245
ga zaprl v Krški grad; v mestno poglavarstvo je spravil svoje ljudi, a važno službo mestnega kapetana je oddal lakomnemu in silovitemu Seboldu Majerju, kateri je mirnim zagrebškim meščanom storil sto in sto krivic. S smrtjo Ulrikovo leta 1456. je odzvonilo privržencem celjskih grofov, in zagrebški meščani, katerim je Ulrik s svojimi ljudmi vzel silovito hiše in posestva, so se pritožili mestnemu poglavarstvu, a to se je obrnilo na kralja, kateri je zapovedal, naj se vse točno preišče in vrne krivično prisvojena imovina. To se je tudi zgodilo ; mestni sodnik je z meščanstvom šel od hiše do hiše in pred sosedi in mejaši vrnil zakonskim lastnikom njihovo last, a mestno poglavarstvo je izdalo nove zemljiške listine, takozvane  „literas restatutorias".
Ti zapiski nam podajajo zanimivo sliko srednjeveškega Zagreba in so zelo važni za domačo kulturno zgodovino. Brez Tkalčiče-vega ogromnega dela, s katerim se lahko ponaša zagrebško mesto, ne moreš danes niti govoriti o hrvaški kulturni zgodovini. Vrednost teh debelih knjig bode narasla posebno tedaj, ko jih bodo razni učenjaki začeli podrobneje proučevati. Omenjam le, da bi tudi pravnik našel v njej obilo gradiva za domače pravo. Pred vsem pa krasi delo vzorna temeljitost; obširni uvodi bodo zanimali tudi nezgodo-vinarja. Natančno kazalo bode mnogo pripomoglo, da bo delo lahko rabljivo. Naj bi marljivi pisatelj še dolgo deloval za zgodovino belega Zagreba !                       Janko Barle.
Hrvatski narodni razgovori. Sveska II. Zemlja i rad. Napisao Stručnjak. — 120. Str. 96. Cena 20 f.  —  Ljudske knjižnice
NAŠE SLIKE.
Cvetna nedelja! Prvi lepi pomladni praznik je cvetna nedelja. Vsa priroda se probuja. Prvo zelenje sili na dan, grmički poganjajo mehke mačice, nežno popje se začenja razvijati In tedaj poveže mladina te pomladne prvine v okrašene butare ter jih da v cerkvi blagosloviti v spomin, da so Kristusu
med Hrvati precej dobro uspevajo. V kratkem so jih mnogo osnovali. Pač se opaža pomanjkanje dobrih in poljudnih knjižic, ker razen onega, kar je izdalo „Društvo sv. Jeronima", težko kaj najdeš, kar bi bilo za narod. Zato so razni izdajatelji začeli izdajati knjige za narod. Omenjam Milana Marjanoviča in Franja Biničkega; „hrvaške narodne razgovore" je pa osnoval dr. Štefan Ortner. Drugi zvezek je boljši od prvega in članek „Zemlja i nje-zino obradjivanje"je napisan prav dobro in bode dal poljedelcu marsikatero zdravo na* vodilo, kako mora obdelovati svojo zemljo, da bo imel od nje več koristi nego doslej. V „Kovčežiču" je dodal izdajatelj poučne drob-tine iz zakonov, gospodarstva in zdravilstva. Tretji zvezek bo prinesel članek: „ D o m i š k o 1 a."                                      "   .  /• Barle.
Dva Iatinsko-hrvaška udžbenika osem-najstoga vijeka. Napisao V 1 a d o j e Dukat. 8°. Str. 31. —¦ Prof. Dukat je v tej razpravici obširno ocenil dve latinsko-hrvaški učni knjigi (udžbenik) iz XVIII. stoletja. Prva knjiga je tako-zvani „Flos Latinitatis" znanega jezuita francoza Frančiška Pomeva, katero je v hrvaško obleko odei tudi jezuit Ivan Gallvuff. To je zbornik latinskih izrazov in rekel, razvrščenih po alfabetskem vzporedu in pretolmačenih na hrvaški jezik. Da so to knjigo mnogo rabili, izpričuje to, ker je doživela več izdanj. Druga knjiga je „Syntaxis Ornata", katero je napisal jezuit Frančišek Wagner, a hrvaško izdajo je priredil najbrž že omenjeni Gallvuff. Ta knjiga uči, kako mora biti latinščina čista, izbrana in okrašena. Razpravica utegne zanimati jezikoslovce.                             /. Barle.
judovski mladenči klicali „Hozano" ta dan ter mu stlali cvetje in zelenje na pot. Naš slikar g. Žmitek je porabil to snov za karakteristično vinjeto (str. 193.) Degerjeva velika slika (str. 200—201.) pa nam kaže ta dogodek v Jeruzalemu. Kakor v ekstazi sprejemajo Jeruzalemci Kralja nove zaveze, ki prihaja tako mil in krotak. Njegova mati ga sreča, za njim pa hodijo učenci v sprevodu, strmeč nad prizori, ki se
246
razvijajo pred njihovimi očmi. Od Janeza in Petra dalje se vidijo posamezni apostoli. Temnogledi farizej ob strani in hinavski Judež pa nas spominjata, da pride za cvetno nedeljo — veliki teden . . .
Numizmatika je veda o denarjih. Numizmatiki zbirajo denarje raznih časov in držav, da jih znanstveno popisujejo. Ta veda je važna zlasti za zgodovino, ker iz denarja se spoznavajo ddbe in vladarji. Med risbami pokojnega Janeza Šubica smo dobili ta črtež, ki nam kaže genija numizmatike (str. 223.)
Slovenska glasba pri koncertu „Glasbene Matice".
