9ID Edini slovenski dnevnik 0 T A C^I "^T A T| /\T\ A	ff^^^^^^^l
-rvZedinjenih državah.:- M ■ ■ ^ /\ f II ■ /\	1 -: in the United StatesI
VeUa za vse leto... $3.00 f V^J -LJ^l-k/ ^ ^	f Issued ev" day except 8
_ List slovenskih delavcev v Ameriki.	ffl -^ and Ko^ J
TELEFON PISARNE 4687 CORTLANDT._Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO, 113. — ŠTEV, 113, _NEW YORK, THURSDAY, MAY 14, 1914, — ČETRTEK, 14. MAJA, 1914.	VOLUME XXII — LETNIK XXII
Mesto Tampico je padlo v roke
ustašev, — Blokada pristanišča.
KONEČNI NASKOK SE JE PRIČEL NA VSE ZGODAJ ZJUTRAJ. FEDERALCI SO SE OBUPNO BRANILI, A SO SE MORALI KONEČNO VENDAR UMAKNITI. — SPLOŠEN BEG PROTI SAN LUIS POTOSI. — PLENJENJE PREPOVEDANO POD SMRTNO KAZNIJO.
Važnost te zmage ustašev.
USTA&EM JE SEDAJ ODPRTA POT, DA SI NABAVIJO OROŽJA IN STRELJIVA V POLJUBNI MNOŽICL RAZPOLAGAJO TUDI Z VELIKO ZALOGO BOMBAŽA, VREDNO $5,000,000. — BEO MEHIŠKIH BOJNIH LADIJ.
Washington, 1>. i'., 13. maja. il.sto in pristan:«'-«* Tampico je ] milo <iarii-s opoldne v roke kon-j»tit ueijoualistov. Kederalci so izpraznili meato t»*r He umikajo ob /••le/niški ]»ro^i v smeri proti San iiuin Potoni ter proti točki, kjer i»e ho vršil zadnji o<lpor IIu-erte in njegovih pristašev proti zntagujoeim konstitucijoua listom 1<k! Villo in Carranzo.
I'atlec Tampiea je ena najodloč-nej.iiti »trat«-gieu:li zmag usta-š< v. Zavzeli so s tem prvo važno pri stan lire ter si zagotovili stalne in lepe dohodke na carinskih pristojbinah. Imajo pa tudi no-\u trdno postojanko za svoj«' pro-diranje proti Mexico City. Izve-detici pa zatrjujejo, <la bo pre-teklo celih S« st tednov predno Se jim bo posrečilo prodreti iz Tam-pi<-a do glavnega mesta Mehike.
Kot je razvidno iz poročil, ki so došla danes zvee«-r, so "bile izgub«* na obeh Ktran>-h velike. Zadnja brzojavka, katero je po-sitil admiral ltadg«*r državnemu departinentu, se glasi: "I staši so zas« dli Tampieo. Ostro stre ljanje iz pušk je čuti še vedno i/ mestu, dočim grme v okolici tt/.ki topovi. .Mornariški department sklepa iz tega, da je zmaga ustašev popolna.
ITišni komit *j je danes ugodno poročal o izvunrednern dovolil-nem zakonu v znesku $l>,770,0U2, o«l kojega zneska odf ade za vo-jii-ske operacije v Mehiki šest milijonov dolarjev. O tej predlogi se bo prihodnji teden obravnavalo v zbornici.
Vojni Tajnik (iarrison je dal generalu Funstonu v Vera Cru-/ii naročilo, naj vpraša federalnega generala Maas, kaj se je zgodilo /. amen.škim prostakom Parksom, ki je, kakor se domne-va. v tr-nutnem napadu blaznosti za jahal med mehiške črte in katerega se od t«*ga časa pogreša. Isto vprašanje bo stavil po naročilu državnega tajnika lJrva-na braailski poslanik generalu Hue rt i.
Poročilo penerala Funstona, da se je namreč 1'arksa tuasakri-ralo, nima prave stvarne po<lla-| g«* ter je povsem nepotrjeno.
Delegaciji petrobjskih intere* sentov, ki so prišli v Washington, da prosijo predsednika Wil-noiiu za varstvo svojih naprav v Tampico, je odgovoril predsednik, da bo vlada započela energične korake za varstvo naprav kakor hitro bo ta ali ona stranka postala gospodariea situacije. Petrolejski vrelci v Tampico soj namreč najbogatejši na celem (
svetu ter bi bili trajno opusto-šeiii v slučaju, da bi pričeli goreti.
Vojni tajnik (Jarrison ni hotel danes privoliti v to, da bi se ameriške vojake porabilo kot po-lieijsko stražo pri petrolejskih vrelcih v Tampico.
Bivši ameriški nadomestil j oči poslanik v Mexico City, O'Shaug-nessy, je baje sporočil predsedniku AVilsonu, da bo Huerta v slučaju izbruha revolucije zapustil s svojimi Četami mehiško slavno mesto ter se utaboril v Pueblo, ki leži sredi pota med Vera Cruzom in Mexico City. Baje je že pričel utrjevati Pueblo ter spravljati vanj provijant. Iluerta noče na noben način odstopiti. Ve sicer, da bo njegove vlade kmalu konec, vendar pa se hoče rajše boriti do zailnjega kot pa odstopiti.
O" Shaugnessv j« baje nadalje sporočil predsedniku, da se zelo precenjuje armado, katero ima Huerta na razpolago ter da šteje slednja h- kakih 4000 do 6000 mož. Od druge strani se glasi, da i" Huerta poslal veliko zlata v Evropo za slučaj, da se ga izže-ne iz dežele.
Odposlaniki Huerte pri posredovalnih pogajanjih v Niagara Falls bodo dospeli v četrtek zve-"er v Key West, tako da bodo do nedelje lahko v Niagara Falls, kjer jih bodo že čakali ameriški delegati in južnoameriški posredovalci. Prva seja se bo vršila prihodnji pondeljek.
V senatu je imel senator Owen iz Oklahome daljši govor glede Mehike. V njem je odobraval politiko predsednika.
Mexico City, Mehika, 13. maja- — Na tisoče ljudi se je danes vdeležilo demonstracije pred stanovanjem Huerte. Obhajalo se je namreč drugo obletnico bitke pri < anejas, v kateri je premagal Huerta ustaše pod poveljstvom Orozca.
Vera Cruz, Mehika, 13. maja. Generala Funstona se je od zanesljive strani informiralo, da se je sedem morilcev, ki so bili zaprti v trdnjavi San Juan de U1-lua, pomotoma izpustilo na prosto od strani Amerikancev ter da se se ti kaznjenci sedaj priklopih banditom, ki pustošijo o-kolieo Vera Cruza. Med izpuščenimi se je nahajalo tudi par pro-fesijonelnih hudodelcev. Ko so se Amerikanci polastili mesta, so izpustili na prosto politične jetnike ter takozvane "jetnike-no-vinee."
Tvorničarji za minimalno plačo.
Detroit, Mich., 13. maja. — Na današnjem zborovanju narodne zveze izdelovalcev oblek se je priporočilo sprejem postave za minimalno plačo. Istotako se je sklenilo, da s* podpira Booeher-Hughes predlogo, katero ima sedaj v rokah zvezni senat. V tej predlogi se določa, da se da posameznim jdržavam provico izključiti v kaznilnicah izgotovlje-no blago ter označiti isto z goto-L vo znamko. Družba je tudi proti F delu v stanovanjih ter izjavlja, F da je isto nezdravo, krivično ter škodljivo ugledu delavcev. 1
Stavka v Liverpoolu uspešna, Liverpool, Anglija, 13. maja, Stavka 3000 pristaniških delavcev, ki se je včeraj pričela, je bila danes že končana. Družbe so ugodile zahtevi delavcev za krajši delavni čas.
Požar.
V neki petnastropni hiši na Lenox Ave., New York, je iz-» bruhnil včeraj zvečer okoli enajste ure požar. V hiši je stanovalo dvajset družin, katere so pa še pravočasno spravili na cesto.
I Škoda je malenkostna.
Beckerjev proces. Zagovornik Manton.
—o—
Prejšnje življenje glavne priče Jacoba Rose a. Okrajni pravdnik
in zagovornik sta zadovoljna.
NAČRTI ZAGOVORNIŠTVA.
—o—
Zasliševanje je trajalo šest ur. Weber kot druga priča okrajnega pravdništva.
Včeraj je zaslišal Beckerjev zagovornik Martin Manton Jacoba Rose. S prezirljivim nasmehom je stopil predenj rekoč: "Do zadnjega procesa ste bili Žid, kaj ne?" Rose mu je preplašen odgovoril: "Saj sem še sedaj." "Vaše ime je pravzaprav Rosenzweig. kaj?" Da. "Koliko časa že hodite s krinko "Rose" po svetu?" "20 let." "Kje ste rojeni?" "Na Rusk em; v Ameriko sem prišel kot triletni deček."
Nato je izpovedal, da je bil najprej v neki trgovini, potem je bil pisatelj, slednjič se je pa poročil s "II at tie Green". Z Rosen-thalom se je seznanil pred več leti in je bil večkrat ž njim v trgovski zvezi. Svoj čas je bil predsednik Hesper kluba, neke organizacije igralcev po poklicu.
Zasliševanje je trajalo neprenehoma šest ur. Zagovornik je stavil priči vsakovrstna, na vse mogoče načine zavita vprašanja, toda Rose se mu je znal silno spretno izogibati. Ce je mislil, da ne bo mogel dovolj previdno odgovoriti, je enostavno rekel, da ne ve, oziroma da se ne spominja več.
Whitman in zagovornik sta z njegovimi izjavami popolnoma zadovoljna.
Sele včeraj se je zamoglo malo spoznati, kaj bodo napravili zagovorniki, da pridobijo Beckerju prostost. Kot se čuje, bo nastopil tudi sam obtoženec kot priča in izpovedal, da je bil Rose samo njegov špion, ki mu je natančno poročal, kaj se je dogajalo v igralnicah.
Priča se je samo enkrat zapletel v protislovje. Pri prvi obravnavi je prisegel, da ni po letu 1911 nikdar zapustil New Yorka, včeraj je pa moral pripoznati, da je bil leta 1912 v Chicagu.
Kot druga priča bo nastopil Weber.
Baron — brez strehe.
Sin nadvojvode Ernsta prosi, da bi ga sprejeli v sirotišnico. Sod-nijska obravnava.
Berolin, Nemčija, 13. maja. — Sem je dospela brzojavka, da je prosil v Budimpešti baron Wall-burg za sprejem v sirotišnico. On in njegova žena sta popolnoma brez vsakih sredstev. Zadnji čas so bili na stanovanju v neki siromašni gostilni, ker pa niso imeli s čim plačati, jih je postavil gostilničar na cesto. Baron je sin pokojnega nadvojvode Ernsta in baronice Wall'burg, ki ju bila naskrivaj poročena žnjim.
Ena izmed baronovih sestra je, kakor znano, tožila cesarjevo rodbino, da bi ji izplačala zapuščino po očetu. Pri obravnavi so prišla taka odkritja na dan, da se je proces skoraj še pred časom končal. Takrat je bilo rečeno, da bo dobila tcKŽiteljica pet milijonov kron, katere naj bi se potem razdelila s svojimi brati in sestrami, toda denarja nima še do danes v rokah. Nadvojvoda namerava še enkrat tožiti dvor.
Ustrelil nevesto in sebe.
Cincinnati, O., 13. maja. — 22-letno Ano Schwemlein, ki je bila zaposlena kot stenografinja pri nekem tukajšnem trgovcu, je u-strelil danes njen zaročenec Or-ville Tompson, ki je bil pri isti družbi v službi. Tompson je nato streljal še na samega sebe ter se je smrtnonevarno poškodoval. Izvršil je dejanje, ker se je bal, da bi deklica ne razdrla zaroke.
Proti Hobson-
amendmentu.
Trgovci in izdelovalci opojnih pijač bodo razvili vsestransko in ostro agitacijo.
Washing-ton, D. C., 13. maja. V današnji drugi seji tu zborujoče konvencije National Liquor Deal ers Association se je zelo ostro napadlo H-obson prohibicij-sk i amendment k ustavi ter se ie! sklenilo, da se započno z ostro in uspešno agitacijo proti tej predlogi. Tajnik Joseph Debar je izjavil včeraj delegatom, da je treba narodu pojasniti, da takozvani referendum ali splošno glasovanje, potom kojega bi postala predloga del zvezne ustave, ni ni-kak referendum, ker bodo o tem vprašanju glasovali le člani zakonodaje posameznih držav, ki so pa kaj slabi zastopniki javnega mnenja. Debar je tudi ostro napadel Anti-Saloon zvezo, ker uganja baje v kongresu zakulisno politiko ter se poslužuje vseh, tudi nizkotnih sredstev.
Levi Cook, glavni odvetnik družbe, ki je imel zadnjo besedo, je izjavil, da je Hobson-amend- j ment prava potvara ameriških in- -stitucij ter da bo uničil dosedaj toliko hvalisano samostojnost posameznih držav. Govornik je izja- ; vil nadalje, da bi prohibicijske postave nikdar ne prišle v goto-vih državah do veljave, ako bi v resnici odločeval o vprašanju celi , narod. Posebno velja to za državo ] New York.
Odprava napitnine v Canadi. Ottawa, Ont., Canada, 13. maja. ] Pričakuje se uveljavljenja posta- ■ ve, s katero se bo po celi Canadi odpravilo dajanje napitnine. Predloga senatorja Davis določa, , da se kaznuje dajanje in jemanje J napitnine z globo $100. Senatni } komitej jo je sprejel brez opozi- ] cije.
i
Potres v Utahu. Ogden, Utah, 13. maja. — Da- i nes zjutraj krog desete ure je bi- i lo čutiti tukaj potresni sunek, ki je povzročil dosti razburjenja. ] Razbitih je par šip, druge škode pa ni nobene.
- i
i
Aretirani gostilničar.
Newyorska policija je aretirala 24-letnega restavraterja Martina H. Leina, ker je prekršil dohodninsko postavo.
Obtožnica pravi, da je še ob tretji uri zjutraj prodajal opojne pijače.
Denarje v staro domovine
potil jamo t &	I	K	t
5— l.io	180 . ae.i 5 i
10---- 2.16	140 -- 28.'»0 j
l6--------l.lft	160 .. 30 .6 .
20. .	C90	160 ... 12.fc0
26--------f.20	170 .. 54.65
tO....	6.26	ISO.... S6.90
36...	7.30	190.... 18.85 ■
40....	e.tO	200 .. 41.00 i1
«6________2.36	26« -- 61.25 <
60....	10.35	300 61.E0 '
66 ...	11 26	360 71.75 ;
60________12.40	400____ 82. C0 <
66....	13.40	460.... 92.i0 -
70________14.46	600...	102.60
76....	16.46	600 ..	123.G0 <
80....	16.60	700 ..	143.10
81....	17-60	800..	164.(0
20....	18.60 200	184.(0
100...	20.60	1000	204.10 ]
110________22.66	2000 ..	408.10
190....	24.60	6000 1018 C0
Poitarina je vi tete pri teh »vo ' tah. Doma se nakazane trote po 1 polnoma izplačajo brez vinarja 1 odbitka.	1
Naše denarne poiiljatve razpo ■ iilja na zadnjo pošto e. k. poštn hranilnični urad na Dunaju t naj ( krajšem času.
