ali deloma prečrtati podobo znamke poštne vrednostnice, na njej nameščen napis ali tiskano besedilo, kolikor ni pri poštnih celotah in poštnih obrazcih zaukazano, da se prečrtajo posamezni deli z zaznamkom; b) docela ali deloma odstraniti podobo znamke, napis ali besedilo ali sicer narediti nečitljivo ali prevesti v drug jezik ali opremiti z drugimi, nego po poštnem redu dopuščenimi zaznamki, dostavki, nalepki in dr. ; c) prepovedi pod a) in b) veljajo tudi za tiskovine poštne službe, ki so določene za rabo občinstva. § 19. Zamenjavanje poštnih vrednostnic. 1. Neporabljene poštne vrednostnice brez pogreška se ne jemljejo niti nazaj niti še ne zamenjavajo. 2. ) Za preiskavo veljajo zmislu primerno določila pod št. 1, a—e. 3. Ako opazi tak nedostatek nadomestni prejemnik ob vročitvi vrednostnega pisma ali paketa, se mu ne izroči pošiljatev, temveč se prinese nazaj na poštni urad. Urad obvesti prejemnika, da pride sam na poštni urad; v ostalem veljajo zmislu primerno določila pod št. 1. § 205. Ravnanje ob izročitvi vrednostnega pisma, ki se je oddalo s protipečatom. 1. Prejemnik ima pravico, vrednostno pismo odpreti v navzočnosti poštnega uslužbenca brez poškodovanja pečata s tem, da prereže ovoj pisma, in prešteti vsebino. 2. Ako se pokaže primanjkljaj vsebine, velja, ako se odpre vrednostno pismo na poštnem uradu, § 204, št. 1, d in e. Ako je vrednostno pismo vročil vročevalec, mora vsebino denarja še enkrat natančno prešteli, natančno ogledati ovoj pisma in ostale vložke, ko se je prepričal o resničnem primanjkljaju, ali zapisati izvid, ako ima pravico za to, in ga dati podpisati tudi prejemniku, drugače pa vrednostno pismo, skrbno hranjeno, vzeti seboj in prejemnika pozvati, naj gre takoj ž njim na poštni urad ali naj pride ob naznanjenem mu času na poštni urad’, da se zapiše izvid. § 206. Manjše škode na omotu ali na zapori pošiljatev. 1. Ako se opazijo zunaijje škode na omotu ali na zapori, ki spravljajo vsebino v nevarnost, more pošta, toda ne da bi prevzela kako dolžnost, po možnosti popraviti škode, eventualno pustiti prvotni omot in pošiljatev na novo zamotati. Prejemnik se more pozvati, naj pošiljatve. za katere jamči pošta, sam sprejme na izročilnem poštnem uradu. Ako želi. da se odpro, se ravna po § 204. 2. Stroški za nov omot ali za novo zaporo obremenjajo pošiljatev, ako je pošiljač kriv nedostatka. § 207. Prodaja ali uničba pošiljatev. 1. o) Ako je pri paketu z vsebino, ki se lahko izpridi, nevarnost, da se izpridi, dokler je pošiljatev v področju pošte, se poskusi, da se proda za pošiljačev račun, ako mogoče na dražbi; ako se izpridi vsebina še pred tem poskusom, ali ako je ni mogoče prodati, se pošiljatev uniči. Odločba je prepuščena poštnemu uradu, ki mora poprašati izvedenca, kolikor to terjajo okolnosti. Pošta ne prevzema jamstva za to, da se proda pravočasno, ali da se doseže določeno izkupilo. b) Ista načela veljajo, ako zahteva pošiljač paketa, da se proda, ako bi se ne mogel vročiti. c) Pošiljač se obvesti o posledku in izkupilo se mu pošlje s poštno nakaznico; zanjo pripadajoča pristojbina se preračuni po višini celega zneska izkupila in se s ceno za obrazec poštne nakaznice vred pobere z odbitkom. 2. Ako je pri paketu nevarnost, da se spridi le en del vsebine, ki ga je mogoče ali bi bilo dobro ločiti ga od drugega dela, se proda ali uniči po načelih pod št. 1 le ogroženi del, drugi del pa se zamota na novo. Prejemnik se obvesti o posledku in pri tem se mu izroči eventualno izkupilo (št. 1, c) ter ostanek pošiljatve. § 208. Manjkajoče priporočene pisemske pošiljatve, vrednostna pisma in paketi. Ako pošta med prevažanjem dožene, da določne pošiljatve ni, se po potrebi obvesti pošiljač za to, da bi se od njega dobilo natančnejše pojasnilo o njej in da bi se s tem olajšalo, da se najde; to obvestilo ne nadomešča priglasitve zahteve, osnovane na jamstvu pošte. § 209. Manjkajoče ali poškodovane poštne in plačilne nakaznice. 1. Ako pošta dožene, a) da se je poštna nakaznica v njenem področju izgubila ali bistveno poškodovala ali izpremenila, ali b) ako je za prejemalnico izročeno poštno nakaznico 1° izgubil prejemnik ali 2° ako se ob predložbi v izplačilo pokaže, da se je bistveno poškodovala ali izpremenila. se kljub temu izplača, ako je dognano, da je v knjigah poštnega urada vpisano, da se je znesek oddal, pa še ni zaračunjeno, da je izplačan. 2. V primeru št. 1, a, se izplača znesek poštne nakaznice s povzetjem ali nalogom tistemu, kateremu jo je bilo preodkazati po zahtevi po-šiljača pošiljatve s povzetjem ali poštnega naloga. Pri drugi poštni nakaznici se popraša pošiljač, ali naj se znesek izplača prejemniku ali naj se vrne njemu; ako se pošiljač o tem ni pismeno izjavil v sedmih dnevih po prejemu obvestila, se izplača prejemniku. 