Dne 12. marca 1.1. je priredila »Glasb. Matica" koncert, ki je bil zanimiv zlasti zaradi tega, ker nam je predstavil celo vrsto naših sedanjih slovenskih skladateljev. Naša glasbena literatura narašča polagoma in šteje že precej skladb, ki presegajo daleč srednjo vrednost, a zahtevajo tudi primernih pevskih moči za izvajanje. Zato si pridobiva »Glasb. Matica" mnogo zaslug za skladatelje in za občinstvo, ako nam vzorno prednaša nove skladbe. Poleg klasično-mirnega Foersterja, kateremu ravno v tej številki posvečujemu daljši opis, so se nam predstavili mlajši talenti.
Zanimal je občinstvo zlasti Anton Lajovic. Obširni program nam pripoveduje o njem sledeče:
»Anton Lajovic, rojen na Vačah pri Litiji 1.1878., je študiral ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani ter maturiral 1.1897. z odliko. Za časa svojih gimnazijskih let je bil gojenec „Glasb. Matice", kjer se je učil pri koncertnem vodju Hubadu zborovega petja, klavirja in harmonije; po dovršenih gimnazijskih študijah se je podal na dunajski konservatorij, kjer je nadaljeval svoje študije v kontrapunktu (pri prof. Rob. Fuchsu) in kompoziciji. Kot abiturient konservatorija (končal ga je z odliko je zložil skladbo „ Gozdna samota" za ženski zbor s spremljevanjem orkestra, ki se je 8. jul. 1.1902. v konservatorijskem koncertu z najlepšim uspehom proizvajala. Sedaj nadaljuje pravne študije na Dunaju. Kot komponist je Lajovic prvikrat javno nastopil v koncertu »Glas-bene Matice", ko se je pod vodstvom koncertnega vodja M. Hubada proizvajalo njegovo prvo delo „A d a g i o za veliki orkester", ki je doseglo časten uspeh. V tem koncertu se je prvikrat dogodilo, da se je domačega skladatelja izvirna simfonična skladba za veliki orkester mogla izvajati. Na polju simfonične slovenske s k 1 a d b e za veliki orkester razen Lajovičevih skladb: Adagio op. 1., simfoničen »Scherzo" in „Andante" opus 4., ki sta se v tem koncertu izvajala, sploh še ni nobene izvirne skladbe." Lajovic snuje na široko svoje skladbe. Njegovo glasbeno mišljenje se giblje vedno v širokih  mejah velikega orkestra, in
to tehniko zanaša tudi v svoje vokalne skladbe. Lajovic sklada v velikem slogu. Patetični ton in globoko premišljevanje zadene bolje, nego pa lahne lirične motive. Lajovic je vsekako velik talent.
Kot pianist in skladatelj se je odlikoval g. Josip Prochazka.
»Rojen je bil 1. 1874. v Slanem na Češkem. Študiral in dovršil je gimnazijo v svojem rojstnem mestu, orglarsko šolo in konservatorij (klavir pri J. Jiraneku, kompozicijo pri dr. Antonu Dvofaku) v Pragi in je bil 1. 1898. po odhodu Karola Hoffmeistra imenovan učiteljem „Glasbene Matice". Zložil je dosedaj več samospevov in dvospevov, več skladb za klavir in gosli ter za klavir in violončelo. V tisku so do sedaj izšle: 4 klavirske skladbe op. 3. (v Pragi 1.1899.), 2 zvezka »Skic za klavir", „Nalady" za gosli in klavir (1. 1901.), štiri dvospevi za sopran in alt s spremljevanjem klavirja in več slovanskih pesmi za zbor in posamezne glasove, priobčenih v slovenskem zborniku »Novi akordi". Njegova »Sonata za gosli in klavir" op. 8. je dobila „drugo častno nagrado" društva , a kamorno glasbo v Pragi in njegova ka-morna skladba »Trio za g o sli, violončelo in klavir" op. 9. je bila odlikovana s »prvo častno nagrado" »Društva za kamorno glasbo" v Pragi 1. 1901. in z »drugo častno nagrado" slavne »Češke glasbene akademije" v Pragi. Skladatelj dr. Anton Dvorak je ocenjeval njegove skladbe in je predlagal akademiji prisluženo odlikovanje." Njegove skladbe imajo mnogo nežnega liričnega duha.
Mnogo zaslug za našo posvetno glasbo si je pridobil zadnji čas dr. Goj mir Krek, sodni pristav v Ljubljani. Glasbe se je učil na glasbeni šoli »Štajerskega glasbenega društva". Kot urednik »Novih akordov" je zbral okolo sebe lep krog domačih skladateljev. Poleg starejših mojstrov nastopajo tu zlasti mlajši, moderni skladatelji. Sam pa je priobčil tudi mnogo samospevov, mešanih zborov in klavirskih skladb. Kot skladatelj je jedrnat in izrazit. Culi smo tudi mešani a capella zbor »Moji devojčici" dr. Antona Schvvaba, zdravnika v Celju. Zastopanje bil še rajni Anton Ne d ved, našim čitateljem znan že od prej. Genialni dr. Anton Dvorak, Bedfich Smetana in veliki Fran Liszt so dali temu domačemu umetniškemu vencu veličastno ozadje.
Ker nam »Glasbena Matica" gotovo še večkrat predstavi naše domače umetnike, se bomo ozrli ob priliki še natančneje na njihove skladbe.
Spomin na barona Vega med ljudstvom.
23. t. m. so se Vegovi častivci spominjali stopet-desete obletnice rojstva velikega učenjaka Vega. Čeprav se je zadnji čas pri nas o njem marsikaj pisalo, moramo priznati, da se je bil spomin na slavnega Slo-