Denarje nam poslati je najpn ličneje do #50.00 v gotovini t pri poročenem ali registriranem pit mii, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New Tor* Bank Draft.
i
nun lAwim,
82 Cortlandt St. Now York, N. 1 1
1
€104 St Clair Arena«, N. ■ i CUrtlud, O.
Položaj v Colorado. Miličarji pred sodiščem.
Proti njim .se je dvignilo obtožbe radi umora, ropa in nameravanega požiganja.
ZASLIŠANJE TREH PBIČ.
Major Hamrock in neki poročnik si prizadevata na vse načine, da se oprostita krivde.
Denver, Colo., 13. maja. — V Rifle Range pri Golden se je sestalo danes pod prostim nebom vojno sodišče, katero je sklical generalni adjutant Chase in ki bi naj sotlilo miličarjp obtožene umora, ropa iu požiga. Seje vojnega sodišr-a so javne.
Jame Ludlow-iiotorLsca, v katerih se je našlo trupla dveh žen in 11 otrok v jutru po bitki, ki se je vršila dne 20. aprila, so priče v vseh posameznostih popisale. V sedanji proces je zapletenih kakih 100 miličarjev.
Prvi, katerega se je stavilo pod obtožbo, je major Patrick J. Hamrock, prvega infanterijske-ga polka narodne garde iz Colo-rada. (Jlasoni obtožnice je poveljeval Hamrock četi A, ki je kakor znano zažgala šotorišče pri Ludlow-u. Obtožnica je naperjena proti majorju in proti vsem njegovim ljudem. V njej se glasi, da so miličarji namenoma plenili po stanovanjih stavkarjev ter vzeli s seboj vse, kar je imelo količkaj vrednosti.
Pri današnji obravnavi se je zaslišalo tri priče, izmed kojih sta se nahajali dve na predvečer bitke v Ludlo\v-u. Voditelje stavkarjev se je naprosilo, naj privedejo priče, katere se bo zaslišalo po zaslišanju miličarjev.
Poročnik Benedict, narodne garde iz Colorada in današnja glavna priča je izpovedal, da je-preiskal šotorišče v jutru po bit- i ki ter da je našel mrtvece. Nje- 1 gove izpovedi so nasprotovale onim majorja Ilamrocka. Poročnik je nadalje izpovedal, da je slišal v noči več eksplozij dina-mita. Prvi strel so baje oddali stavkarji od železnice sem.
V Trinidadu se je danes zazna- ] lo, da se je zveznim četam izročilo 3000 pušk. Polkovnik Loc- ' kett pričakuje nadaljnih povelj iz "Washingtona predno bo pričel s hišnimi preiskavami.
Ženska mirovna liga za Colorado je sklicala za petek veli- ! ko zborovanje, na katerem se bo sklepalo o demonstraciji proti governor j u Ammonsu. Pisatelj Upton Sinclair iz New Yorka je imel danes pred ligo (zvezo) nagovor, katerega se je sprejelo z velikim odobravanjem.
Trinidad, Colo., 13. maja. — V najkrajšem času se bo zopet otvorilo stavkarsko šotorišče v Ludlow-u. Grajenje napreduje izvrstno in v par dneh se bo stav-karska kolonija preselila iz San Rafaels Heights v Ludlow.
Gallup, New Mexico, 13. maja. — Nadaljni oddelek 12. ka-valerijskega polka, ki je bil nastanjen v Fort Wingate, da stra- 1 ži mehiške ujetnike, je bil danes ] odposlan v Colorado. V Fort Wingate ostane torej le še en ' eskadron.	j
Razsodišč na pogodba z Japonsko.
Tokio, Japonsko, 113. maja.— Državni svet je odobril danes razsodiščno pogodbo z Združenimi državami. Pogodba med obema je potekla 24. avgusta p. 1. in že junija meseca t. 1. je izjavil japonski poslanik državnemu tajniku Bryanu, da želi Japonska obnovitev pogodbe.
Prohibicija.
Baltimore, Md., 13. maja. — Po novi postavi ne smejo preibi-valci v suhem okrožju kupiti na mesec več kot po eno galono žganja in po šest steklenic piva. Ku= pee mora podpisati pri tem tri pobotnice. Eno obdrži sam, drugo transportna družba, tretjo pa okrajni šerif.	j
Brutalen umor. Nesreča na morju.
Zdravje cesarja Franca Jožefa. Knezoškof O'Connell v avdienci pri papežu.
—o—
PARNIK SE JE POTOPIL.
—o—
Pet pristaniških krmarjev je utonilo. Državni tajnik Grey in razmere v Mehiki.
—o—
Strassburg, Nemčija, 13. maja.
V	Kolinam sta najela dva Francoza avtomobil in se hotela odpeljati v kopališče Gerardmer. .Malo pred nemško mejo sta ustrelila šoferja in mu odvzela ves denar. Truplo sta vrgla v jarek, avtomobil pa pustila sredi ceste in neznanokam pobegnila. Policija nima o morilcih nobenega sledu.
Dunaj, Avstrija, 13. maja. — (V*'~**jevo zdravje se je obrnilo danes nekoliko na boljše. Po noči je nekaj časa precej mirno spal, ker je kašelj znatno popustil.
Rim, Italija, 13. maja. — Danes je dospel sem kardinal William O'Connell, knezoškof bostonski. Papež ga je takoj sprejel v avdienci.
^ London, Anglija, 13. maja. —
V	bližini Soutlnvolda, se je potopil parnik "Turret Ilill". Rešila sta se samo prvi strojevodja in kapitan, ki sta pozneje izpovedala, da se je posula v glavnem prostoru prtljaga, vsled česar se je parnik tako nagnil na stran, la ni bilo mogoče spustiti v morje rešilnih čolnov. 12 mož posadke je utonilo.
V Bristol prekopu se je zadel neki parnik v čoln, v katerem se je nahajalo nekaj pristaniških krmarjev. Čoln se je preklal na dvoje; pet krmarjev je utonilo.
Rim, Italija, 13. maja. — Danes je tukaj nenadoma umrl duhovnik Patrick I. Gilmartim, ki je bil svoj čas župnik cerkve sv. Alojzija na 132. cesti v New Yorku.
"Samomor" krave.
Promet na Brighton Beach črti nadcestne železnice v New Yorku ije bil včeraj za nekaj časa ustavljen, ker je prišla na tračnice krava ter izvršila "samomor" s tem, da se je vlegla na takozvano tretjo tračnico. Krava je bila last nekega James Hallorana iz Sheepshead Bay.
Skoraj linčan.
Včeraj bi ženske na vzhodni i2. cesti v New Yorku kmalo lin-čale krošnjarja Edwarda Ham-parsona, ker se je nespodobno obnašal v navzočnosti treh mladih deklet. Policija ga je le s težavo iztrgala razburjenim Amazon-kam. Sodišče ga je obsodilo na leset ilni ječe.
Tat.
Včeraj so aretirali v New Yorku 35-letnega "\Vesley-a Essexa, ker je obdolžen, da je ukradel Mrs. Zellmerjevi nekaj diamantov v rednosti $1000. Aretirali so ga v trenutku, ko je hotel zastaviti diamantno iglo..	!
Iz Avstro-Ogrske. Vladni špion Šviha.
—o—
. Zasedanje ogrskih delegacij. Go-i vor zunanjega ministra grofa Berchtolda.
—o— ZOPET DVOBOJ.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je pozval na dvoboj člana ljudske stranke.
—o—
Budimpešta, Ogrsko, 13. maja.
V	današnji seji ogrskih delegacij je pojasnil v dolgem .govoru zunanji minister grof Berchtold v kakšnem razmerju stoji Av-stro-Ogrska j, drugimi sosednjimi državami.
Stavljena je bila tudi interpelacija ,ki poziva grofa Berchtolda, da naj pove, če se je tikala konferenca z italjanskim zunanjim ministrom izključno le Albanije in .Male Azije. Berchtold je odgovoril, da sta o tem sicer precej razniotrivala, toda navsezadnje je bila Albanija le postranska stvar. Po prestani balkanski krizi so se prijateljski od-nošaji med Rusijo in Avstro-Ogr-sko znatno utrdili.
Vodja opozicije, grof Karolvi, ki kakor znano, zelo simpatizira s tripletento, je predlagal, da naj se pošlje posebna deputacija v Pariz in Petrograd. Berchtold je odvrnil, da je ta predlog stavljen na željo Rusije in ga ni hotel sprejeti.
Dunaj, Avstrija, 13. maja. —
V	Pragi se je začela zanimiva obravnava, za katero se posebno zanima ves slovanski svet. Prejšnji državnozborski poslanec in načelnik češke narodne stranke, Sviha, toži mladoče£kega urednika Hellerja, ki mu je svoj čas očital, da je vladni špion in da sprejema od vlade denar za svoje sramotno delo. Pred sodiščem je velikanski naval ljudstva.
Budimpešta, Ogrsko, 13. maja. Po mestu se je danes raznesla novica, da je pozval ogrski ministrski predsednik grof Tisza na dvoboj člana ljudske stranke Ra-koczy-ja, ker mu je pri današnji debati očital neke neprevidnosti.
Učitelji so se pridružili delavcem.
Cleveland, O., 13. maja. — Večina v tukajšnih javnih šolah zaposlenih učiteljev je sklenila, da se v s vrh o izvojevanja boljših plač priklopi American Federation of Labor. Šolski svet p, je zagrozil, da bo odpustil vse učitelje, ki se bodo pridružili novi strokovni organizaciji. Učitelji se že celo leto bore, da izvo-j n je jo boljše plače, a dosedaj brez uspeha.
Nespodobno se je obnašala.
Včeraj se je morala zagovarjati pred newvorskim sodnikom Folwellom, 17-letna Jeanette Schiffman zaradi nespodobnega obnašanja. Prejšnji večer so jo namreč spodili iz neke plesne dvorane, ona je pa šla na dvorišče deset čevljev visok plot, hoteč dospeti zopet na plesišče. Sodnik jo je oprostil, ko mu obljubila, da ne bo nikdar več napravila j take neumestne šale.
Cena vožnja
za krasni ir» brzl parnik ' A vitro-American proge
KAISER FRANZ JOSEF L
•dplije ? soboto dne 23. maja
težnji do trsu tame 13 dnu
do Trsta ali Rek« - - $29 OC Cena voznih listkov: do Ljubljana ... $30 IS
do Zagreba	$30.08
Z« poMbte kabine («ddel*k mM II. ia III. raaradaai) ataaa fain,j nai $4.00 ▼«£ sa odraala, u otroke polovica Trn sddalvk pooabn t rollnam priporočano tfotoi« lutke la dobiti ptl F*. A4KSC&. 81 Oortlan-lt 8t . Kav Vo
"GLAS NARODA"
s> \Slovenic Daily.) ^
I	Owned and published by tbe
Slorenic Publishing Co.
(s corporation.) FRANK SAKSER. Pfeaident. JANKO PLEŠ KO. Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer.
F.ac« of Business of the, corporation and !
addressee of above otticera ; 0 Oortlandt Stree t. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto veija list za Amtriko in
Canado ........................53.00
" pol leta........................ 1.50 ;
" t«>to za mesto New York........ 4.GO I
" pol leta za mesto New York ... 2.00 j
" Einropo za vse leto ...........4.50 •
" pol leta............. 2.55 1
" ** četrt leta............ 1.70 j
j "GLAS NARODA" izhaja vsak dan j ' nvtemči node? j in praznikov.
**GLAS NARODA"
(i "Voice of tbe People") every day except Sundays »d<2 I Holidays. Subscription yearly $3.00	;
AdvartUcircnt on acrMrnent.
Dopts ore* podpisa in ooobneati ««ne ,'
pnobčujejo. Deoaf naj »e blagovoli i>ošiljati do — '
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro- " •ime, da ue nam tudi prejšnje ; i Uvaliiče naznani, da hitreje i \ najdemo naslovnika.	j
---
Lapiaom io poSiljatvam naredite ta
naslov:
' *CLAS NARODA**
M Cortlandt St.. New York City.
■ - i
Telefon 4gi7 Cortlandt._
illgIB :
riTffVf4	I
_IJ
i *
Dejstva glede Coiorada.li
K na izmeti spornih t o.-k v eolo-'J
radtiki stavki je, ali naj se dovoli
,	, .. . ; J
pre moja rje m lastno tHitnicarje !
ki bi pazili na to, <lu v pravilno J
tehta. V svoji javni izjavi pravi .
John D. Rockefeller jr., "da Co-;
loratlo Fuel & iron Company že
dolgo vrsto let ni nasprotovala te-1
iuu, da bi preiuo^arji nastavili
svoj«- lastne tehtuičarje za eeke.' j.
V	nasprotju s tem pa navajamo »ledeeo izjav.) državnega in-' spektorja /a tvomiev, ki je i/.isla v trinajstem dvoletnem poročilu urada /a delavsko statistiko za državo Colorado. oWgajoeein le-1.
ti um—mi.	h
— 22. marca 1912. — Colorado.' Fuel & Iron Company rov v Mor-' I ley nima noben< ga tehtničarja za i čeke, Premogarji se pritožujejo i glede tehtanja. Postopanje pri 1 tehtanju je nezadovoljivo /a pre- s mogarje, ki pravijo, da hi se jih i odpustilo, ako hi zahtevali lastne 1 tehtnirarje.	II j l
V	rov ill Colorado Fuel Iron. * Company v lieruind in TobaaeoI se mi ni hotelo na noben način do-'l voliti, da bi prt-iskal tehtnice, ter < so mi rekli, da nimam z njimi ni-!> česar opraviti. Varstvo nad rovom * Jt- bito v rokah nekega pretepača, 1 ki ie bil v si mu i/i/ii'iti \v imxtM >
vsakega, ki hi mu ne ugajal, |< 13. aprila 1»12. — Preiskal sem I < olorado Fuel Iron Company |1 rov v Hopris. Na.. I >,m vse v zelo s slabem st.n.ju. Na stopnjicah no- I beneifa držaja za roke. Prepove- j dalo mi je ogledati tehtnice. >
15. aprila P»12. — Tereio. — Razmere v Colorado Fuel & Iron ■
1,4)1111) <t IIV rOVil V tt'Iil	jti	1
hI L i4 lil4 rt ? 11' n vr	............^
Rockefeller jr. je izjavil, da nima nie proti temu. <"e se njegovi J delavci organizirajo v unijah, ako l žele tako. — Temu nasprotno pa pravi vsako časnikarsko poročilo F iz Colo rada. da se Rockefeller ab- 1 aolutno brani vzeti na delo unijo- I niste ter da je pričel redno odpu- « ičati delavce, ki so pristopili k e unijam. Nemogoče je spraviti v l soglasje i/jave .Mr. Roekefeller-ja o a tem, kar s«- «.>di v Coloradu. On t \ namenoma vara ali pa skuša h varati, ali so se pa vse easnikar- t »ke Agent ure v Coloradu in vsi ča- I. •ojj.si zarotili, da namenoma po- ti t va rja jo resnico.	j
Zadnji eas je že, da se prične r z drugo politiko ter pripomore ^ resnici iu pravici do veljave. a
li
Dopisi. m K
r t —
1»	1 0> »	o
Dunlo, Pa. — Slednjič so nas fl vendarle začeli zapuščati zimski T dnevi iu obiskala nas je ljuba si fspouilad. Semtertja se sicer po- v javi ie kak mrzel dan. toda kljub n temu je skoraj že vse drevje zele- S no. Ptice pozdravljajo z milim n< žvrgoljenjem veseli majnik. Pred- k( pnat nam je minil brez ženitovanj. dj Jako žalostno je bilo, toda upa- k< mo, da ae bode tudi v tem oziru d( spremenilo, posebno če nam po- lj< sije Mike Cegare kaj cvetk, ka-ITi
p tere nam je že zdavnaj obljubil.