3. Da se dožene po št. 1, zadnji odstavek, velja naslednje : a) V primeru št. 1, b, 1°, ukrene poštni urad, čim se mu je priglasila izguba, da se dožene, ako izgubitelj dokaže svojo upravičenost in počaka dotlej s plačilom, tudi ako bi se poštna nakaznica med tem časom predložila poštnemu uradu. V poslednjem primeru se poštna nakaznica z opozorilom na postopanje dognanja odvzame, prejem pa se potrdi. b) V primeru št. 1, b, 2°, ukrene poštni urad, da se dožene, čim se mu predloži pokvarjena ah izpremenjena poštna nakaznica in počaka dotlej s plačilom. Poštno nakaznico odvzame poštni urad. c) Za posredovanje poštnega urada se pobere od prejemnika pristojbina 25 h. 4. Ako se poškoduje ali izpremeni ali izgubi plačilna nakaznica, veljajo posebni predpisi. §210. Manjkajoče ali poškodovane prejemalnice za priporočene pisemske pošiljatve, vrednostna pisma, pakete in terjatvene listine. Ako se taka prejemalnica pri prejemniku izgubi ali ako se pri njem tako poškoduje ali izpremeni, da manjkajo bistvene sestavine ali da bistveni znaki ali vpisi niso čitljivi, se izda na prijavo izgube ali na predložbo poškodovane prejemalnice, nadomestna prejemalnica in se izroči prejemniku, ako treba, ko se je vnovič dokazala identičnost, ako ni pomisleka. Pošiljatev sama se izroči le, ako se izroči nadomestna prejemalnica in morda pozneje na poštnem uradu predložena prvotna prejemalnica se odvzame. § 211. Poštne pošiljatve brez naslova. 1. V področju pošte najdene pošiljatve, ki sploh nimajo naslova, ali ki imajo tako pomanjkljiv naslov, da niso niti pripravne, da bi se pošiljale naprej, se vrnejo pošiljaču, da jih popolni, ako se more iz zunanje kakovosti pošiljatve (zaznamek pošiljača, pečat, pisava in dr.) gotovo poizvedeti in ako se naslov ne more popolnili s tem. da se le popraša pri pošiljaču. 2. Ako zunanja kakovost ne nudi nikake opore, da bi se poizvedel pošiljač, se ravna s tako pošiljatvijo, kakor da se ne more izročiti. Za pakete velja naslednje: a) Predložijo se pristojni zglaševalnici za pakete. b) Ako je za vsebino navedeno „Spisi“, predloži zglaševalnica paket takoj poštnemu ravnateljstvu» ki začne potem postopati po § 195. c) Pri drugih paketih poskusi sama dognati pošiljača ali prejemnika. Ako se to ne da drugače doseči, se paket odpre, privzemši kako pričo. 1 ° Ako se posreči dognati prejemnika, se mu pošlje paket; ako se dožene le pošiljač, prejme paket nazaj po pristojnem poštnem uradu. V obeh primerih se zaračunijo le pristojbine in stroški, s katerimi je bil paket obremenjen, preden se je predložil zglaševalnici za pakete. 2° Ako se ne posreči dognati prejemnika ali pošiljača in ako je paketu priloženo zaprto pismo brez naslova, se predloži poštnemu ravnateljstvu, da se poizve pošiljač po § 195, št. 1. Ako se poizve pošiljač, postopa zglaševalnica za pakete po 1°. 3° Ako se ne dožene, se paket predloži poštnemu ravnateljstvu in tam se ravna ž njim po § 195, št. 3, b. § 212. Najdeni predmeti. 1. V krajnem področju pošte najdeni predmeti, ki so po okolnostih brezdvomno iz kake pošiljatve, se združijo ž njo. Pošiljatev se obremeni le s stroški, da se zopet zamota, ako se je to dogodilo, ker je pošiljač paket nezadostno zamotal. Ako se predmet ne more več združiti s pošiljat-vijo, se skrbi zato, da predmet dojde prejemniku ali pošiljaču. Ako se poštnemu uradu ne posreči, da bi dognal dotično pošiljatev, se ravna s predmetom po § 195, št. 3 b. 2. Z drugimi v krajevnem področju pošte najdenimi predmeti se ravna, ako so poizvedovanja brez uspeha, ki jih je uvedel poštni urad, po občih predpisih o najdenju izgubljenih rečij. 3. Predmete, ki se izpridijo, je kar najbolje prodati. Sedmi del. Jamstvo. I. Pri službenih strokah, uravnanih s postnim redom. § 213. Obseg. 1. Pošta daje odškodnino le v naslednjih primerih : a) za izgubo priporočenih pisemskih pošiljatev; odškodnina znaša 50 K za eno pošiljatev, brez ozira na njeno vrednost; b) za izgubo, zmanjšanje ali poškodbo vrednostnih pisem in paketov (oddanih ne s posebno pažnjo ali s posebno pažnjo) z navedbo vrednosti ali brez nje ; odškoduje se le kvečjemu navadna vrednost na kraju in ob času oddaje, toda: 1° ako se je navedla vrednost, nikdar več nego ta vrednost. Pri papirjih, ki imajo kurz in ki se glasé na imetnika, se povrne kvečjemu kurzna vrednost blaga in le s pogojem, da se pošti pravomočno izroče vse pravice iz vrednostnega papirja in da se ji z naznanilom znakov, izročitvijo pripomočkov itd. omogoči, da uvede postopanje za amortizacijo. Pri drugih vrednostnih papirjih in drugačnih listinah (vložne knjižice, menice, zadolžnice in dr.), se povrnejo le stroški, ki so potrebni, da se na novo pravno veljavno izdajo papirji ali listine ali da se odstranijo zapreke, ki nasprotujejo, da se izterja terjatev, če se izgubi papir ali listina. Ako obnovitev ni mogoča brez krivde tistega, ki ima pravico do odškodnine, se povrne res prizadeta škoda; 2° ako pri paketih ni navedena vrednost, ne več nego za paket do 3 kg 15 K, čez 3 do 5 kg 25 K, čez 5 kg za vsak kilogram cele po-šiljatve 5 K; pri tem se računi del kilograma za polni kilogram; c) pri poštnih nakaznicah jamči pošta za vplačani znesek; d) pri pošiljatvah s povzetjem: 1 ° za pošiljatev samo v enakih primerih in v enakem obsegu, kakor za enakovrstne pošiljatve brez povzetja; 2° ako se je pošiljatev, obremenjena s povzetjem, izročila prejemniku, ne da bi se pobral znesek povzetja, za res prizadeto škodo, toda le do zneska, na katerega se glasi povzetje; 3° za pobrani znesek, kakor pri poštni nakaznici ; e) pri pismih s poštnim nalogom: 1° za izgubo pisma s poštnim nalogom; za tako pismo velja tudi pismo, s katerim pošlje poštni urad terjatveno listino za adresatom ali nazaj ; odškodnina znaša 50 K za eno pošiljatev, brez ozira na njeno vrednost; 2° ako se je terjatvena listina izročila prejemniku, ne da bi se pobral znesek terjatve, ali, ako je izginila na izročilnem poštnem uradu potem, ko se je odprlo pismo s poštnim nalogom, za res prizadeto škodo, toda le do zneska, ki ga je bilo pobrati od prejemnika, in s pridržkom, da odstopi pošiljač pošti svojo zahtevo zoper prejemnika; 3° za pobrani znesek kakor pri poštni nakaznici ; f) pri kartah s poštnim nalogom za pobrani znesek, kakor pri poštni nakaznici. Druga nego pod a do f navedenh odškodnina se ne daje; zlasti pošta ne jamči za izgubljeni dobiček, za zakasnitev v odpravi, prevažanju ali vročitvi itd. 2. Pri drugih nego spredaj oznamenjenih predmetih, zlasti pri pošiljatvah, o katerih ni potrdila (razen št. 1, f) se ne daje odškodnina. § 214. Izključitev jamstva. 1. Obveznost pošte, dati odškodnino, je izključena, âko je izgubo, zmanjšanje, poškodbo itd. povzročil pošiljač ali prejemnik sam s tem, da je zanemarjal kako določilo, ki se tiče oddaje, izročitve ali prevažanja, ali kako drugače ali ako se je to zgodilo zaradi naravne kakovosti blaga; zlasti se ne daje odškodnina za tekoče predmete, za predmete, ki se lahko ubijejo ali izpridijo, za žive živali in za izjemoma v prevažanje pripuščene predmete, ako je nastala izguba, zmanjšanje ali poškodba po naravi vsebine pošiljatve ali zaradi kakovosti omota ali zapore. Ako so mogle nastati škode po okolnostih zaradi naravne kakovosti blaga ali zaradi pomanjkljive kakovosti -omota ali zapore, se domneva, da so nastale tako. 2. Obveznost pošte dati odškodnino neha, ako je izgubo, zmanjšanje, poškodbo itd. zvračati na višjo silo. 3. Za reči. ki so izključene od prevažanja, se nikdar ne daje odškodnina. § 215. Izguba pravice zahtevati odškodnino. Vsaka pravica zahtevati odškodnino nasproti pošti je izgubljena: 1. Ako kdo na vrednostnem pismu ali paketu z goljufivim namenom navede vrednost previsoko; 2. ako kdo odda na pošto reči. ki so izjemoma prepuščene v prevažanje, ne vpoštevaje predpisov o kakovosti ali zamolčavši vsebino ali z nepravilno ali nenatančno navedbo vsebine ali drugače premotivši pošto. § 216. Jamstvo preneha. 1. a) Pravica zahtevati odškodnino za zmanjšanje ali poškodbo vrednostnega pisma ali paketa preneha, ko se prevzame pošiljatev. b) Toda pošta se ne more sklicevati na to, 1° ako se zmanjšanje ali poškodba dožene povodom preiskave po § 204 ali 205, 2° ako prejemnik zahteva, da se dožene zmanjšanje ali poškodba, kolikor mogoče brez zamude potem, ko jo je našel, najkasneje pa dne, ki sledi sprejetju, pri pošiljatvah za prejemnika izven poštnega kraja najkasneje drugi dan, ki sledi dnevu sprejetja, v uradnih urah na izročilnem poštnem uradu. Prejemnik je dolžan dokazati, da je nastalo zmanjšanje ali poškodba v času med oddajo in izročitvijo njemu ali nadomestnemu prejemniku. 2. Vsako zahtevo, ki se stavi iz vzroka jamstva zoper pošto, mora uveljavljati v teku šestih mescev po oddaji upravičena oseba z izjavo, podano ali zapisano na pošti, drugače ugasne z golim potekom roka. Šestmesečni rok se začne s prvim dnem mesca, ki sledi oddaji. Ako se v teku roka po § 178 stavi zahteva poizvedovanja, ni vračuniti v rok časa od dne vložbe te zahteve do dneva, katerega se naznani posledek poizvedovanja in tega dneva samega. § 217. Upravičenec. 1. Ko se je vrednostno pismo ali paket izročil prejemniku, ima prejemnik pravico staviti zahtevo zaradi zmanjšanja ali poškodbe. 2. V vseh ostalih primerih je upravičen po-šiljač; pri nakaznicah s povzetjem in poštnim nalogom, je pošiljač v zmislu tega dela poštnega reda pošiljač s povzetjem obremenjene pošiljatve ali pisma s poštnim nalogom ali karte s poštnim nalogom. Pošiljač se mora izkazati z uradnim oddajnim potrdilom. Ako tega ne more storiti, je pogoj za uveljavljanje pravice zahtevati odškodnino, da je pošiljatev vpisana v knjige pošte. V primerih posrednje oddaje (§§ 41 in 42) je merodajno le oddajno potrdilo poštnega urada ali vpis v knjige poštnega urada. § 218. Odločba o zahtevi; dajatev odškodnine. 1. Za odločitev je pristojno pri zahtevah po-šiljača poštno ravnateljstvo, ki je predpostavljeno oddajnemu poštnemu uradu, pri zahtevah prejemnika poštno ravnateljstvo, ki je predpostavljeno izročilnemu poštnemu uradu. 2. Odškodnina se nakaže upravičencu ne-posrednje potem, ko je dognana dolžnost pošte plačati odškodnino in višina odškodnine, ki jo je plačati; pri tem se ne jemlje ozir na eventualne razprave zaradi poizvedbe krivcev, ki bi mogli biti odgovorni nasproti pošti. Zakonite kolkovnine se odbijejo od zneska odškodnine. • 3. Ako se zahteva odškodnine docela ali deloma zavrne, mora poštno ravnateljstvo naznaniti v odloku stvarni položaj, od katerega je izšlo, in bistvene razloge za zavrnitev. Razen tega mora bili v odloku podučilo o pravnih pomočkih. § 219. Pravni pomočki. 1. Zoper odločbo poštnega ravnateljstva se more v roku štirih tednov vložiti priziv na trgovinsko ministrstvo; zato veljajo določila § 10. 2. Pravna pot zoper državni zaklad je odprta šele, ko je prehodila stvar administrativne stopnje. § 220. Izgubljena pošiljatev ali njena vsebina se zopet najde. 