Fantje bomo z največjim veseljem posegli po li j ih. Delavske razmere >o še dosti povoljne. Dela so pae vsaki dan, toda zaslužek ni
■	kaj poseben. Plačajo nas še po stari lestvici, namreč 72 centov od tone. Delavci so sicer zahtevali "> centov več, pa niso dobili. Dne
p 11. maja se je ponesrečil rojak 1 j Jožef Bavdek. Mož je prišel preveč v dotiko železne vrvi. s pomočjo katere vlečejo mule kare ' iz jame. Odtrgalo mu je mazinec
>	na desni roki iu močno poškodo-
>	j vulo prstanee ter sredinec. Do-I j hro, da je član dveh podpornih ) , društev, kar mu ho sedaj v bolez-j ni zelo prav prišlo. (Jospa štork-. j l.ja se pri nas precej pogosto ogla-
| ša. Kot se čuje, bo v najkrajšem . času obiskala par družin. Rojakom za »nkrat št- ne svetujem hoditi sem; pred kratkim se je delo j še dosti lahko dobilo, sedaj je pa že mulo težje. Ravno včeraj mi je ' rekel go.sjKKiar, da ne ve, kam bi ; a ljudmi. Pozdrav vsem rojakom! Jožef Suhar.
j Eveleth, Minn. — Od več kraljev v,- sliši o slabih delavskih raz-| j merah, a tako slabo kot je sedaj j j tu in po sosednih mestih, kjer so železni rudniki, menda ni nikjer, j Veliko ljudi je šlo v stari kraj. [nekateri so se pa izselili drugam.j Vendar pa vidiš, če greš zvečer 1 na ulico, gruče ljudstva, ki se zbira, kot da bi imelo kako zbo-i rovanje. Skoraj po vseh bližnjih rudnikih so prenehali z nočnim delom. Po dnevu pa dela samo ne-J -^kaj mož. še celo nekateri bossi. i ki nimajo nikogar aa priganjati, so morali prijeti za lopato. Rudo s kupa nič ne odpošiljajo, ali pa , i prav malo. Kedaj se bode kaj izboljšalo, nikdo ne ve. Če greš de-llodajalca vprašat za delo, ti po-. rogljivo odgovori: "Come around next year", ali pa samo odkimal /. glavo kot avtomat in ne črhne' . i besedice. Da bi še bolj izrabili de-i •lavee, so tistim, ki so tako srečni.! da delajo, utrgali plačo. — Anton < >koliš.
''Tolminski punt" pred 200 leti.
ij
i' Te dni je poteklo 2t)0 let. odkar -'je bilo obglavljenih na Travniku \ tiorici več slovenskih kmetov ) • puntarjev". V tisti dobi je tr-'
-	pel ubogi kmet pod težo davkov
i i ti robot. Delal je in garal kot čr-J
>	na živina, visoka gospoda pa je! i vihtela svoj bič nad njim iu ga1 . stiskala. Od časa do časa je za-
i vrelo v ubogem trpečem krneč-'.
•	kem ljudstvu in sledile so nepo-' korščine, ali celo mali upori, ki
i >o bili j»a z grozovitostjo uničeni. Na Tolminskem je bil očiten u-1
-	por proti grofu Jakobu Antonu
■	Coroninu počet kom osemnajstega1 stoletja. Glava tega upora je bil
i Simon Golja s Kneže; šel je celo1 . pred cesarja Leopolda pritožit se' 11/oper stiske in krivice. Golja ni opravil nič, n, kaj kmetov so za-' i pili. on je zbežal. Nekateri du-!
•	j liovniki so stali na strani ljud-| » st\a. zato so bili razkrieani za
-	hujskače. Preiskovalna komisija!
e imela obilo posla, ali opravila ni nič. V ljudstvu je vrelo... Odprimo "Zgodovino Tolmin-' i skega", katero je spisiil leta 1882' , naš prerano umrli rojak profesor Simon Rutar. (ilede na omenjene dogodke i pripoveduje dalje o "tolminskem
>	puntu'' tako-le:
i "Ali vse to je bilo samo pri-» pravi j an je za veliki "tolminski pnnt ' leta ]713. Na sosednjem Kranjskem so se kmetje večkrat šiloma upirali svojim grofom-tla-; čiteljem, ali na Goriško se taki
■	punti niso nikoli razširili. Tudi ob času velikih uporov slovenskih
i kmetov 1. 1515 in 1573 ostali so bili Goričani mirni. Če pomislimo to in znano potrpežljivost našega ljudstva, ki radovoljno prenaša, dokler more, razumeli boderao, dat je morala biti velika krivica, kije' razžalila pravočufje Tolmincev. Sedaj niso bile eerkvene desetine ali grofovska plačila, nego državni davki, ki so kmetom kri ugre-li. Pravi vzrok je bil ta-le.
Leta 1706 upeljejo po vsem Go- j riškem davek na meso (5000 fl. i od vse grofije) in na vino (7000 : fl.). Temu novemu davku so se ; Tolminci stanovitno upirali, zlasti od mesa niso hoteli nič plače- j vati. Za vino pa so morali mitni- j no plačevati, če so ga hoteli piti. i Splošni davkar za Goriško je bil 1 nek Handel, oster človek, ki ni ni- t komur prizanašal. V izterjevanju i davka je bil silno natančen, in c kdor bi bil ostal le kaj malega na e dolgu, kaznoval ga je brez usmiljenja, naj je bil gospod ali kmet. h Ta vsestranska pazljivost in na- n
. taučnost je mnogo koristila Bau-i delovemu žepu. Sin ubogih stari-
-	šev je v štirih letih tako oboga-
>	tel, da se je začel oblačiti kakor i največja gospoda. Posebno pa
>	njegova žena je z dragoceno oble-' ko prekosila najplenienitejše go-i spe. Zato je začelo nezadovoljno » ljudstvo Bandela dolžifi krivično-: sti in odrti je. Po celem Goriškem
-	so godrnjali, da to nikakor ne
-	gre. da hi eni stradali, drugi pa • od njih žuljev sijajno živeli.
Handel je imel okoli sebe veli-
-	ko davkarskih pomagačev. ki so jra nadomestovali ter z dejanjem
' in svetom podpirali. Število takih
■	pomagačev je, raslo od dne do
■	dne, ker se ni nikdo tega posla branil, vedoč, da pri tem obogati. Ti pomagači so pa imeli zopet svoje namestnike, in tak"o je vse mrgolelo davkarjev. Zato pa je
1 tudi nevolja med ljudstvom ved-1 no bolj rasla. Obrekovali so tej davkarje, da je bilo kaj, ter pi j tali jih z "oderuhi in pijavkami"'.
Tolminci so bili že nekaj let z j davkom na dolgu in Handel jih j je zastonj opominjal, naj ta svoj i dolg poravnajo. Tudi Bandelov -I brat, ki je bil župnik na Sentvid-^ski gori. je nagovarjal kmete, naj I se udajo in poplačajo zaostale davke. Toda kmete je to prigo-jvarjanje tako razjezilo, da izpod? župnika iz fare in mu zažugajo, da naj se ne prikaže več, če ne,1 j mu bode še hujša pela.
Medtem se je na Tolminskem natihoma snoval upor proti Ban-j
■	delu. Središče tega upora je bila| idrijska dolina, zlasti Sv. Lucija,
J Idrija, Roče iu Sentvidska gora. Tudi Trebušarji, Čepovanci in Banjškari so se počasi pridružili. Kakor 1. 1628, tako so tudi zdaj nekati šuntarji (Ivan Gradnik. Gregor Kobal, Lavrineij Kragulj, M a rtin 31 imilt itd.) ljudstvo zbili ali. pregovarjali iu zahtevali od | njega denar za puutarske name-j ne. Znamenje za zbiranje so si da-!jali z zvonom. Ves upor se je siio-! val na skrivnem, tako da niti tol-| minski grof ni nič od njega zve-j del, posebno ker se je takrat v Gorici mudil.
Povod uporu je dal zope*t Handel sam. Hotel je Tolmince prisiliti, da mu plačajo zaostali davek. .Ivo pridejo Tolminci sredi marca leta 1713. po svojih opravkih vi Gorico ter se hočejo z nakuplje- j nim žitom in soljo mirno domov1 vrniti, ukaže jih Bandel prijeti1 ter s konji in polnimi vrečami | vred na goriški grad zapreti.
Kakor blisk se je raznesla ta j novica po Tolminskem in razgrela kmetom kri. Mahoma se jih; zbere 500. oborožijo se z dolgimi! lesenimi palicami in kosami ter se podajo na pot v Gorico 27. marca zjutraj. Pri solkanskem pokopališču jih sreča tolminski grof Jakob Anton Coronini, ki se je bil z baronom Orzone v Tolmin namenil. Grof praša kmete, kam da gredo, in ti mu odgovore, da so namenjeni v Gorico, da naredijo z Bandelom račun zaradi njegovih stiskanj in krivičnega obna-, šanja proti Tolmincem. Grof jih | je skušal potolažiti in pregovoriti, da naj se vrnejo domov, ali j vse zastonj. Zato se obrne grof in J odjezdi hitro v Gorico ter pove vso stvar deželnemu glavarju Leopoldu Adamu Strassoldu. Ta J se precej napoti z nekoliko dragom in 40 mušketirji v Solkan. Od tu pošlje najprej dva poslanca do Tolmincev. da bi jih pra-šala po vzroku prihoda. Ti odgovore. da so prišli zahtevat, da se izpusti njih rojaki iz zapora. Na prigovarjanje poslancev, naj določno izreko svoja zalitevanja, ker jim navzočni glavar iz vestno ne bode kratil njih pravic, odgovore Tolminci, da šele takrat razložijo svoje pritožbe, kadar se dogovorijo z ujetimi rojaki.
Ker se poslanca dolgo nista vrnila. poda se glavar osebno k u-pornikom, spremljan od drago-nov in mušketirjev. Prizadeval si jje na vso moč Tolmince pomiriti, ali tudi njegove besede niso imele zaželjenega uspeha. Zato ukaže , glavar <zbrane razkropiti in naj- 1 večje kričače ujeti. Ker niso ho- : teli Tolminci odstopiti, začeli so 1 vojaki med nje streljati. Pri tej J priložnosti je bil eden Tolminec s ustreljen, dva v Sočo pahnjena, i 25 so jih pa ujeli. Vsi ostali so 1 zbežali po cesti proti Sv. gori. U- 1 jete so odpeljali na goriški grad, . kjer so mirno in brez mrmranja ^ prenašali sramoto, ker jih je gla- j var zagotovil, da se ne bode ni- j komu nič zalega zgodilo. Še tisti i dan se je umaknil tudi Bandel z I vsem svojim imetjem na goriški t grad. Tudi vse Goričane je osup- g nil ta dogodek.	t
Raznesla se je bila novica, da s hoče drugi dan blizu 5000 Tol- s mincev in Kanalcev v Gorico pri- v
-	dreti. Zato ukaže goriški glavar,
-	naj posede solkanski klanec eden
-	oddelek deželnih brambovcev, r podpiran od nekoliko mušketir-i jev. Ali ko so se razkropljeni Tol-i
-	milici drugi dan zopet zbrali in
-	z novimi prišleei pomnožili, spo-3 razumeli so se brambovci z upor-
-	niki in se jim pridružili, muške-i tirji pa so morali v Gorico zbežati t* in naznaniti, kaj se je zgodilo.
« Kmalu potem pridejo tudi Tolminci na Travnik. Tu obstopijo
-	glavarjevo hišo in začnejo od nje-
>	ga zahtevati, naj izpusti ujete ro-i jake ter naj jim izroči zaprte ko-i nje in blago. Glavar jim ponuja ) konje in blago, ako se hočejo mir-i no domov vrniti. Ali uporniki ni-j . so bili s tem zadovoljni, nego so
t hoteli tudi s* oje rojake osvobo-? diti. Ko gla r vidi, da Tolminci. ■1 ne odstopijo od svojih zahtev, ob--lide ga strah in sklene, umakniti
1
?: se na grad. Svoje vrednosti in j
-	j dragocenosti spravi natihoma v . kapucinski samostan in skrivaj se '. | poda skozi Podturn na grad.
11 Goričani so imeli s početka ve-j j;lik strah pred Tolminci. Ali ker -.so videli, da nobenemu meščanu
-	nič žalega ne store, začelo jih je j zanimati vedenje Tolmincev. Ti ' so bili strogo disciplinirani: Ostro ■ je bilo med uporniki prepoveda-• no, kateremukoli Goričanu kaj . žalega storiti, če se ta posebej ne ,'ukaže. Kdor hi le hlebec kruha
vzel in bi ga ne plačal, ta se ima , takoj na mestu ustreliti. Jn res se. . jni nikomur nič žalega zgodilo, rati zen Baiulelu.
Z grada je bil začel glavar no-| vo pogajanje s Tolminci. Ti so! , zahtevali od njega, naj jim izroči, Bandela, da se bodo ž njim pobo-j j tali. Ali glavar jim samo obljubi, j da hoče natanko preiskati, koliko! je Bandel preveč uterjal, in da . hoče Tolmincem vestno povrniti.! j Medtem so se podali nekateri na i . Studenec in so začeli razdirali . Bandelovo hišo. Ker je bila za-. i prta, odkrili so streho in popro-j . I dali iz hiše vso posodo po nizki I ceni. Bandela ni nihče branil, ta-j ko se je bil že vsem pristudil.
(Konec prihodnjič.)
Iz slovanskega sveta.
. j	Hrvati — goljufani.
" I Vsled pritiska z Dunaja so Ma-i d j ari morali skrbeti, da se na llr-i vaškem odpravi komisarijat in se j upeljejo zopet redne razmere. Cu-t) Vi,j j*-* moral oditi in prišel je ba-. Iron Skerlec. Toda ko so podajali L Madjari Hrvatom prijateljsko ro-ij ko, že so gojili v svojem srcu zlob-,'ne misli. Omamili so liberalne hr-t vaške poslance, ki so sedaj na kr-. milu. ter jim izvabili privoljenje . za zakon, s katerim lahko razla-l stujejo hrvaško obal za madjar-. ske pomorske namene. Rekli so l poslancem, da se gre le za kos
>	zemlje pri Reki. Obenem so jim , zagotovili, da bodo vodilna mesta . v Zagrebu dobili v roke Hrvatje. . tako da se jim ni treba bati nobe-l ne madjarske zvijače. Madjari so . dobili razlastilni zakon, obenem i pa pozabili na vse druge obljube. iJŽe razglašajo, da ne bodo samo . na Iveki, ampak tudi pri treh dru-[ gih mestih razlastili hrvatsko _ zemljo. O nastavitvi Hrvatov na . najvplivnejša mesta pri zagreb-. škili uradih pa nočejo Madjari . nič več slišati. Hrvatje so bili zo-. pet grdo ogoljufani in Madjari se
smejejo v pest lahkovernim Hr-. vatom. Bati se je, da nastanejo na . Hrvaškem zopet stari neredi in staro brezpravje.
Enoletna vojaška služba v Srbiji.
Vojni minister je izdelal načrt, da
se skrajša dosedanja dveletna vojaška služba v enoletno.