1. Ako pride izgubljena pošiljatev ali vsebina take pošiljatve, za katero je pošta že plačala odškodnino, v njeno posest, obvesti pristojno poštno ravnateljstvo odškodovanca in mu da na voljo, da predmet prevzame, plačano odškodnino pa vrne. Ako v štirih tednih, računaje od dneva po vročitvi obvestila, ne poda poštnemu ravnateljstvu izjave o tem, velja to za odklonitev, da bi vzel predmet nazaj, in pošta ima pravico, svobodno razpolagati s predmetom. 2. Pošiljatev se vrne brez stroškov za odškodovanca; ako se je pošiljatev zmanjšala ali poškodovala, plača pošta za to odškodnino po določilih § 213; s tem se zmanjša vsota, ki jo je vrniti. 3. Po istih načelih se ravna, ako se izgubljeni del pošiljatve zopet najde. II. Pri službenih strokah, uravnanih s posebnimi predpisi. § 221. Jamstvo pri teh službenih strokah. Jamstvo pri njih se ravna po posebnih predpisih. \ •(Mlo'Ciiisi-.lw) 218 Dodatek 1. (K S Ž9, št. 1 poštnega reda.) Določila za kakovost pošiljatev z izjemoma dopuščenimi rečmi. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) Skupina 1. Glede razpoka nevarni predmeti: a) Streliva in raznesila (kakor: strelni in raznesilni smodnik, nitroceluloza [strelni bombaž], kolodin, pikrinova kislina, nitroglicerin [dinamit] ter raz-nesilna olja sploh): / Varnostna raznesila, ki jih uvaža monopolna uprava smodnika: Dinamon in treskavi dinamom 1 ° Pripuščena so le za pošiljanje v paketih; 2° Za zunanji omot se smejo porabljali leseni zaboji, leseni sodi ali kovinske posode. Notranji omot mora biti tak, da vsebina ne Šklopoče; prostore vmes je trdno izpolniti z leseno volno, tuljem ali slično tvarino. 3° Na napisni strani mora biti navedeno očividno: za vsebino , Dinamon“ ali „Treskavi dinamon*, erarska zaloga, iz katere je raznesilo, in zaznamek: „Na to varnostno raznesilo se uporabljajo določila mini-strstvenega ukaza z dne 19. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 96).“ 4° Vsak paket mora biti na stranskih ploskvah, ki se ne rabijo za napis, prelepljen z rdečim papirjem. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) h) Municija (kakor: močno raznesilna užigala, raznesilne kapice, raznesilne strelne kapice, užigala za podkope, ki se prožijo z elektriko ati z drganjem, izstreljeni, pa ne razneseni topniški streli, petarde) : (i) Za pošiljanje za ročno strelno orožje določene pa-trone, strelne kapice, zapalna očesca. 10 Dopuščene so le za paketne pošiljatve. 2° Patrone morajo biti določene za centralno užiganje in take,- da ne morejo niti svinčena zrna padati iz njih ali kroglje se odločati, niti se smodnik razlrošati. Ako je patronski tulec le iz lepenke, mora bili lepenka vsaj 0-7 mm debela. 3° Patrone, strelne kapice ali zapalna očesca se morajo najprej zamotavati v pločevinske shranke, lesene zaboje ali škatlje iz trde lepenke tako trdno, da se v njih ne morejo premikati. Posamezne shranke se morajo dobro zalepiti ali s konopcem križem povezali in potem tesno druga poleg druge in nad drugo zamotati v ne z žeblji zbile (spojene) trdne lesene zaboje. Prazne prostore vmes je izpolniti z lepenko, papirnimi odpadki ali leseno volno tako trdno, da shranke ne šklopočejo na prevozu. Zaboji se morajo zbiti z lesenimi vijaki. 4° Navedba vsebine se mora glasiti: „Patrone“ ali „Strelne kapice“ ali „Zapalna očesca“. 5° Paketi morajo biti na stranskih ploskvah prelepljeni z rdečim papirjem. C ° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kilogramov. 7° V koliko je paketom z muni-cijskimi predmeti prilagati oblastvene spremnice za • municijo, določajo policijski predpisi. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene (2) Nenabiti patronski tulci s strelnimi kapicami (tako-zvani lovski tulci). naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) 10 Pripuščeni so le za paketne pošiljatve. 2° Tulci morajo biti skrbno zamotani v trdne zaboje ali sode ali se sicer oddajati zamotani tako, kakor ustreza kakovosti vsebine, teži in polu prevažanja. 3° Taki paketi morajo imeti na napisni strani listek iz rdečega papirja z zaznamkom: „Prazne lovske pa-trone s strelnimi kapicami.“ 4° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kilogramov. c) Užigalno blago in ognjar-ska telesa (kakor: užigalice vsake vrste, užigala z drganjem in smuganjem, pokalni zamaški, pokalni grah, pokalne kapice, pokalno srebro, kolesarske bombe, ognjarski postavki, pirotehniški šaljivi predmeti, signalno ognjarstvo, preparati za bliskovo in časovno luč, klorovokisli kali in druge klorovokisle soli; cigare, ki se same užigajo [cigare, ki imajo na svojem sprednjem koncu maso, ki se z drganjem vname]) : (1) Varnostne užigalne vrvice. 10 Dopuščene so le za paketne pošiljatve. 2° Prevažati se ne smejo druge varnostne užigalne vrvice nego sive, ovile z konopnino, ali užigalne vrvice iz tanke cevi, ki ima le razmerno jako majhno množino smodnika. 3° Užigalne vrvice morajo biti v shrankah iz močne železne ploče- Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) vine ali v ne z žeblji zbitih (spojenih) trdnih lesenih zabojih ali sodcih skrbno in tako zamotane, da je prostornina shrank povsem izpolnjena in da vsebina ne more šklopotati. Shranke ne smejo imeti večje prostornine nego 0012 m3 (n. pr. ne smejo biti nad 20 cm dolge, 30 cm široke in 2Q cm visoke). (2) Selakov ogenj. 4° Navedba vsebine se mora glasiti: „Varnostne užigalne vrvice“. 5° Paketi morajo biti na stranskih ploskvah ' prelepljeni z rdečim papirjem. 6° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. 1° Dopuščen je le za paketne pošiljalve. 2° Selakov ogenj se mora najprej zamotavati v pločevinske shranke, lesene zaboje ali škatlje iz trde lepenke tako trdno, da se v njih ne more premikati. Posamezne shranke se morajo dobro zalepiti ali s ko-nopcem križem povezati in potem tesno druga poleg druge in nad drugo zamotati v ne z žeblji zbite (spojene) trdne lesene zaboje. Prazne prostore vmes je izpolniti z lepenko, papirnimi odpadki ali leseno volno tako trdno, da shranke ne šklopočejo na prevozu. Zaboji se morajo zbiti z lesenimi vijaki. 3° Navedba vsebine se mora glasiti: „Selakov ogenj.“ 4° Paketi morajo biti na stranskih ploskvah prelepljeni z rdečim pa pirjem. 5° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. Izmed nevarnih reci (§ 27) so izjemoma dopuščene po (3) Celuloid in celuloidno blago (t. j. blago, ki je ali docela ali deloma narejeno iz celuloida, ako znaša pri njem množina celuloida več nego 20»/o skupne teže vsebine). naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) Celuloidno blago (tudi filmi) je dopuščeno za pisemske pošiljatve in za paketne pošiljatve, celuloid pa le za paketne pošiljatve. a) Pisemske pošiljatve: 10 Pošiljati se more v pismih ali 3a vzorce blaga. 2° Za zamotavanje je porabljati vsaj močno lepenko. b) Paketne pošiljatve; 10 Celuloid kakor sirovina in ce-luloidni odpadki morajo biti zamotani v trdnih, tesno spojenih lesenih zabojih. 2° Celuloidno blago more bili zamotano tudi v močni lepenki. c) Pisemske in paketne pošiljatve morajo biti na napisni strani polepljene z rdečim listkom, ki ima očividno navedbo .„Celuloid“ ali „Celuloidno blago.“ d) zgoščenii in v tekočino pretvorjeni plini (kakor ogljenčeva kislina, acetilen, svetilni plin, kisik, vodik, dušik, tekoči zrak): e) snovi, ki razvijajo v dotiki z vodo vnemljive ali zgorevanje podpirajoče pline (kakor' alkalijeve kovine, kalcijev karbid, natrijev superoksid, [natrijev peroksid, natrijev dioksid], natrijev acid) : (1) Kalcijev karbid. 10 Dopuščen je le za paketno po-šiljatev. 2° Kalcijev karbid mora biti zamotan v pušicah iz bele pločevine Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) (s) Ozonal (zmes iz natrijevega superoksicla, natrijevega bikarbonata in kuhinjske soli) za narejanje kisikovih kopeli. z najmanj 0'3 mm debelo steno, zarobki in pokrov pušic morajo biti skrbno zakovani. 3° S karbidom napolnjene in po št. 2° zaprte pločevinske pušice morajo biti zamotane v dobro spojene lesene obrambne zabojčke tako, da pušice ne morejo šklopotati. 4° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen rdeč listek z očividnim 'zaznamkom »Kalcijev karbid, varovati ga je mokrote.“ 5° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. 6° Paketi s kalcijevim karbidom se morajo obravnavati š posebno pažnjo. 7° Brezpogojno se odklanjajo po-šiljatve karbida, pri katerih se opazi značilni duh po acetilenu. - 1 ° Dopusten je le za paketno po-šiljatev. 2° Vsak'kos ozonala se mora zaviti v stanijol in ti kosi se morajo zapreti v kovinskih tulcih; tulce je potem zamotati v trdne lesene zabojčke tako, da ne šklopočejo. 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen rdeč listek z očividno navedbo vsebine »Ozonal“. 4° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. Skupina II. Samovnemne snovi (kakor fosfor, fosforove kovine, sveže žareče saje; pomaščena ali pokoščena volna, umetna volna, bombaž in druge vlaknate snovi; samo-vnemno oglje): Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) Skupina lil. Gorljive tekočine (kakor sirovi petrolej [nafta] in njegovi destilati, petrolej, ligroin, bencin, petrolejev hlip [gasolin, plinov hlip, neolin]; lahka olja premogovega ko-trana, bencol, toluol, ksilol, kumol; lesni cvet [metiljev alkohol], sirov in rektificiran, aceton, acetaldehid ; žvepleni hlip, octov hlip; žvepleni ogljik, kolodij, lahko vnemljiv, s kolodijem ali nitrocelulozo zgoščen Irdi špirit (bojno kurivo, argo), zaponski lak, ter-pentinovec, nitrobencol): (î) V bencinu raztopljena guma v tubah, in tube s pnevmatičnimi predmeti. 1 ° Dopuščene so le za paketne po-šiljatve. 2° Tube se morajo najprej trdno zamotati v pločevinske shranke, lesene zabojčke ali škallje iz trde lepenke. Posamezne shranke se morajo dobro zalepiti ali s konopcem križem povezati in potem zamotali v trdne lesene zaboje lik druga poleg druge in nad drugo. 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen rdeč listek z navedbo vsebine „V bencinu raztopljena guma“ ali „Tube s pnevmatičnimi predmeti“, vrhutega morajo biti stranske ploskve prelepljene z rdečim papirjem. 4° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. (2) Tekoče, bencin ali bencol vsebujoče snovi (galol, rapidol, refleksin, sidol, so- Izmed nevarnih reči so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) (§ 27) larin, subitol, tri, nadalje v bencinu ali bencolu raztopljen lak). Dopuščene so kakor poskuski blaga ali za paketne pošiljatve. a) Pošiljatve poskuksov blaga. Snovi se morajo pošiljati v ploče-vinskih stekleničicah s privitim zamaškom, ki ima nepropustno zapirajoč vložek iz gume, plute ali usnja; stekleničice morajo biti zamotane v škatljah iz valovite lepenke in imeti na napisni strani širok rdeč pram, na katerem je z očividnimi črkami navedba vsebine natančno po ozna-menilu v razpredelku 2. b) Paketne pošiljatve: Take pošiljatve morejo ustrezati naslednjim pogojem. 