K&!vo se je z Bolgarijo postopalo.
O zadnji balkanski vojni se polagoma izve resnica. Francoski poslanik Deleasse je posredoval, da sta se zbližali Rumunija in Rusija. S tem je odtrgal Bolgarijo od Rumunije. Rusija je videla, da ji samozavestni bolgarski narod ne bo nikdar brezpogojno sledil. ampak da postane lahko celo njen nevaren nasprotnik, kadar se bo šlo za to, kdo dobi Carigrad. Zato je bilo treba Bolgarijo oslabiti, kar se je tudi posrečilo. S Srbijo nima in ne more imeti Rusija prepirov, ker nikjer ne mejita. Zato Rusijo ne moti, da Srbija postane močnejša, tam bolj, ker je s tem ob ruski strani važen čini tel j v vsakem sporu z Avstrijo. Rusija bi celo rajši videla, da dobi Carigrad-Rumunija kakor Bolgarija, to pa iz cerkvenih ozirov. Če je vse to res, potem se v Rusiji povdarja samo takrat slovan- , ska vzajemnost, kadar je Rusiji v korist. Ja, politika...	I
Razne zanimivosti.
i
—o-
' Krivo pričevanje in krivokletstvo pri Arabcih.
( Profesor Finzi pripoveduje o j krivokletstvu med Arabci slede-! če: Kazni za krivokletstvo so pri! Arabcih verskega značaja, ker i •: hočejo sprijazniti grešnika z Bo-' ) gom. Ce priseže kdo iz neznanja, ;ili iz nepremišljenosti krivo, te-i j j daj ne smatra Arabec tega za i greh. Koran pravi: "Allah vas ne kaznuje radi ene nepremišljene jljesedc, temveč le, če ste nameuo-i | ma krivo prisegli." Kazen za kri-i vo pričevanje je pa odvisna tudi j od kraja, kje in kdaj je bilo stor-j' jeno. Kdor v Meki ali na nedeljo j ali petek, ki sta posebno sveta I dneva, zakrivi krivokletstvo, te-1 J ga čaka veliko večja kazen. Du- < I liovniki prisegajo tako, da jim j [sodnik napiše na desko besedilo . 1 prisege, polije desko z vodo in to j vodo mora duhovnik popiti. — j Proti krivemu pričevanju pa je1 | koran zelo strog. Vsaki vernik . mora brezpogojno govoriti resni-j co, če je tudi ta proti roditeljem,' I ker "Allah je verniku bližji kot pa stariši". Obrekljivee, ki ne. | more dokazati svojih trditev, je kaznovan z 80 udarci s šibo po golem telesu, če je polnoleten, du-, ševno zdrav in islanske vere. Šiba se navadno po hrbtu, po leti zju-' traj, po zimi opoldne. Noseče iu (bolne ženske ter dojilke se ne sine šibati. Tako kaznovani opravlji-! vec ne sme drugega tožiti radi obdolžit ve. Kadar obtožuje mož že-; J no, da ne živi krepostno, tedaj se
■	mora štirikrat zakleti, da govori j ! resnico, petič pa mora sam sebe Jprokleti, če je lagal. Žena pa mo-j
| i ra na isti način priseči, da je la-Jgal mož. Zato pa tudi ni na svetu j nobene dežele, kjer bi bilo toliko J krivih priseg kakor meti Arabci,! I j ker Arabec najde vedno izgovor.! da ga je pač satan zapeljal. Zna-jčilno je tudi to, da je kriva pri--! sega in tatvina proti neverniku. J pristašu druge vere, dovoljena.
Sam si je izkepal grob.
Grobokop občine Palvi na Ogrskem, Olali, je kopal na pokopališču nov grob. Naenkrat se mu; je udrla zemlja pod nogami, pa-1 del je v grob in zasulo ga je. Iz i groba so potegnili grobokopa I mrtvega.
Izredna službena zvestoba.
} Železniški čuvaj na angleški
■	progi Northeastern, ki ima zelo "j velik-promet, je v pravem pome-1 nu besede izpolnjeval svoje dolž-
•	nosti do zadnjega diha. Pred ne-
" kaj dnevi ga je zadela kap. Spra- j
■	vil je pa še toliko moči, da je po- j
•	stavil vse signale na "Stoj!", ta-i ; ko da se ni mogla pripetiti nobe-j
■	na nezgoda. Vsi vlaki so se seve-
■	da ustavili, in ko so iskali za » vzroki, so našli čuvaja mrtvega.
i	Napad na karavano.
t "Časopisu "Times" poročajo
•	iz Teherana: Karavana, ki se j?
•	vrnila iz Burugirda, je bila juž-
>	no od Sultanahada napadena od i roparske tolpe, obstoječe iz dvajsetih mož. Roparji so karavano
i oropali. Obenem so drugi roparji, oblečeni kot orožniki, napad-
>	li častnika majorja Muellerja, ki je vodil karavano ter nekoliko zaostal. Mladi perzijski častnik in dva vojaka so bili ubiti. Majorju se je posrečilo, čeprav je bil ranjen, uustreliti dva roparja. Eden izmed teh dveh je bil znani načelnik roparske tolpe Abbas khan, ki je bil že dalj časa strah karavan na potu Har-maden-Beskir.
I •
Boj angleških zdravnikov proti muham.
125 angleških zdravnikov je izdalo na angleški narod manifest, v katerem ga vzpodbujajo na uničenje muh. Uničevanje je mnogo i važnejše nego se to misli, ker mu-j he napadajo otroke in slabiče ter, razširjajo nalezljive bolezni. Na ' Cubi in Panami se je z ubijanjem muh doseglo sijajne uspehe v zdravstvenem pogledu. Rumeno i mrzlico in malarijo so tam skoroij odpravili vsled ubijanja muh in i komarov. V Cairu je leta 1909 u-mrlo v dveh mesecih 3000 otrok ozpod 5 let, in to vse vsled muh. Podučuje naj se otroke, kako škodljive so muhe, kako se insek- j ti hitro množijo in kako jih treba j pokončati. V nekaterih kinematografih so že pričeli kazati na nevarnost, ki preti ljudem od muh in komarjev,	j
ROJAKI NAROČAJTE SE NA i "GLAS NARODA", NAJVEČJI I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. j DRŽAVAH.	J
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znanem, da je po kratki bolezni preminula dne 2. maja t. 1. tukajšnji bolnišnic: moja soproga
IVANA LAMPERT roj. DEBEVG
Stara je bila <iS let. D< ma je bila iz Borovnic na No-ranjskem in zapušča tu v Ameriki dva brata in eno se-tro, v starem kraju pa mater ter s. stro. Bila je članica ruštva sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., poraja št v, 71. Društvo ji je priredilo krasen pogreb, za ar se mu na tem mestu najtopleje zahvaljujem. Hvala istim ženam, ki so prispevale za kn-.s *n venec, hvala so-oduikom in vsem j rijnteljeiu, ki so jo tako polnoštevil-o obiskali iu jo spremili k zadnjemu počitku.
Pokojnico priporočam v blag spomin!
Johnstown, 10. maja l!»14.
MIHAEL LAMPERT,
žalujoči soprog.
Najboljša Slovensko-angleška siovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve<? strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E.
SEDEM DNI D° EVROPE
(USEK WIUIELM GEH GROSSE
Edini ekspresni parnik, namenjen izključno potnikom tretjega razreda in medkrova.
!z New Yorka odpluje dne 26. maja.
Poznejša vožnja: 23. junija
NORTH GERMAN LLOYD
| "KAISER WILHELM DER GROSSE"
eden izmed štirih hitrih parnikov.
Plavajoča palača za ljudi s srednjimi sredstvi
Tretji razred, $32§0, medkrov, $27
Za vse podrobnosti se obrnite na OEL.RŽCHS & CO., Gen. Accntg, S Broadway New York
ali na krajevne agente.
Kadar je kako droStvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalije, : god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, ! prstan itd., na kupiti prej nikjer, da tudi mene za cen« vpiaSate. UpraSaeje ■ Vas stane 1« 2c. pa ei bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vr=t pošiljam brezplačno, l'iwite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugfh, Pa. Box 328.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje žganje te I izvrstne.smotke — patent, zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo I in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spada- I joča dela.
i	PHONE 246
K	Zastopnik
I	"GLAS NARODA"
I	82 Cortlandt Street,
I	New York, N. Y.
Na afriški stepi.
—o-
Za 44Glas Naroda" priredil Z. N.
Skoraj do smrti izmučena se je počasi pomikala majhna eeta jez-
deeev po izsušeni stepi južnoza-padne Afrike. Prah je kar na debelo pokrival vojaške uniforme. V njihove obraze so se globoko zajedle sledi p rešilni h naporov v zailnjih tednih. Steklenice so jim visele prazne ob životu. Le zdravniki strežaj je irnel še polno posodo okisane vode. Ali temu je bili strogo prepovedano razdeliti pijačo brez ukaza. In kakšni so bili konji! Major bo pač eud-• > t'V tal kadar jih uzre.
V" »hujše je pa bilo neznosno dejstvo, da se vrača četa brez uspehov in praznih rok. Vsa pri -zadevanja 'ii vsi napori so bili zaman. Ah, tisti Jozva Svartkop — tisti živi hudič! — Ni f»a bilo od-nikoder in nikjer. Izginil je, kakor b: ca požrla zemlja.
"Pripeljite mi razbojnika na vsak način — ee je le m o p oče živega, da ga potem obesimo tukaj. Ali zagotovo pa živega ali m rt vetra'', jim je bil rekel njihov zapove<lnik ritmojster pr. Svetilnik pred Š.stimi t«-<lni. Takrat je namreč požgala Svartkopova dni 1 al celo Mlinarjevo farmo, umorila na zverinski način gospodarja i n njegovo ženo in odpeljala potem vso živino. S kakšno vnemo so začeli preganjati to razbojniško tolpo?! In uspehi? — Poročnik Sand t rs je padel na tem pohodu. Komajda se je culo strel, se je že zvrnil i/, sedla na tla, krogi j a mu je prebila čelo. In strelec? Ne duha ne sluha ni bilo o njem. Bo g ve izza katere pečine je streljal in v katero votlino se je zatekel?! Dva moža jim ie zadušila solnčarica, trije so jim zbobli, in vsi konji so u-smiljenja vr dni. In nobenega sovražirka od ni koder. Je pae že spet isto na varnem pri svojih pr;jateljih.
"Gospod rit mojster mož prihaja od sprednje straže!" javi M ni/mojster, in jezdec se je bil m. dtem približal docela. "No, kaj ji* novega?"' vpraša vodnik.
"(iospod ritmojster, približno 500 metrov odtu leži pod akacijo divjak Davd s prestreljenimi prsmi. Vendar je še pri življenju Mis ili smo, če l»i se ga obvezalo,
"Z" dobro, Mikuleit. Seveda.! v'o i drugi o.stali pri njem?"
"Da, gospod rit mojster."
"Kskadron — v dir!"
David je bil med posadko dobro poznan. Marsikaterikrat je oj ravljal ofrleditške posle zoper razbojniške tolpe Ilererojcev. rudi topot je bil na taki m opravku. A!i zdaj pa je zadla razboj-nikova kroglja, mortla smrtno.
i v ; k nae n pa se mora storiti vse, da se g« reši smrti. Kajti m< ž utegne še veliko koristiti.
' < e l.i ne bil ta fant Ilotentot, 1 bilo že po njem Evropejec bi že /dihnil zdavnaj" je nie-n i zdravnik zmaja je z glavo nekoliko minut pozneje. ''En in p<>. dneva 1-žati s takšno rano v >i.pi brez kapljice vode! Pa po-g.ejrao, kaj si* da napraviti. K sreči j« šla kroglja gladko sko
\ato so obvezali ranjenca ter ga posadili na praznega konja, pot.-m pa je stopala četa z zahajajočim Kolnceiii proti vodni ko-
' a *
"Na torej!" de osem tednov pozneje rit mojster pl. Svetilnik nek-ga večera svojemu nanovo pridcljenemu poročniku. "Izpo-
eetka s.* Vam bo zdelo pusto il! enr>! leno lui^tej postojanki, go-sj>oi! p,, Dorp. Ali kakor znauo i < k pmaui vsemu sčasoma. Kratkoeasneje je, kadar se po-jczdi na pohode. Morda se Vam iponudi kmalu taka prilika. — Tisti lopov, tisti Svartkop se baje spet klati po tej okolici. In stavim, da potem ne boste pogrešili Berlina. — Hudiča, navsezadnje je človek vendarle vojak, po katerem se pretaka kozaška
"Natanko sem takoj poleg takega pojezda, gospod ritmojster! Pravkar «te nu pravili o nekem Kvartkopu — kdo je ta Svart-kopT"
'Oh, tako! Seveda, Vi ste še no-vinee tukaj, sicer bi prav dobro vedeli, kdo je ta lopov. Svartkop, Jozva Svartkop je najnesramnej-ii, najkrvoločnejši in žalda tudi najpretkanejii in najrazvitejši bandit na celem jugozapadu. Seveda je napol miša, napol tica, napol Bura In napol Hotentota. Pred tremi meseci je požgal celoi Mlinarjevo farmo in jo oropal.
Bili smo mu že za petami, ali ven-j dar ga nismo mogli zateti. He — David še eno steklenico piva! — Oglejte si tega-le možakarja. Pobrali smo ga takrat napol mrtvega — Kaj David? Mi poznamo Jozvo Svartkopa!"
David je režaje se izpolnil u-kaz ter prinesel steklenico. Zaškripal je z zobmi začuvsi ime Jozve Svartkopa in pravkar j^ hotel natočiti ritmojstru, ko se je začul odzunaj strel. Steklenica mu je padla iz roke ter se razbila na sto koscev, in ritmojster je omahnil vznak na svojem stolu.
Presenečeno skoči poročnik pl. Dorp na noge ter pohiti k oknu. Majhna, okrogla in le z nekolikimi finimi razpokami obdana luknjica v šipi je pričala, da je bila kroglja izstreljena iz puške malega kalibra in novega modernega sestava. Peketanje konjskih kopit se še čuje skozi okno. Brez daljšega pomisleka ga naglo odpre poročnik ter skoči skozenj na prosto.
In za brenčala sta bila še dva 4rela potem.
TŠIa!' zasopiha pl. Dorp vr-nivši se nekaj minut pozneje v sobo s samokresom v roki. "O. bas poročnik!" plane .predenj te-laj črnec, "master ritmojster mrtev! Bil Jozva Svartkop! Ustreliti hotel Davida, a zadeti basa ritmojstra!"
K sreči ni bilo tako hudo. Ritmojstra je bila kroglja samo na-lahko oprasnila po glavi. Kajti prav kmalu se je prebudil iz nezavesti.
Tisti hip se javi stražmojster.
Ta je takoj po prvem strelu zdirjal pogledat k prvi straži. Vojak-stražnik je ležal na tleh v krvi s prerazaniin vratom. Nato je gnalo stražmojstra v hlev. A tudi hlevna straža je bila napadena in pomorjena. Jasli dveh konj, Sove in Plutona, so bile prazne. Brezprimerno drzen napad, kateri bi se ne mogel posrečiti ob mesečini. Stopinje v pesku so pričale, da sta ga izvršila samo dva moška.
'Tu utegnete vendar namah zaslužiti ostroge Afričana, Dor])', meni ritmojster. "Izberite si dva starejša, izkušena moža in poskusite svojo srečo! Predaleč pa še ■h* bosta razbojnika. Pluton je včeraj ohromel na sprednjih no-gah. Z njim ne prideta daleč!"
Poročnik salu tira uslužno, in ostroge zažvenketajo. Že je hotel -lati stražmojstru tozadevne ukaze, kar se oglasi David s hripa-vira in tleskajočim glasom:
"Vzeti poročnik Davida seboj. David poznati sledi boljše kakor vsi. David se maščevati nad Jozvo Svartko.pom. David biti najzanesljivejši."
"Oho. David, znaš-li jezditi?" • le smeje ritmojster.
"David ne jezditi po vojaški, al: noben konj ga ne vrže raz sebe. David poznati stepo in sle-<li!" vztraja Ilotentot pri svoji želji.
j 'No, pa ga vzemite sabo, Dorp! Morda Vam pride pa vendarle še prav. Posadite ga na mojega šaržnega konja, in Vi, stražmojster skrbite za dva zanesljiva moža!"	i
t Vz četrt ure zatem zapuste štirje jezdeci malo postojanko.
Ostremu Hotentotovemu očesu je zadostovala svitloba migljajo-■;h zvezd na nebu, da je zapazilo •sledi dveh konj, Celo noč je jez-lila ta četvorica in ob prvem sol učnem svit u je dospela do Utrugc ene onih rek v afriških stepah, ki vsahnejo o vročih poletnih časih skoraj popolnoma. Samo prav skromne vodice so žuborele tuintam po kamenitih strugah. In tu so se izgubile sledi za razbojnikoma čisto.
"Jezditi po strugi onadva", pripomni David. "Prikriti slej hotela. Morda nekoliko višje zapustiti reko. Štiri milje odtu naprej na levo, pol milje od reke vodna kotanja. Tja pojezdila divjaka. Bas poročnik pustiti ta dva moža po reki navzgor, David popeljati basa poročn;ka po bliž-niei k vodni kotanji. Tam na veliki kopi trčiti skupaj!"-
Stari afriški vojšeak izmed o-beh ostalih jezdecev je potrdil Davidove podatke glede vodne kotanje, in poročnik Dorp se je ravnal po divja kovih navodilih.
Ko so napojili konje ter se oddahnili nekoliko, sta šla moža po reki navzgor, a častnik in David sta naglo odjezdila v pusto peščeno stepo.
Nenadoma pa se vstavi Ilotentot, skoči s konja, leže v pesek ter nastavi uho na tla.
"Preganjati naju, bas poroč-jnik", meni čez nekaj trenotkov j David. Jezdeca za nama. Divja-
[ka, hudobna divjaka, ne prijate-, Ija, nemška vojaka." Tn kazaje na bližnje pečine nadaljuje: 'Ko-nja peljati tja!'
In Čez četrt ure sta že ležala za tistim skalovjem ter prežala iz tega skrivališča.
'Tamle", vzklikne častnik slednjič namerivŠi svoj daljnogled na temno točko, ki se je .premikala od reke sem proti njima.
Malomarno pokima pritrjeval-no David z glavo. "Že zdavnaj ugledal. Divjak boljše oči, več videti on z dvema, kakor nemški s štirimi. Prihaja ravno proti nama. Ne — nič streljati, bas poročnik, streljati nič dobro, delati šum!"
Nato seže po svojem loku — se je pač bolj zanesel na orožje svojih očetov. Priprosta reč, ali nevarna v svojem učinkovanju. V kačji strup - pomočene puščice hotentotskih divjakov so strahovite.
Liki kača šine skozi posušeno travo proti jezdecu. Zadovoljno se režaje, se vrne čez kakih dvajset minut.
"Zdaj sem prepričan. K vodni kotanji gresta. Morda tudi še drugi tamkaj. Boljše jih prej u-! o viti."
"Bo pač težko kaj uspeha, moj mladec. Toda naprej!" In spet sta se zagnala v stepo.
In ponovno sta prišla na breg reke. ki se je vila v velikem o-vinku. Zmagovito pokaže David na sledi konjskih kopit.
"Tu zapustiti reko. Konja hroma, slaba ježa.'J In zares se je pojavila udrta sled sprednjih Plutonovih kopit. Videti je bilo. da se je Pluton premikal z veliko težavo. "Nekoliko še jezdiva navzgor, potem jima greva v loku nasproti. Saj kljub temu prej tam kakor onadva."
In prispela sta do velike kope, položnega skalnatega griča. Po trebuhu se je priplazil David do kakih deset minut oddaljene vodne kotanje ter dognal, da tam še ni sovraga. Ta je pač računal na to, da bodo morebitni preganjalci krenili isto pot. Za vse slučaje pa je v večjo varnost poslal div-jaka-vohuna napnej. Ob izredni zmožnosti teh ljudi v ježi in njihovem temeljitem poznanju te dežele bi se bilo gotovo posrečilo izvedeti o predčasnem prihodu poročnika pl. Dorpa in njegovega spremljevalca k vodni kotanji, ako bi ne bil David tudi hoten-totski divjak.
V svoji zasedi sta Dorp in David zavžila skromen zajtrk — nekaj kruha, po en košček 'permmi-kana' (posušenega luesa) in po •■n požirek vina. — Nato si prižge David mirnodušno svojo pipo. Poročnik mu hoče zabraniti to, ali črnec se zarezi zadovoljno ter reče: "He, še dosti časa —konj hrom! Priti morati semkaj. Nikjer drugod pitne vode. Ha — vidite bas poročnik?"
Dve temni postavi na konjih se pojavite v daljavi počasi se pomika je naprej.
"Veliki mož Jozva Svartkop". tleskne David potihem. "Bas poročnik ujeti razbojnika živega in obesiti na postojanki?" in divjaku zažare krvoželjno majhne in š ki lave oči.
"Poročnik, prepustite meni Svartkopa, Vi drugega ustreliti na konju, a to šele potem, ko jaz meti Svartkopa — da, bas poročnik?" In David potegne nato nekaj takega kakor konjsko vrv izza svojega pasa.
"Pustiti ju še do tamle, potem šele streljati", zašepeta še črnec, potem pa zdrči s skale navzdol ter se splazi iznova s kačjo gibčnostjo neopazeno do označenega mesta. Poročnik nameri svoj samokres in napne petelina.
Davidova puščica zažvižga po zraku, konj večjega jezdeca se mogočno vzpne kvišku ter se čez nekaj trenotkov zvrne na tla. Puščica se mu je bila zasadila globoko v vrat. Skoraj istočasno preobrne poročnikov strel Svart-kopovega tovariša iz sedla. In Dorp takoj odhiti k ustreljencu, katerega je pa zadel tako izbor-no. da ni mel nič več posla z njim. Ali poleg se valjata po pesku Jozva Svartkop in David tesno in silno se oprijemaje drug drugega.
Dorp bi bil prav zlahka naredil konec tej rokoborki s sabljo ali pa s samokresom. Toda priložnost, dobiti bandita živega v roke, je bila prevabljiva in preza-peljiva. Zato se naglo odloči ter se vrže na Hererojca, katerega je davil divjak David za vrat. Ali noben izmed njiju, ne Dorp, ne David ni pomislil na velikansko moč razbojnikovega telesa. In zares! Banditu se je posrečilo izviti desnico, s katero je potegnil
.nož izza pasa ter ga porinil v Davidov život. Kdove, kako bi se bil skončal ta boj, da se ni tisti hip zabliskala sablja nad njihovimi glavami ter sikaje in žvižga-je treščila ina blanditovo črepi-njo.
"Se o pravem času, gospod poročnik", se oglasi stari vojak, ki je pravkar prihitel na mesto. 'Ali naj še enkrat —"
"Hočeš pač. ali nikar! Zvežita ga in posadita na konja!" zaukaže .poročnik obema vojščakoma s smehljajočim usmevom. "Za hudiča, kod sta se potikala tako dolgo?"
"Prave poti nisva mogla najti takoj, gospod poročnik. "Ko sva bila tamle zadaj, sva videla, kako dirja gospod poročnik semkaj. Takoj nato sva skočila v sedlo in —"
"No, že dobro! Da sta le prišla še pravočasno. Halo, David, kaj pa je s Tabo? Spet ranjen?"
"Nič hudega, bas poročnik. Ti svinjski pes, Ti!" In s tem laskavim priimkom, katerega se je navadil na postojanki, sune zvezanega Jozvo Svartkopa s pestjo v obraz. "Ti svinjski pes, zato Te obesiti jutri."
To zadoščenje je tudi doletelo Davida prihodnji dan na postojanki. Celo kot "izvršujoči uradnik" je smel sodelovati ob svečanem dejanju.
Izpred sodišča.
i
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Liberalna hudobnost ni imela uspeha.
V celi Tuhinjski dolini po svoji zagrizenosti in maščevalnosti znani trgovec Engelman v Smart -nem je ovadil zgorn.jetuhinjske-ga župana Martina Poljanska, da je nagovoril Alojzija Podbevška v neki njegovi kaznjenski zadevi in krivemu pričevanju. Engelman je ovadil župana Poljanska radi tega, ker ga je hotel popolnoma uničiti. Da to namerava, je Engelman v svoji maščevalnosti ljudem sam pripovedoval. Toda hudobnost ne rodi vedno uspehov tako, tla liberalni maščevalec ni prišel na svoj račun, kajti vsi obtoženci, ki so po nedolžnem mnogo trpeli, so bili oproščeni. Pred kratkim je bila razprava. Obtoženi so bili poleg župana Poljanska tudi njegova žena m u-gleden poštenjak Zore, da so nekega Alojzija Podbevšeka nagovorili ii krivemu pričevanju pred sodni jo. Na podlagi ovadbe, ki jo je tudi napravil Engelman, je prišel Martin Poljanšek v preiskavo radi pregreška zakona v ! obrambo volilne svobode, češ da i je zgoraj omenjenemu Alojziju j Podbevšek proti njegovi volj: podpisal volilno glasovnico. Kot I priča zaslišan, je Podbevšek izpovedal. da se podpis glasovnice ni izvršil proti njegovi volji. To je tudi resnici odgovarjalo. Kmalu potem pa — in precudna je zveza — ko se je Podbevšek napil žganja v Engelinanovi prodajalni, je začel trditi, da mu je župan Poljanšek proti njegovi volji podpisal glasovnico in izjavljal, da je na prigovarjanje župana Poljanšeka, njegove žene in Martina Zoreta, zaslišan kot priča, pred sodnijo krivo pričal. To je pograbil Engelman in župana Poljanska ovadil. Ker je državno pravdništvo obtožilo ne samo župana Poljanska, ampak tudi njegovo ženo in Martina Zo-reaa, torej edini osebi, ki sta o celi stvari kaj vedeli in bi kot priči lahko izpovedali Poljanško-vo nedolžnost, je bil Poljanškov položaj zelo mučen. Mnogobroj-ne priče so namreč podale pred sodnijo Engelmanovemu zaupniku Alojziju Podbevšeku tako izpričevalo, da mu sodišče ni moglo dati prav nobene vere. Vse priče so potrdile, da je Alojzij Podbevšek lažnjivec in pijanec, ki sploh ni sposoben rasniee govoriti. Dognalo se je tudi, da je v Engelinanovi šnopsariji stalen gost in da je z Engelmanom v zelo ozkem stiku. Sodišče je obtožence oprostilo. Engelmanu se torej njegov namen ni posrečil. Poštenim ljudem naj bode ta slučaj zgled, kako daleč sega maščevalnost izvestnih liberalnih za-grizencev. Takih maščevalcev in zahrbtnih ljudi naj se naši ljudje ogibljejo.
* a *
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
Dva drzna mlada vlomilca obso-jena.
; Pre|l kazenskim senatom sta se 9. aprila dopoldne zagovarja-
la dva mlada, še ne 20 let stara , kmečka fanta. France Štrus ter Ignac Grabljevec iz Podboršta (Št. Vid pri Zatičini). Državni pravdnik ju toži, da sta v noči od 23. na 24. februarja vlomila v < hišo Ignaca Kikla na Dobu ter iz zaklenjene omare vzela najmanj 210 kron gotovine. In sicer «1 je Strus k tsemu vlomu zapeljal mlajšega Grabljevca, ki je ' med tem, ko je Štrus dejanje izvršil, pred hišo na strazni stal. Po vlomu sta si denar v gozdu razdelila. Štrus si je pridržal bankovce za 150 K, Grabljevec pa drobiž v znesku 59 K. Štrus je nadalje še obtožen hudodelstva javne sile, češ, da je, ko ga je orožnik peljal k poizvedbam v Podboršt, pobegnil in pri tej priliki na orožnika streljal, vsled česar je tudi orožnik moral rabiti orožje. Štrus svoje dejanje taji, tako glede vloma in tatvine, kakor tudi glede strelov na orož-ka. Orožnika sta pod prisego potrdila, da je Štrus kmalu, ko se je spustil v beg, oddal dva strela na orožnika, ki je najbližje tekel za njim. Vsled teh strelov šele je najprvo ta, potem pa še drug orožnik, ki je od strani prihitel na lice mesta, rabil orožje. Nasproti tem orožniškim izjavam je pa osem prič tudi pod prisego zanikalo, da bi bil Štrus streljal na orožnike. Sodni dvor je tem pričam verjel in Štrusa glede tega dela obtožbe oprostil. Državni pravdnik je takoj prijavil ničnostno pritožbo. — Soobdolženi Grabljevec pa je svoje dejanje že takoj izpočetka priznal. Štrus je bil že opetovano kaznovan. Grab-ljevee je le žrtev slabe tovaršije. Prvi je bil obsojen na eno leto ječe, Grabljevec pa, ker je vse skesano priznal in je bil le zapeljan. je dobil tri mesece navadil > ječe. Ker je bil Štrus glede obtožbe dozdevnih strelov na orožnik oproščen in se je državni pravdnik proti oprostitvi pritožil. bo zanimivo, kako se bo ta zagonetka končno rešila. Kako prefrigan je Štrus, sledi tudi iz tega, da si je napravil natančen načrt, kako bo za slučaj, da bi bil vlom osumljen, rešil sebe in svojega pomagača. Poskusil je j pridobiti neko dekle, ki bi priča-} lo, da je bil v tisti noči pri njej,' preskrbeti si je hotel tudi priče, ki bi tudi sicer njegov alibi potr-diie a kot glavna priča naj 'bi fungiral njegov pomagac Grabljevec. Deloma, ker je je-ta takoj vso lumparijo skesano priznal in deloma, ker so Štrusa orožniki še pravočasno zasledili, predno si ' je mogel priče zasigurati, mu je j ta načrt spodletel.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" |
SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih, dneh na .'10 straneh. V njem naj dete važne je vesti vsakega dne. j vesti iz stare domovine in zani- i mi ve povesti.