10 Snovi take vrste se morajo pošiljati v pločevinskih sklenicah; pločevinske sklenice ne smejo biti zamašene z zamaškom iz plute, temveč morajo imeti privit zamašek, ki ima nepropustno zapirajoč vložek iz gume, plute ali usnja. 2° Zunanjega omota pločevinske sklenice tedaj ni treba, ako so narejene iz zadostno trdne pločevine. Drugače se morajo porabljati škatlje iz lepenke (valovite lepenke) ali leseni zaboji. Ako se združi več sklenic v eno pošiljatev, se morajo zamotati v škatlje iz lepenke ali zaboje tako trdno, da ne širiopočejo. Prazne prostore vmes je trdno izpolniti z lepenko, papirnimi odpadki ali leseno volno. 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen pram iz rdečega papirja, ki ima z očividnimi črkami navedbo vsebine natančno po oznamenilu v razpredelku 2. Stranske ploskve morajo biti prelepljene z rdečim papirjem. 4° Teža enega paketa ne sme presegati 10 kg. (Slovenlnoh. 219 Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnili pogojih (§ 29, št. 1) (3) Pri obdelovanju kamenih olj dobivana težka, visoko raz-plamenljiva"svetilna olja, (piro-nafta, plinovo olje, solarsko olje, astralein in usedline). 10 Dopustna so le za paketne po-šiljatve. 2° Olje mora biti v nepredušno zaprti pločevinski ali stekleni posodi in la posoda zopet v lesenem zabojčku zamotana tako trdno, da se posoda ne more premikati v njem. Prostor med posodo in stenami zabojčka mora biti napolnjen z žagovino. Zabojček je treba dobro zabiti. 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen pram iz rdečega papirja, ki ima z očividnimi črkami navedbo vsebine natančno po oznamenilu v raz-predelku 2. Stranske ploskve morajo biti prelepljene z rdečim papirjem. 4° Teža enega paketa ne sme presegati 5 kg. 5° Paketi s takimi predmeti se morajo obravnavati s posebno pažnjo. 1° Te snovi so dopuščene le za paketne pošiljalve. 2° Manjše, s takimi tekočinami napolnjene posode (steklenice, vrči, pločevinske posode) morajo biti dobro zamašene in vrhutega zavarovane' v močnih zabojih, bednjih ali košarah. Prostori vmes morajo biti izpolnjeni z dobro sesajočimi snovmi. Ako se pošilja več posod v enem zaboju itd., se morajo zamotati tako trdno, da ne šklopočejo. 3° Sodčki s takimi tekočinami morajo biti iz trdne tvarine in imeli močne obroče, in obroči morajo biti dobro pritrjeni. Sodčki morajo biti trdno začepljeni. (1) Špirit, čist ali denatu-rovan, alkohol, vinski cvet. Izmed nevarnih reci (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) 4° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen pram iz rdečega papirja, ki ima z očividnimi črkami navedbo vsebine natančno po oznamenilu v raz-predelku 2. Stranske ploskve morajo biti prelepljene z rdečim papirjem. (v) Trdi špirit (t. j. izdelek navadno v obliki kocke, ki je narejen iz snovi kakor stearin, tanin, parafin ali boraks in nasičen z denaturovanim špiritom). 1 ° Za prevažanje jc dopuščen le za paketno pošiljatev. 2° Kocke morajo biti uajprej v svinčenem folinu, potem zavarovane v pergamentnem papirju, ki je prevlečen s plastjo kazeina, in zamotane v dobro zaprtih pločevinskih pušicah. 3° Na napisni strani mora biti nameščen rdeč listek z očividnim ozna-menilom „Trdi špirit“. 4° Teža enega paketa ne sme presegati 5 hj. (ß) Opojne tekočine, in sicer: rumova esenca, rum, konjak in drugačno močno špiritovito žganje ali liker. Pošiljanje je dopuščeno za po-skusek blaga ali za paketno pošiljatev. a) Pošiljatev poskuskov blaga. Snovi se morajo pošiljati v pločevinskih stekleničkah s privitim zamaškom, ki ima nepropustno zapirajoč vložek iz gume, plute ali usnja; stekleni čice morajo bili zamotane v škatljah iz valovite lepenke in imeti na napisni strani širok rdeč pram, na katerem je z očividnimi črkami navedba vsebine natančno po oznamenilu v razpredelku 2. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) b) Paketne pošiljatve. 1 ° Manjše, s takimi tekočinami napolnjene posode (steklenice, vrči, ploče-vinske posode) morajo biti dobro zamašene in vrhutega zavarovane v močnih zabojih, bednjih ali košarah. Prostori vines morajo biti izpolnjeni z dobro sesajočimi snovmi. Ako se pošilja več posod v enem zaboju itd., se morajo zamotati tako trdno, da ne šklopočejo. 2° Sodčki s takimi tekočinami morajo biti iz trdne tvarine in imeti močne obroče, in obroči morajo biti dobro pritrjeni. Sodčki morajo biti trdno začepljeni. 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen pram iz rdečega papirja, ki ima z očividniini črkami navedbo vsebine natančno po oznamenilu v raz-predelku 2. Stranske ploskve morajo biti prelepljene z rdečim papirjem. Skupina IV. Jedke snovi (kakor žveplena, solna, solitrova, ocetna kislina, ledeni ocet, octov sprit, octova esenca, jedki lugi [natronov, kalijev, sodin, pepelikin lug], fosforovi kloridi, klorovo žveplo): Soda, pepelika, natrijev hidroksid (jedki natron), kalijev hidroksid (jedki kali). 1° Snovi so dopuščene le za paketne pošiljatve. 2° Spravljene morajo biti v zako-vanih pločevinskih škatljah ali steklenicah ali kamenitih vrčih, kojih zapore je zaliti s parafinom. Te posode je potem zamotati v lesene zabojčke; pri steklenih in kamenitih posodah je prostore vmes izpolniti z lepenko ali s papirnimi odpadki tako, da posode ne morejo šktopotati. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) 3° Na napisni strani paketa mora biti nalepljen pram iz rdečega papirja,, ki ima z očividnimi črkami navedbo vsebine natančno po oznamenilu v raz-predelku, 2. Stranske ploskve morajo biti prelepljene z rdečim papirjem. Skupina V. a) Strupi. (1) Gijanove in žvepleno-cijanove spojine, izvzemši prusko kislino. (2) Arzen in vse arzenovite spojine. (3) Oksidi in soli živega srebra. (4) Klor in kisik vsebujoče antimonove spojine. (5) Brom in bromova voda. (c) Bakrene barve, zlasti zeleni volk (kotlovinska zelenica), zeleni in modri bakreni pigmenti. (7) Svinčeni preparati, zlasti kisavnati svinec, svinčena glad-bina, svinčena rdečica (surik), svinčena belina in druge svinčene barve. (s) Bakrena galica in zmesi drugih snovi z njo. (9) Alkaloidi in drugi taki v zdravilstvu porabljani preparati. 1° Dopuščeni so za zalepljena pisma ali za paketne pošiljatve. 2° Po § 13 ministrstvenega ukaza z dne 21. aprila 1876.1. (drž. zak. št. 60) je strup pri pošiljanju skrbno zamotati v dobro zapirajočih se shrankah, ki popolnoma varujejo, da Jzmed nevarnih reci (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) ne izleče ali se ne iztroši; imeli morajo napis „strup“. Tem zaukazom ustrezajo naslednje vrste omotov: na) Ako se pošiljajo kakor paketi: Pri trdnih strupih, in sicer pri snoveh pod (i) do (i) in pod (o), ako so zaprti v steklene, glinaste ali pločevinske posode in ako so te posode zamotane v pločevinske shranke; za zunanji omot trdno spojeni leseni zaboji; pri strupih pod (o) do (s) za notranji omot omenjene posode ali nepremočljive vreče. Tekočine se morajo brez izjeme pošiljati v zakovanih kovinskih posodah, ki jih je zîimotati v zaboje. Take kovinske posode so potrebne tudi tedaj, ako je tekočina spravljena najprej v steklenih ali glinastih posodah. Prostor med notranjim in zunanjim omotom je izpolniti z žagovino ali drugimi dobro sesajočimi snovmi. bb) Kakor pisemska pošiljatev se sme prevažati le v zalepljenih priporočenih pismih; na mesto zaboja, določenega za zunanji omot, more stopiti pri tem škatlja iz lepenke, ki jo je oviti v dvojni papir. 3° Pri vseh pošiljatvah je skrbeti za to, da so varno zaprte. 4° Na vsaki pošiljatvi mora biti na napisni strani nalepljen širok pram iz rdečega papirja, na katerem mora biti z očividnimi črkami nameščeno oznamenilo „strup“ ali običajna mrtvaška glava. Razen tega mora pošiljač navesti svoj natančni naslov. 5° Teža enega paketa ne sme presegali 5 hj. Izmed nevarnih reči (§ 27) so izjemoma dopuščene po naslednjih posebnih pogojih (§ 29, št. 1) h) zdravju škodljive ali gnus vzbujajoče snovi [kakor ferro-silicij; mrliči, deli mrličev, mrhovina]: \ Poskuski scalnice. 1 ° Dopuščeni so za paketno po-šiljalev. 2° Vzorci se morajo spraviti v posode z debelo steno in s trdno zamašenim zamaškom, ki ga je prevezati z vlažnim živalskim mehurjem ali kavčukovim blagom; posoda mora biti vrhutega zamotana v shranki, dobro izpolnjeni z vato, slamo, tuljem in dr., da se ne ubije. 3° Na vsakem paketu mora biti na napisni strani nalepljen širok prani iz rdečega papirja, na katerem mora biti očividno navedeno za vsebino „Poskusek scalnice“. 4° Teža enega paketa ne sme presegali 1 kg. 5° Paketi s poskuski scalnice se morajo obravnavati s posebno pažnjo. Skupina VI. Žive živali, ki so strupene ali sicer nevarne, ki imajo kako bolezen, ki vzbujajo gnus ali stud, ter sploh divje živali. Dodatek 2. (K 25, 47, 61 in 76 poštnega reda.) Posebna določila za pošiljanje v § 25 poštnega reda navedenih reči : I. Pisemske pošiljatve. 1. V pismih ali kakor poskuski blaga se smejo zlasti prevažati: a) tekočine, mastne snovi ali barvila, reči, ki se lahko zdrobijo ali lahko izpridijo, kakor steklo, cvetlice; b) izmed živih živali le hrošči, metulji, čebele in druge majhne živali, kojih svojstvo dopušča prevažanje v pisemskih pošiljalvah. 2. a) Za omot, ki je pripraven, da pri prevažanju tekočin, mastnih snovi ali barvil ali lahko zdrobljivih reči kljubuje v § 25 omenjenim nevarnostim, se more po izkušnji oznameniti: 1 ° Pri rečeh iz stekla trden omot v škatljah iz kovine, lesa, usnja ali lepenke. 2° Pri tekočinah, olju in mastnih snoveh, ki se lahko topé, omot v trdno zamašenih steklenicah; vsaka mora biti v leseni škatlji, ki je z žagovino, volno ali gobasto snovjo v taki meri izpolnjena, da popije tekočino, če se ubije steklenica. Škatlja sama mora biti zamotana v shranki iz kovine, iz lesa s pribitim pokrovom, ali iz trdnega in nepropustnega usnja. Ako se zamota v zadosti debelo valovito lepenko, ni treba druge shranke; ako se naj uporabi ta način zamotavanja, kadar se združi več steklenic v eno pošiljatev, je treba vsako steklenico posebej oviti z valovito lepenko; vsi prostori vmes se morajo izpolniti z vsesajočimi snovmi v zadostni množini. Ako se porabljajo za obrambo steklenic izvotljene lesene klade, jih ni potrebno devati v drugo shranko, ako so na najtanjšem mestu vsaj 2'/a mm debele, znotraj pa izpolnjene z zadostno množino vsesajoče snovi in ako imajo pokrov. 