Vse osobje lista je organizirano
in spada v strokovne unije.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Bolezen
je največje zlo za vrakega človeka, posebno pa za delavca, zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, hrani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početku prične zdraviti. Pri naročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mnogo brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno angleščine nezmožne priseljence in delavce. — Tisoče previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekarno
PARTOS v New Yorku.
kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušena in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor:
PA RTOLA za čiščenje krvi in želodca ter re lnostolico$1.0<>, 5 za $4.00 PAHTOWILL za že'odčne bolezni	,,1.00 5 za 4 00
PARTOHERB za bolezni na lediiah	l.oo 5 /a" 4 U0
RHEUMA-BALSAM & POWDER za revmatizem in
kostanico	,, 2.00, 5 za ,,4.0O
PAHTOGLORY za živčne bolezni, slabost in slabo
spajanje	,, 1.00, 5 za ,,4.00
PARTOCOUGH za kašelj, prsne in pljučne bolezni	,, 1.0", r> za 4 ui
PARTOCUI<A zoper glavobol	„ i.oo, r, ja ,',4.00
PAKTOLIN zopt-r izpnoanie in za poraSčanje las	. l.eo .1/,a 4 00
ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni	,, 1.00, 5 za,',V.00
PARTOCYL za kožno srbenje in mazulje	,, 1 00 5 za 4 00
PARTOSWEAT za potenje nog	1.00 5za „ 4*00
PARTO-BISQUITS za sifilia	,, 4.00
TRIPLETS So. 1. ia akutno kapavico [triper]	, 2.U0
>i » 2- »zastarelo ,, ,,	„ 2 00
,, m 3. ,, polucijo ali gubitek semens	„ 2.0o
i> ,, beli tok žen	,,2.00 PARTOBRACE zoper onanijo iD elabo možko naravo ,, 1.01», 5 za „ 1.00 PARTFCREAM »fc SOAP za one, kateri imajo ma-
zulie po licu in one, kateri žele imeti gladko kožo ,. 1.00, 5 za ,, 4.00
ELSAWATER zoper osivele laso	,, 1 00, 5 za „ 4.00
Nadalje vse, kar se v jedni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na:
THE PARTOS PHARMACY,
160 - 2nd Ave.,	New York, N. Y.
VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM!
Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem.
Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti.
Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje!
Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti.
Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj!
Za natančnejša'pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati.
A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis.
Frank Sakser
Glavd uiad:82 Cortlandi SL, 1 fWuimca: 6104 St. Clair Ave., NEW YORK* It Y.	|	CLEVELAND, G.
Pošilja	I Prodaj«
DENARJE jPAROBRODNE v staro domovino | LISTKE
potom c. kr. poštne	| zšl vse prekmorsk*
hranilnice na Dunaju; hitro Jj parobrodne družbe po izvirnih aa česa,	f	cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
GLAS NAHODA, 14. MAJA 1014
JigssioitnslM ^jjjra Kiti!. Jidniti
(jI —mrz	—B
a&orponraaa dot 24. januarja 1901 v državi Minnaaolac
▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Slavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOCIS KASTELIC, Box 582, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVLC, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI:
MIKE ZIJNICH, 421—7th St., Calumet Mich. PETER & PEHAR, 422 N. 4tb St., Kansas City. Kan«. JOHN VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, C413 Matta Ave.. Cleveland, O JOHN KRŽ16NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISFILAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOZEP MERTEL. od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CIIAMIW, Box 9G1, o.l društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVAl II, Box 3o5, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vgi dopisi tikajoči 33 cradn;h zadev kakor tudi denarne poši jatve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna aH neuradna pisma od strani članov se nebodt tiralo.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA".
8LAVNI SLOVENSKI NASELBINI V GREATER NEW YOR KU V PRIJAZNO NAZNANILO.
Tempotom naznanjamo, da ] praznuje Slovensko podporno' druitvo 8v. Petra štv. 50 J. S. K.! J. v Brooklynu. v soboto (Deeo-! ration day) 30. maja 1!»14 desetletnico svojega obstanka. Naša dolžnost je, da se obrnemo do vseh tukajšnjih podpornih in drugih društev, kakor tudi na vse, cenjene rojake in rojakinje ter jih prosimo, da bi se te slavnosti v kolikor mogoče obilnem številu udeležili.
Društveni slavnostni odbor deluje z vsemi močmi na to, da bo alavnost kolikor mogoče sijajno uspela. Prizadeva si prirediti ee-njenirn gostom ugodno in veselo zabavo in vsakemu poedineu u-streci po njegovi želji.
Spored:
1. V soboto 30. maja, ob 10. uri zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Družine štv. 21 Nassau Ave., Green-point, Brooklyn. Med mašo poje
Slov. in dram. društvo "Domovina."
2. Popoldan izlet v Henry Walters Emerald Park, Myrtle Ave., cor. Martin Ave., Glendale, L. I.
Banket se začne točno ob 1. uri popoldan.
Izžreban bode krasen fonograf .i slovenskimi ploščami.
Cash dobitki na kegljišču.
Igrala bode naša slovenska godba obstoječa iz 12 mož.
Opomba. Kdor izmed slavnih gostov se namerava udeležiti banketa, naj se prijavi ne kasneje kot do 2G. maja pri tajniku F. G. Tassottiju, 330 Scholes Street, Brooklyn.
Nadajoč se obilne udeležbe kli-čenio rojakom: na zdravo in veselo svidenje dne 30. maja 1914 v prijaznem Glendalu.
Z odličnim spoštovanjem in slo-vensko-bratskira pozdravom.
Slavnostni odbor.
Kaj piše Nike Cegare?
Pesem od radolške bovhe.
—o-
Predelal Mike Cegare.
Prišli so prišli, Vsi Prctržanei, In so lovili Bovbo po klanci, (lloladria, holadra).
Glejte tam glejte, Tevža Franceta; Gori po reki, Kak jo opeta.
Oparnikov Janez S ta "velkim" zvoni, Ker ve, da se M uho ve Se bovhe se boji.
In Muhove je pravil, Tako je nam djal: — Z nabasano puško, Sem bovhe se bal.
Se Pušmanov Joža, Čeprav Pretržan, Je zbežal pred hovho, Nihče ne vc kam?
i
Kako ga iskala Je Jerca povsod, Ker zanj se je bala In bovšjih nezgod.
Priteče p it* d Jurgla Čevljar De beljak; Ko hovho zagleda. Se skrije v svinjak.
In Sandrov Matija Na pragu stoji; Ko bovbo zagleda, Jezno zarenči.
Legatovi .Taka Cez trg prikrevlja; Se V strahu pred bovlio V gostilno poda.
Naenkrat Motel Za njo pribiti; Pet strelov iz puške — — Zadel je pa ni.
Od Hiršmtma doli So vsi pri bežal, Ker vsakdo je mislil, Da bovbo bo vgnal.
t »
Zdaj Katež zakliee: "Prav vsi ste zanič, To bovbo lovite, Saj vendar ni ptič!"
»r	,	.
K at i nek prtpomne: "Jaz stavo nardim; Kdor prvi jo vjame, Dobil bo cekin!"
Legatovi Janez Je bovho res vjel. A ta ga je vjedla ; "Preplet", — je zaklel.
!
Ko Sander Marjana, To bovho zazre, Pred Žilham
se vstavi, Naprej več ne gre.
Zakliee: "Le bližje Vsi skup na pomoč!" Pred Muhcovim vpije: "Spodite jo proč!"
M I
In druga dekleta, So kar venomer, Majale z glavami: "Poglejte jo zver!"
Tri pot in pa Mihove Premišljala sta, Kako naj se spravi Zverina s sveta.
<
Kokovec Gabetovc Sta rekla tako: "Zaklali jo bomo, Pojedla se bo!"
Skrbela je Sandra In Rašea zelo, Kdo lotil se bovhe, Zaklal kdo jo bo?
Nato sem s Preterja Je prišel tak glas: "Oparnik naj bovho Zakolje za "špas!"
Držal jo je Ankrst In Marko za vrat. Zdaj s pipe eni jo sune V trebuh in vrat.
Pritekla, pritekla,
Že rdeča je kri.---
Galešnik jo meša Tomažovc — lovi.
Je prišel pogledat Tud Benčov Miliač, Ce bovha še diha, In kakih je krač?
Prišel je še zraven Bovhanov Andrae, In jim je povedal. Da to je bovhač.
Odrto že bovho Jo djala za uhlja.
Da skuha se--v pisker
Jo dene za uhlja.
Zdaj zraven še pride Legatovi Joža, Prav naglo pogleda, Ce dobra bo koža.
Sklenili za kožo	I
So dobro kupčijo; Balantovem fantu, Znje hlače vstrojijo.
Nato se pričela Je slavna gostija; — Najeli so godca, Ki lepo zavija.
Se zbralo tam ljudstva Na trgu je tolko, Da hitro plesati Pričeli so polko.
Klobčarjevi Janez Kobilco napreže; Povabit Boveane, Tja v Lesce jo vreze.
Majčovi Janez Doma je sedel; Vabilo na bovho, Je tudi prejel.
Repesovi Francelj, Vsem znani komi; Prihitel je zraven, Poglodat kosti.
Prikrevsal je zraven Nek tuji berač; Kos bovhe mu dal je S Predtrga Kovač.
Zlo Kavčič se hvalil, Da vse je prodal: C"lo popra in jesha, Je bilo premal.
Tako Pretržani So jedli bovho;
A mene je ho v ha. ---
Zdaj konec naj bo. (Iloladri, holadro!)
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotiene osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem easu.
Tudi
za dobavo dedščine ali do-1 I te naj se rojaki vedno le na nas I I obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
frank SAKSER,
J 82 Cortlandt St., New York, N. yJ
ti Slov. samostojno podp. društvo
I	_ _ __ _ _
'	"EDINOST"
V LA SALLE, ILL. D<Mwjw« t. ni« 1909.	hbrptrirtM imm 18. avgwta 1911
v driavl Dlfnoi«. •lavni odbor:
Predsednik: Iran Novak, Box 17«, L* Bal!a, UL
Podpredsednik: Lavoslav Zevnlk, 10*7 2nd Bt, Ka BaU«. m.
Tajnik: Fran Leplcb, 1156 Srd St., La Salle. I1L
Blacsjuik : Jo«. Barborich. 1202 1st St., La Salle. 111.
Zapisnikar: Maj k Fr. Kobal. 102G — 1st St.. La Sail«. III.
Zastopnik sa Oslosby: Fran Jerlna at.. Box It, OtlMky, DL
NADZORNIKI: Franc Petek. 147 Union St., La Salle. 111. Tom GolobiC. 203 Union St.. La Saile. 111. Matevi Urbanlia. 1326 — 3rd St. La Sa'la. HI.
Bolmikl *4Wi
Joe Nak
Joe Fr. Br*les, 1227—Srd St., La l*aUe, III. Vine Klaaaek
Poslan«e: Janes Goiobif. 203 Union St.. La EVIe.III. Zastavoneša: Anton Štrukelj. 2<Xi — 1st. St.. La Salle. Ill,
Redne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v atlHI ofe 04 ^ popoldan v dvorani »obrata Mat. Kom pa.
Rojaki t La Salle in okolici so vljudno vabljen l k obilnem« pristop- (.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATKR ^EW YO."RKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojak on. ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potreloie informacije glede datuma izkrcanja ali inena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite ?e zaupno ra njega, kjer boste tečno iu solidno postrežem.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
Š' je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo preti notranjim boleznini.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako .^a Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas.
V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEYEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.-
----—	Poštna naročila se točno izvršujejo.
^^	Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Co.
.-y 6102 04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vase tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materialom in je največja slov. anljska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako drnštvo, trgovca ali posameznika računamo
vedno pri nas.
GARANTIRANO ČELO
da ste zadovoljni • tiskovino in da «• izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 SL Qalr Ave., Cleveland, Ohio
_ Za smeh in kratek čas.
Nek i j vendar.
Oče: 'Tpajn, da si se na vseučilišču drž:d pregovora, ki pravi: Xe izposojaj si in ne posojaj!"
Student: "Vsaj deloma, ljubi oče! Pogodil namreč nisem nikoli i ničesar nikomur!"
Slabi časi.
rslužbenee: "Prosim za nekoliko večjo mesečno plačo. IIo :u se namreč oženiti."
Set': "Mi je prav žal. Celo koliko zmanjšati jo Vam bom mora!. Fudi sp nam -ravam oženiti.
PREDRZNES.
^Glejte, da čimprej izginete, sicer iit.gn te še kaj doživeti!' '•Morda bi kupili brošuro: ••Čudeži vodiške JohanceJ"
Se razume samoobsebi.
Žena: "Pomisli, prvi klobuk, katerega sem si djala na glavo, mi je bil všeč. In tega sem tudi kupila."
"Ali kljubtemu Te ni bilo tako dolgo domov.'"'
"No, ostalih osemdeset sem si seveda tudi pomerila."
Biti ali nebiti.
"40,000 kron imam dolga. Dota moje neveste znaša tudi 40,000. j Potemtakem ostanem rajši samec. Kajti vseeno je boljše biti! samec z dolgovi, kakor oženjen brez denarja."
Prepičel obed.
"Torej ste bili na obedu pri svetnikovili. Se me je-li kaj pogrešalo?"
"Pogrešalo? Kaj še! Saj se še navzoči niso najedli do sitega."
Isti ukus.
"Zares Vain ne moreni več prikrivati, ljubi mož. Vaša žena mi ni prav nič več všeč."
Mož: "Gospod doktor, potemtakem imava isti ukus."
Mlada mati.
"Ce smem »lrevi 5 Tabo na ples. mama, pa Ti povem, kdo m« je vprašal snoči, si-li Ti moj.i stra."
Izobražena.
Kuharica (stoječ pred knjižnično omaro s knjigo v roki vsto-pivšemu obiskovalcu-roim;: ; i cu: "Lapus in fabula ali >'■ < se govori o volku, pa pride vol';, gospod doktor ... Ravno Vas či-tam."
ZLOBNO.
"Sulicevi obiskujejo vedno najdražja kopališča." "Da, zato pa so dolžni sebi — in drugim."
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Smrtna kosa. lTmrla j«1 v Ljub-j«ni Mar. Malenšek, roj. Lauter, >o kratki, a težki bolezni, stara iele 2.1 let. Pokojniea je bila »ele kekaj mesecev poročena z urad-iikom Kmetske posojilnice Ma-j '•iiikuiu. — Cmrla je v Ljubljani ki arija .Mane i ni v 78. letu staro-j ti. — l uirl je v Spodnji Šiški Vdani l'air, e. in kr. polkovnik v >okoju. Kanjki, ki je dosegel 86 et, j»- bil rojen Ličan, vrl in za-j ed»ii Jugoslovan. Za reveže je mt*l vedno odprto roko.
Grozen zločin se je izvršil dne aprila v Novem Kotu, dober itivljaj od hrvaške meje. Posest-1 nk Mihelie, vulgo Tušek, je šel jut tu j k maši v Prežice, a so ga »reko poldneva zadržali sorodni-• . tako da ni prišel do noči do-iiov. Z» no je moževa odsotnost tkrbela in je šla iskat z njegovo 14 1 «-t slaro sestro. Ko sta pridi nedaleč od doma, sta skočila U grmovja dva lopova in ju napadla. Zahtevala sta n^kaj od in*, brž.kotle denar, nakar jima je /ena »h I govorila: "To jaz sama rabim." Moževa žena je zb« žala ter začeU kli. ati na pomoč, ko je videla, da sta lopova pobila ženo na tla. Hitela j»* v gostilno, kjer m i bili mož in drugi, ter povedala, kaj m» j«- zgodilo. Vsi so hiteli na liee mesta, kjer je našel mož svojo /eno umorjeno, z razbito glavo. I morjenka je imela usta za-masena s cunjo, liila je stara kakih 11 let. Zloeinea pobegnila in „ti ,e niso izsledil i. Zločinca sta m< ndu dva Hrvata. 1'morjerfa že-n:i /jipušea tri o t ročice in je naj-
Ubcj. Nekdaj je bil Orni gra In a razi«pit radi rokovnjačev. l>a-
. pa Črni graben vznemirjajo tuji potepuhi. Dannadan jih vidiš prihajati preko Trojanskega prelaza in v nasprotni smeri, različne narodnosti, ti razcapani, zopet drugi eleganlnejŠi. Tako se je pri-tejit'1 'J'J. aprila v naše kraje Pranj H .bek, bre/poselni potepuh, ro-' jen J*, novembra 1872 v Žurko-r vem <1 tlu pri Sevnici, okraj Bre-| žiee na štajersk' m. Ta malopridnež je ueinil usodepolno hudodel-V stvo. Ivan Lavrie, trgovec v Lu-koviei, ima mlin in žago v bližnji vasi Kmnpolje. Kot mlinar in Žagar j.- bil pri njem dalj časa uslu-žben 51 let ni Lovrenc Osolnik, ože-j njen, oče peterih otrok. Mož je bil priden in delaven, lepo je skrbel za svojo rodbino, izpolnjeval je cerkvene dolžnosti in je bil ob-' če priljubljen. Zaradi malenkost-j nega spora mu je gospodar odpo-j v* dal službo, katero bi bil moral J4. aprila zapustiti. Dne 23. apr. je šel Osolnik v Krtino, da bi bil tamkaj vzel v najem neki mlin. Ta čas pa je že Ivan Lavrič sprejel Franceta Hobka za mlinarja, ilasiravno je njegova vnanjosrt bolj kazala na potepuha, kakor pa na mlinarja. Sicer pa je bil l.avrie lahko tudi iz Hobkove delavske knjižice spoznal, da je le navaden "delavec", kajti besedo "mlinar" je H obe k satu pristavil v knjižico. Sploh, je iz njegovih izpričeval razvidno, da je delal lc pri različnih gradnjah železnic in le po nekaj dni, o "mlinarju" pa ni ne duha ne sluha. Dne 23. apr. je Lavrič poslal Robka v svoj mlin; Bobek je v Osolnikovi odsotnosti zaklenil mlin, vzel ključ seboj iti se podal k sosedi Katarini štrukelj*. Ko je prišel Osolnik domov in zvedel, kaj se je zgodilo, je poiskal liobka in zahteval od njega ključ. Ker Bobek ni hotel izročiti ključa, je na>tal prepir, podrla sta se na tla ter se sko-ro četrt ure ruvala. Ko je prišel T)solnik iz sobe, se je z besedami: "Sedaj mi je pa dal cajhen" zgrudil pred obličjem žene in peterih otrok mrtev na tla. Bobek je šel nato v Krašnjo v gostilno, in ko so ga ljudje o Osolnikovi smrti obvestili, se je izrazil: "Naj ga hudič vzame!" Iiil je potem še toliko predrzen, da je prišel k nočnemu počitku na svisli one hiše, kjer je njegova žrtev mrtva ležala ter plakala vdova in nedolžni otročiči. Zločinca so še isto noč lukovski orožniki izsledili in odvedli v zapor na Brdo.
STAJERSKO.
Umrl je v Radgoni zasebnik Janez (Jregorič, 6."> let star.
Pcgrtb. Dne 18. aprila se je v vršil v Mariboru ob prav neprijaznem vremenu pogreb pokojnega kanonika dr. Ivana Mlakarja.
Radcckijev veteran. "Marbur-ger Zeitung" poroča, da živi v L Mariboru, Meljska cesta 56, želez-■liear Melhijor Glavač v starosti F!)! let. Bil je rojen 2. januarja 1823. leta v Radečah pri Zidanem
mostu in je služil vojake od leta 1*48. do 1856. Udeležil se je pod Itadeckim vojne na Laškem in kasneje leta 1866. tudi vojne s Prusi. Kasneje je šel k železnici, kjer je služil 29 let.
Vreme. Iz Maribora poročajo: : 17. iu 18. aprila smo imeli dež s snegom; vse višje gore so bile globoko v dolino pobeljene. Bati se je bilo iste katastrofe kakor lansko leto. s snegom in mrazom.
Sestdesetletnica. Bivši deželni , finančni ravnatelj baron Mensi je 21. aprila v Gradcu obhajal svoj 60. rojstni dan.
Nečloveški sin. V Št. Jurju v Slov. goricah se je nedavno vrnil domov sin bivšega župana od vojakov na dopust. Od matere je zahteval, naj mu podpiše neko pismo, da bo potem odpuščen od vojakov. Grozi! je materi in sestram, da jih bo ustrelil. Ker to sredstvo ni pomagalo, izmislil si je hujše. Dobil nekje močnega strupa. ' Sestra, ki je pripravljala kosilo, 1 je brata zasačila, ko je trosil v pripravljeno jed neki prah. Ko je j u videl, da je pri tem dejanju za-t-ačen, pograbil je dotlčno posodo z '-djo in jo treščil po tleli. Do- 1 mara dva psa sta hlastnila po jedi
.	. v .
in glej grozo — oba pri priči pogineta. Tako močen strup je hu- • dobni sin oziroma brat natrosil v : kosilo, katero naj bi zavžila cela 1 družina, mati in sestre. Mati in sestre so takoj na tihem poslale po orožnike, ki so hudobneža are- 1 tirali in ga izročili oblasti.
Napad z nežem. Iz Ruš poročajo: V Osvaldovi v Smolniku sta : se skregala dva lesna delavca, ne- 1 ka Frie in Nataušek. Na poti proti domu je potem Fric Natauška napadel iu ga z nožem na glavi hudo ranil.
Zginili sta neznano kam laletna Ida Kos iz Maribora in 171etna Marija Leskovšek iz Studencev. Nekatere okolščine kažejo, da sta se obe deklici v Dravi vtopili.
Požar. V Bistrici pri Mariboru je zgorelo 18. aprila zjutraj gospodarsko poslopje posestnika Tanzerja. Škode je okoli 1000 K.
Aretacija. Iz Rogatca poročajo, da so zaprli tovarniškega delavca Zalokarja, njegovo ženo in tasta. , ker so osumljeni, da so dogovorno zažgali visoko zavarovano Zalo-karjevo domačijo v Zagaju.
Zaradi nravnostnih zločinov so orožniki v Hrastniku zaprli nekega Alojzija Skoberneta.
Prestavljen je sod ni j ski oficijal Alojzij Stanek iz Celja v Maribor.
PRIMORSKO.
Devet telefenistk omedlelo. Nenavaden dogodek se je 20. aprila pripetil na novi telefonski centrali v Trstu. V noči od 18. na 19. aprila se je telefonsko poslovanje preneslo v novo centralo iu 19. aprila dopoldne se je poslovanje že precej gladko vršilo. 20. aprila zjutraj po 9. uri je pa promet silno narastel in telefonistke so postajale vedno bolj nervozne in zmedene. Novi sistem, pri katerem je namesto dosedanjega svetlobnega znamenja uvedeno šumenje, ki telefonistinjo opozori, da nekdo kliče radi zveze, je telefonist in je silno vznemirjal in jim dražil živce, tako da prevelikemu navalu pozivov za zveze niso mogle več zadostiti, vsled česar so nekatere začele krčevito jokati. Razburjenje med njimi je bilo tem večje, ker so ravno takrat funkcijonarji z direkcije nadzorovali poslovanje v novi centrali. Neka gospodična, ki ji že preje ni bilo dobro, je sedaj nenadoma izgubila zavčst in se zgrudila. To je fako vplivalo na ostale, da je takoj še osem drugih omedlelo. Nastala je največja zmešnjava; krepkejše tovarišice in uradniki so hiteli ponesrečenkain na pomoč, obenem pa poklicali rešilno postajo. Imeli so dovolj truda, predno so uboge telefonistinje spravili zopet k zavesti. Telefonsko poslovanje je bilo nad eno uro popolnoma ustavljeno.
Hud boj orožnika s kmetom. 1 Orožnik Kozma Raup na Opčinah je pozval vročekrvnega posestnika Ivana Sosiča, ki je, nekoliko vinjen, prepeval, naj neha, če ne. ga aretira. Sosič se je nato vrgel na orožnika. Orožnik je nastavil (proti njemu bajonet, kar prileti Sosičev brat Aleksander in orožnika od zadaj prime. V boju se je orožnik sam ob bajonetu sunil, obenem pa tudi Ivana dvakrat sunil ter ga ranil. Končno so prišli še drugi zraven in so Sosiča prepeljali v bolnico, brata Aleksandra so pa odvedli v zapor.
Krvav pretep na odprtem morju. Na parniku "Sofia Hohen-berg", ki je last družbe Austro-
i
Američane, se je vnel prepir med dvema Dalinatincema, Perosom in Vičičem. Med prepirom je hotel Vičič udariti Perosa z železnim , drogom, a mu ga je ta iztrgal iz rok ter vrgel v morje. Nato je pa pograbil Peros težko sect, ki se * rabi za snaženje krova, ter udaril s Vičiča tako po glavi, da se je ta brezzavesten zgrudil. Na parniku 1 službujoči zdravnik je konstati- 1 ral, tla so se vsled silnih udarcev ' Vičiču pretresli možgani. Ko je 1 dospel parnik 'Sofia Hohenberg' 1 v tržaško pristanišče, oddali so J Vičiča v bolnišnico. Perosa pa so oddali deželnemu sodišču.
Pcskušen samomor. V Trstu je i poskusil izvršiti komercijalni ravnatelj linolejske tovarne Rudolf Hoffmann samomor. Pognal si je iz revolverja dve v sence dve krogli. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico. Zdravniki so poskusili rešiti nesrečneža smrti z operacijo, vendar pa je njegov položaj brezupen. Hoffmann je že 11 let v službi linolejske tovarne ter uživa -med uradniškimi krogi in tudi v splošnem veliko zaupanje. V februarju m. 1. je bil iz centralnega I podjetja na Dunaju premeščen v Trst. Vzrok poskušenega samomora je baje nevrasteni ja. — V dež. bolnišnico v Trstu so pripeljali 281etnega bančnega uradnika Jakoba Mikocza z Reke, ki se je hotel pri Nabrežini usmrtiti s strelom iz revolverja, a se je zadel le v lice. — Z ogljikom si je hotela končati življenje 331etna Ana Siberna v Trstu. Prižgala je oglje ter vdihavala plin. Domačini so to opazili, poklicali rešilno postajo, ki je samomorilko re- I šila. — Iz neznanega vzroka je pil lGletni dijak Viktor Ostrogo-vič v Trstu precej koncentrirane ( oetove kisline. Zdravnik rešilne postaje mu je izpral želodec, nato pa so ga prepeljali na opazovalni oddelek splošne deželne bolnice.
Blazni mož. Na Piazza Grande v Trstu je postal blazen neki mož. ki je s svojim nastopom vzbudil pozornost mimoidočih. Neki policist ga je peljal na stražnico, kjer se je dognalo, da je blaznež 38-letni Ivan Riesner, ki je prejšnji dan dospel v Trst s parnikom 4U1-tonia'. Ime! je pri sebi krog 200 kron in ostro nabasan revolver. Oddali so ga na opazovalni oddelek dež. bolnišnice.
Stavka. Na Reki je prenehalo ' z delom 250 delavcev špedicijske firme Schenker & Co. in avstrij- , skega Llovda. Obe podjetji sta se'; obrnili do v pristanišču zasidra- ] nih angleških ladij, naj posodijo te . svoje delavce, a Angleži niso mogli pripraviti svojih delavcev , do tega, da bi ti prevzeli delo.
KOROŠKO.
Obesil se je v Vetrinjah na nekem drevesu iz neznanega vzroka 341etni kamnoseški pomočnik Fr. Cvenkelj.
Obesil se je v Bistrici pijači zelo udani obrtnik Valentin Fug-ger. Storil je to najbrže v pijanosti ter je malo preje grozil svoji ženi, da jo bode zaklal. Zapustil je vdovo in 7 nepreskrbljenih o-trok v starosti od 18 mesecev do 13 let.
Pcskušen samomor. V Raten-dorfu ob Glini poskusil si je 19. aprila končati življenje 64letni pletarski mojster Jošt s tem, da si je hotel prerezati vrat. Vendar se mu to ni posrečilo, marveč je ostalo le pri ranitvi. Poskusil si je vzeti življenje radi tega, ker je bil mnenja, da je njegova pri-ležnica, s katero ima že 4 otroke, na plesu preveč plesala z nekim vojakom. 20. aprila je šel nesrečnež še sam v bolnišnico v Beljak.
Nesreča. V Trgu je lesnemu trgovcu Hoferju odtrgala cirkular-na žaga vseh pet prstov leve roke. Nesrečneža so prepeljali v be-ljaško bolnišnico.
Napad. V noči od 17. na 18. a -
prila so se skregali v Volšperku
trije fantje, brata Paier in neki i * 191etni Ott. Ko je Ott videl, da ga
bosta brata Paier napadla, je hitro pobegnil. Kljub temu sta ga brata dohitela ter ga tako pre-( tepla, da je zadobil težke poškodbe. S težavo se je vrnil domov ter , se dvomi, da bi okreval. Surova I brata so na znanili sodišču.
i Izginila je v Beljaku iz hiše
-	svoje matere 191etna Kristina * Majcen. S seboj je vzela nek star , poročni prstan ter še neki drugi
-	zlati prstan z rdečim kamnom, i Domneva se, da je dekle oba pr-
■	stana prodalo, samo da dobi do-
■	volj denarja, da se je lahko odpeljalo. Na ovadbo njene matere
-	je orožništvo uvedlo dalekosežno
-	poizvedovanje, ki pa dosedaj ni
-	imelo nobenega uspeha.
r I
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče.
— Svoji k svojim! —
Iščem svojega očeta ANTONA METEŠ. Biva nekje v Ameriki. Jaz njegova hči sem še premlada, da bi si zaslužila za obleko in hrano, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Angela Meteš, Tančagora št. 46, pošta Dragatuš, Kranjsko. Austria.	(14-18—5)
Rad bi zvedel za naslov svoje sestre MARIJE OKLEŠEN. Doma je iz Praproč, fara Valta-vas pri Novem mestu jia Dolenjskem. Ona je bila ua Dunaju pri stricu in kakor sem čul, je pred tremi leti prišla v Združene države. Ona je sedaj morda že omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo, naj javi naslov uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt Street, New York City. <14-16—5)
Kje je moj bratranec ALOJZIJ CARGO? Doma je iz Kanalskega vrha pri Gorici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — A-lois Humar, Box 251, Mari-anna, Pa.
Kje sta po domače JOE in JOE OKLUKARJA, doma iz Št. Vida pri Zatični na Dolenjskem? Pri meni sta bila na stanovanju in tudi denar sem njima posodil. Od tukaj sta šla v Forest City, Pa., in pozabila sta plačati svoj dolg. Za njun naslov bi rad zvedel: John Virant, 3827 Lakeside Ave., Cleveland, O. (13-15—5)
V POJASNILO
, dopisniku Franku Hafnerju v št. 35. N. V., kakor tudi vsem Staro-lcčanom, bivajočim v Rock Springs, Wyo.
V dolžnost si štejem naznaniti, da jaz nisem nikoli in tudi nikoli ne bom skebal; za to imam ne-broj prič. Ker dotični dopisnik omenja, da so skebje Jakob Andrej in Frank, sem prepričan, da misli tudi mene. Prosim ga torej, da naj skebe pove s polnim imenom. Na jasnem bi bil rad jaz, za druge pa nisem odgovoren. Če se hoče dopisnik malo bolj prepričati, naj se obrne pismeno name, ker mu bom dal drage volje pojasnilo.