3° Pri mastnih snoveh, ki se težko topé, kakor pri mazilih, mehkem milu, smoli in dr. tak omot, da se denejo te reči najprej v notranji ovoj (škatlja, vrečica iz platna ali pergamenta itd.) in da se potem zavarujejo v drugi shranki iz lesa, iz kovine ali trdnega in nepropustnega usnja. 4° Pri suhem prašku tak omot, da se dene prašek, ki pušča barvo, najprej v vrečice iz usnja, voščenega platna ali voščenega papirja trdne kakovosti, prašek, ki ne pušča barve, pa v škatlje iz kovine, lesa ali lepenke. Te vreče ali škatlje same morajo biti zopet v vrečicah iz platna ali pergamenta. b) Za prevažanje kakor pisemske pošiljatve dopuščene živali se morajo dobro zavarovati v škatljah ali sličnih shrankah. Živali, ki pikajo ali izločajo škodljive izločke, morajo biti tako zavarovane, da ne morejo uiti in da je izključena vsaka nevarnost. 5. a) Pri pismih je prepuščeno, da so zalepljena, kakor se poljubi pošiljaču, toda vsebina mora biti popolnoma zavarovana. b) Poskuske blaga je pošiljati brez zapore, toda omot mora jamčiti za. zavarovanje vsebine. II. Paketne pošiljatve: 1. Pri paketih se more smatrali v naslednjem navedeni omot po izkušnji za pripravnega, da se zabrani nevarnost za človeško zdravje, oviranje službe ali poškodovanje drugih reči: n) pri tekočinah v lahko zdrobljivih posodah (steklenicah, vrčih in dr.), če so zamotane tako, da so posode v trdnih zabojih, bednjih ali košarah in da so prostori vmes izpolnjeni s snovmi, ki dobro vsesavajo. 1° Zadoščati pa morejo tudi škatlje iz valovite lepenke, ako so prostori vmes tudi izpolnjeni z vsesajočo snovjo. Za to prihajajo v poštev poglavitno škatlje s četverno stransko obrambo, s peterno obrambo na dnu in s trojno vmesno obrambo in škatlje s peterno stransko obrambo, peterno obrambo na dnu in četverno vmesno obrambo. Porabljanje škatelj iz valovite lepenke in izbira vrste je odvisna od tega, ali se more smatrati, da je ta omot tudi z ozirom na pot prevažanja, na obseg in težo pošiljatve ter na posebno kakovost tekočine zadostno trpežen in varen. 2° Tekočine do 5 litrov največ se morejo pošiljati brez drugega omota v ople-tenih steklenicah iz jako trdnega stekla, če pletenica izdatno varuje steklenice in če steklenice ne šklopočejo v pletenicah. Tekočine v pločevinskih posodah ne potrebujejo nikakega drugega omota v zabojih in dr., ako so posode narejene iz zadostno debele, odporne pločevine, skrbno zakovane, stranske stene spojene z zarobki, iztočne odprtine trdno zamašene, ali ako imajo pokrovi, ki se privijejo, tak vložek iz gume, da nepredušno zamaše steklenico, ako se privijejo. Sodi s tekočinami morajo imeti močne, dobro prit^ene obroče. b) Pri svežem mesu in takih lečeh, ki oddajajo mast ali vlažnost, omot v lesenih zabojih ali košarah; papirnati ovoji sami niso pripravni, da bi varovali ta namen, omot iz platna kvečjemu tedaj, ako so predmeti v* prvi vrsti zavarovani, da ne kaplja od njih itd. in ako so trdno ovili v slamo ali papir in se šele potem ovijejo v platno. Divja perutnina in divjačina v dlakastih kožah, ki ne krvavi več, se more pošiljati nezamolana. c) Pri pošiljatvah s svežim grozdjem ali drugim sadjem omot vsaj v košarah iz pletenega vrbja, ki so pokrite s pokrovom iz enake snovi. Tak omot pa ne zadošča, če bi utegnila med prevažanjem vsled kakovosti vsebine, vsled vremena in dr. najbrže nastajali vlaga. a) Pri paketih s surovim maslom, skuto, sirom ali margarino, če so tako omotani, da se kepe surovega masla, 'skute, sira ali margarine zavijejo najprej v močen pergamentni papir, zadosti ovit in z upognjenimi robovi, da se tako ovita kepa ustavi v škatljo iz najmanj trojne valo- vite lepenke (dve ravni zunanji plasti in med njima plast valovite lepenke) ali iz masti ne prepuščajoče, kaka 2 mm debele lepenke in se ta škatlja zavije v močen papir za omotavanje in trpežno poveže z vrvico. Za vroči letni čas pa je porabljati najmanj dve plasti pergamentnega papirja, izmed katerih pokriva zgornji špranjo spodnje. e) Pri jajcih omot v škatljafi iz nepremočljive, najmanj 2 mm debele lepenke, ako so notranje stene škatlje obložene z valovito lepenko, ako je vsako posamezno jajce obdano s tulcem valovite lepenke in ako so vsi prostori vmes izpolnjeni s snovjo, ki dobro vsesava vlažnost (lesena volna, žago vina in dr.). f) Pri živih živalih omot v kletkah, zabojih, košarah ali sličnih shrankah, ne pa tudi v vrečah ali škatljah. Shranke morajo biti snažne, zračne in tako prostorne, da morejo Živah v njih lahko stati, sedeti in ležati. Shranke, ki so docela ali deloma iz latev ali kovinskih palic, morajo biti tako urejene, da živali ne morejo uiti, niti iztezati iz njih posameznih delov telesa. Pri lesenih zabojčkih s čebelami morajo biti zlasti tudi sledovi grč dobro zalepljeni. Nadalje morajo imeti shranke trdno dno in tako visoko trdne stene, da živalski odpadki in stelja ne morejo onesnažiti službenih prostorov, prevozil in drugih predmetov. Kolikor je potrebno, je dno pokriti z vsesajočimi snovmi (senom, slamo, žagovino in dr.). Shranke naj imajo dobro pritrjene posode za dolivanje vode in dodajanje potrebne krme, ki jo mora preskrbeti pošiljač; v shranko za vodo se mora vložiti kopalna goba, ki jo povečini izpolnjuje, tako da se voda ne more razliti. Stroški krme, ki jo je morda priskrbel poštni urad, obremenjajo pošiljatev. 2. Razen tega veljajo še naslednja posebna določila :