Frank Ravnikar, P. O. Box 1095, Dawson, N. Mex.
(14-16—5)
Dosti zemlje
Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v njverji tliTtuki fannaraki Mselbia-Wilhrda
v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (1 o vnship) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupilo zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega.
N« bodite Vi zadnji! Vsa pojasnila daj« : LEO ZAKRAJŠEK. ' državni nasalniški zastopnik za Wisconsin, nasal-niškl zastopnik za Soo Line železnico ter za F. N. E. zeleznic in upravitelj
ADRIA COLONIZATION CO.
124-Sth Street. Mihruk«. Wis.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Mon-1 tana in Wyoming naznanjamo, i da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. ROBERT ROBLEK, 1 kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, ka-[ kor tudi za vsa druga v našo stro-t ko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo.
»
; HARMONIK*:
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in • popravljam po najniijih cenah, a delo . trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poftlje, ker sem te nad lfl - let tukaj v tem poshi in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem {kranjske kakor vse druge harmonike 3' ter računam po delu kakoršno kdo xa--jabteva brez nadaljnih vprašanj.
i JOHN WENZEL 1017 E.e2adSt.amUnd O
i
ZASTONJ.
Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na:
Pescia & Co., 1328 Broadway, New York City (29.4—29-5)__
RAZPRODAJA.
Radi odhoda prodam čisto novo opravo za 4 sobe za $100, vredna $200. Priporočam se rojakom ISlo-' vencem; ki si želi nabaviti poceni hišno opravo, sedaj se mu nudi lepa prilika.
Matija BaniČ, 1237 Ave. A., med 66. in 67. cesto. (13-15—5)	New York City.
NA PRODAJ
40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X6VL\ vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po dr-j žavni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich.
(13-5—13-6 v d)	j
Rad bi zvedel za naslov svojega brata JOŽETA TEKAVEC. Pred enim letom je bil v Orient, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, najljubše bi mi pa bilo, če se mi sam oglasi. Jaz bi ga rad osebno obiskal, predno odpotujem v stari kraj. — John Tekavec, Box 39, Lobelia, W. Va.	(13-15—5)
OGLU.
Cenjenim rojakom priporočani ■voja
NARAVNA VINA
iz najboljšega groidja.
Lansko rudeče vino po 404 gal., staro rudeče vino po 451 galona lansko belo vino po 451 gal. in najboljše staro belo vino po 50* gal. 100 proof močan tropinjeve* 4y2 gal one $12, 10 galon pa $25
Vino pošiljam po 28 in M g a; 7mara& in distillerijs blito »r staje.
Pošljite vsa pisma na: Stephen Jackse, Box	St. Helena. Ca) j
<Q> $19.00 zastonj.
^Sk^^^B	Sfi 00. potem izraziteoglas ter ga narri JBdopošljite z natančnim naslovom vred,
-^s^ŽŠB'ISlPlf:	nakar vam tak<\j pošljemo uro v krasni
MP-^T '	škatlji na ogled popolnoma zastonj.
let, s svetovno znanim kolesjem. * Nato ^^ae^^pP^	plačate agentu $t».00 in par centov za
ekspresne stroške.
Mi popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali jih pa izmenjamo za druge.
OPOMBA. Xa zahtevo vam dopošlje no naš veliki, ilustrirani cenik zastonj.
NATIONAL COMERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. 111.
Phones Canal	~	v ,	mm
iiiw^^^^m ^^ Denar mecete proc! ^M
^i^^^^pffij^B ako nc podpirate svojega rojaki.
izvrstno domače vino
llfllis	JnH pust, iffjse po.-ebiio priporočam slavnim
^ifci^liiili ^	friovMiskim <1 ruštvani ob priliki kake veee-
imam isvrstnr domaČe klobase PiMk	in vsakovrstno giocerijsko blago, katerega
ljubi naš narod. Pošiljam denar na vee j^^laWbX^'^^j strani sveta in parobrnrlne listke z* v^e RB^hHI^Kb^^SI ProSc* Zastopam "Oilaa Naroda", prodajam B^oI^SpSIk^B^' 'JM in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Opravljam vse Bg^p^^^^^^SOH y notarski posel epadajoče dela, ker sem
FRANK JI'RJOVEČ l^^^SrafraSSOiBl 1801 W. 22nd Street, Chicaxe, HL »I ..I..!.................... ■■■! ..................■!—..........
KROMATIČNE HARMONIKE,
importirane iz Nemškega, trivrstne, 31 tipk, 18 basov v treh vrstah, vredne $40.00 stanejo vsled razprodaje samo $30.00; za to ceno dobite tudi nemško uglašene istega dela. Dvovrstne, 21 tipk, 12 basov vredne $30.00 stanejo samo $20.00.
V zalogi imam tudi vsakovrstne importirane
Lubasove harmonike.
Pišite na:
ALOIS 5KULJ,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu roj'aku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Celar St,
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiate in urejene 9obe za spa vanje.
Obed (tr> j:di!a) 25 centov.	Spavanic 25 ceu:ov.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad	700 milijonov kron.
Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
43-5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejerca vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišca cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja
v to hranilnico.
Naš dopisnik v Z jed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St,	' 6104 St. Clair Ave., N. EL,
NEW YORK.	CLEVELAND, 0.
k
Skrivnosti Pariza.
SUKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA.
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N.
(Nadaljevanje.)
—	"Da, prijatelji, jaz sein t»i 1 tisti. Frank j«1 1 >i 1 ključavničar in je izdeloval tudi ključe. — Inul sem izvrsten načrt v glavi, pri čemur hi mi lahko pomagal Frank. Ju razodel sein mu svoje misli.
—	Init-I sfin vu.ni■ n«* odtiske in njemu hi bilo trel»a le ponarediti ključe ;><> njih. — Ali dobrosrčni otrok je odklonil mojo ponnudbo.
—	Tedaj sem si mislil: * Človeku se mora storiti dobroto, četudi jo odklanja . Zato sem pisal njegovemu mojstru pismo brez podpisa in eiie^ra njegovim tovarišem. Pisal sem jim, da je Frank odpuščen kaznjenec. In mojster mu je pokazal vrata, in tovariši mu obrnili hrbte. Frank j_rre nato k drugemu mojstru, pri katerem je delal Osem dni. Isto! In e. hi !>il delal pri desetih, pa bi bil pisal deset pisem."
—	•"Takrat niti -lutil nisem, da me izdajaš Ti", de Frank. "Da sem vedel to, bi Ti predla slaba."
—	"Da. ali tako neumen vendar niit-m. Rekel sem Ti, da grem v Lonirjumeau obiskat svoji ga strica, pa sem. ostal v Parizu ter vedel prav dobro, kaj počenjaš."
"Torej tudi novi mojster me je zapodil iz svoje delavnice, kakor bi bil samo š> za vislic •. K sreči imaš >e denar naložen v banki, - -m si mislil ter k tistemu blagajniku. Ali tistih sedemsto frankov je izginilo v nj< urovo malho, iu jaz nisem imel niti za pre-noeišče. Videti hi '>ili morali mojo jezo! Debeli ITromee se je delal, kakor bi pr:«4*l iz Longjumeau. in izrabil je to priliko v svojo korist.- 1'vid« l sem, dn ne morem ostati pošten. Ce je človek že enkrat tat in je Ml /e zaprt, se ne otrese izl. pa te bolezni. Debeli llromec me je obdeloval dolgo...
"Dokler se ni spreobrnil dobri Frank", poseže debeli ITromee \ h.vdo. " I tlal se je, in stvar bi se bila skoraj obnesla imenitno. Zalda j' naju zalotila policija."
—	"Da, da. Toda no-ne potovo ne bi bilo tukaj, da me ni okra-d■ ] tisti |>r«.k!eti blapajnik", de Frank s silno jezo.
—	"No, no", se spet vmeša debeli Hromeč. "Ali se Ti godi tako slabo? Si se li počutil boljše v svoji delavnici?"
—	"Itd sem na prostem."
—	"Da, ob nedeljah, to j a tudi le tedaj, če ni bilo nujnega d- hi. C< I t-den biti priklenjen kakor pes! In vedno v nevarnosti, da i/pubiš delo. Slep si, ker ne vidiš tukaj svoje sreče —"
—	"Ti mi odpreš oči", odgovori Frank grenko.
"No, prav;-en mora hiti. Priznam, da si upravičeno razjarjen. Skoda, da se je tista majhna zadeva izjalovila. Toda čez par no rcev se sp< t poskusi lahko. Ljudje s<* že pomirijo med tem časnm. .lako hopata hiša. Seveda ne morem jaz nič več misliti na to, k- r L«»m ohsojeii v dosmrtno ječo. Ce pa dobim kopa. ki bi se zavzel za to zadevo, mu jo odstopim prav poceni. Voščene odtiske ima moja žena. Treba je samo še ponarejenih ključev. Ako mu dam 1. n. Uii j n n vodil, poj de stvar kar sama od sebe. Desettisoč frankov se bi zaslužilo. In to Ti je lahket v tolažbo. Frank."
Sokrivec b-jra Hromca odmaje z glavo, dene roke križema na prs« in ne odgovori ničesar.
Cardillac prime debelega Hromca pod pazduho, ga potegne na-stran ter mu reče:
"T >io za i h vo, ki »e je izjalovila Tebi, s* da še izvesti?"
—	"Cez dva meseca, da."
—	"Lahko dokažeš.'"
—	"Da."
—	"Koliko zahtevaš?*'
' i ■ ii\o\ \napr j, in povem Ti dogovorjeno besedo, s kali ro dol.iš Vie>e"iie odtiske od moje žene. Ce s«- Ti stvar posreči, zalit< \ am še p tiue dobička, kat ro je izplačati moji ženi —"
—	"Jako {KH'eni.'
—	"eC hi me hotel oslepariti za moj del ž, ga ovadim."
—	"Tako hi bilo prav, če bi Te opeharil. Tenia tatovi so med Se («>j pošteni. Saj potrebuj-jo drug drugega, sicer bi se ne dalo izvršiti nobene tatvine."
Ni srečnež je povoril povsem resnično.
Tat,]«' malok-iuj prelurnjo dano beseilo pri svojih poslih.
Jako mnogo tatvin - razdeli na tak način v zaporih, razproda iu dogovori »pet zla postedieu skupnih zaporov.
"Ce so Tvoj« bes-de resnične", nadaljuje Cardillac, "prevzamem morebiti tisto lldcTO. Nobenih dokazov se nima proti meni. Oprušccn bom. tek in štirinajstih dni pridem pred sodbo, in čez dvajset dni na prostih nopah. Prethn se ponaredi ključe in se dobi potr> hnih poizvedb, preteče pet, ali šest tednov —"
-- "Kavno toliko, da se bodo čutili ljudje spet varne. Sploh pa misli vsakdo, ki je bil okraden enkrat, da se mu ne more več pripetiti kaj takega. To veš t tuli Ti prav dobro."
• >e\ .h' veia. Torej prevzamem stvar. Edina sva."
—	"Ali mi pa tudi lahko plačaš? Zahtevam aro."
—	'"To je moj zadnji gumb", odgovori Cardillac ter odtrga v ruto zavit pumh s »vojepa siromašnega jopiča. S svojimi dolgimi nohti od v o/i ja ruto, v kateri je bil namesto gumba luisdor-stotak.
—	"Vidiš", se pristavi, "da Ti lahko izplačam aro."
- "Ker prideš kmalu na prosto in imaš potreben kapital, se boš l.diko pečal h takimi posli", de debeli Hromeč. "Zato Ti bi prepustil se nekaj drupepa. Ali to je prav otročja zadeva, Ti pravim, e isto otročja. Misli si osamljeno hišo v neobljudenem mestnem o-kraju, pritličje, ki gleda ne eni strani na čisto mrtvo ulico, na drugi pa na vrt, in dvoje starih ljudi, ki gresta spat s kurami. Iz strahu pred tatovi sta djala svoje zlato v velik lonec ter ga skrila na gotovem mestu. Moji ženi je to izklepetala zgovorna dekla. Ali y vnaprej Ti poveiu, da je to drugo dražje od prvega. Kajti tre-- ba je itfmo iti tja in poseči samo v lonec."
—	"Gotovo s« lediniva. — Kakor vidim, si bil prav priden, odkar ni prišel iz melunške jeee —"
—	"Da, imel tem srečno roko ter zaslužil okoli 1500 frankoy. Najboljše moje delo pa je bilo pri dveh ženskah, kateri sta stanovale v isti hiši kakor jaz."
—	"Pri stare in Micou?"
—	"Da. prav."
—	"In Tvoja žena Žefa?"
"Je prav pasjega pokoljenja! Vohala je medtem pri tistih dveh starih zakoncih za loncem z latimi živalieami."
—	"Izborna žena!"
—	"Ponosen sem nanjo. — Ob tem mi prihaja tudi Sova na misel. Jo li poznašf"
—	"Da. Nikolaj mi je pravil o njej. Učitelj jo je umoril ter znorel ob tisti priliki."
—	"Morda zato, ker je izgubil oči. — Torej velja, Cardillac! Nikomur ne erhnein niti besedice o najini kupčiji."
—	"Nikomur. — Drevi se pogovoriva še nadalje o tem."
—	"Kaj počenjate tu?"
—	"Smejemo se in uganjamo neumnosti."
—	"Kdo je predstojnik Vaše dvorane!"
—	"Skelet."
—	"Krasen dečko! Videl sem ga pri Martialovih na "Otoku Preiskovalca", kjer sva ga poganjala imenitno —"
—	"Nikolaj je tudi tukaj."
—	"Vem. Stari Micou mi je povedal. Pritoževal se mi je, da ga Nikolaj izžema. Tudi jaz se ga lotim. Zato imamo skrivalce."
—	"Prej sem omenil Skeleta; tamle prihaja", reče Cardillac kazaje na predstojnika, ki se je pojavil na pragu ogrevalničnih vrat.
—	"N;i posvet!" zavi ije Skelet debelemu Hromcu.
—	"Takoj!" odvrti* ta ter gre s Frankom držeč ga pod pazduho v oprevalnieo.
Med pogovorom debelega Hromca, Franka in Cardillaca je na Skeletov ukaz zbral Barbillon okoli petnajst banditov, ki so prihajali posamič v dvorano.
Drusri jetnik: so ostali na dvorišču ter se po Barbillonovem nasvetu prepirali naglas. To pa samo zato, da obrnejo paznikovo pozornost nase. V ogrevalnici so se kmalu zbrali Skelet, Barbillon. Nikolaj, Frank, Cardillac in tistih petnajst jetnikov.
Barbillon se je postavil na vrata, da takoj javi zborovalcem morebitni prihod službujočega paznika.
Skelet si vzame torej pipo iz ust ter nagovori debelega Hromca:
'Dalje prihodnjič.)
r	\
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
pravih domaČih
EKRAN JSKIH K O S S
V zalogi j'h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- 1 :-: skera. Iste se pritrdijo na kosieče z rinkcami. :-: j
Cena 1 kose je 1.10,
Kdor naroči G kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekia; □ □
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
- j Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50e. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.
______
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Eveleth, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji kraj naš zastopnik
LOUIS BAUDEK,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izda vati tozadevna potrdila. Rojakom ga_toplo_priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
KVOKKO J Alt M,
kateri j« pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" im aa to izdajati pravo veljavna potrdita. Obenem pa proaimo cenjene rojake, da mu gredo mm roko, kakor »o vedno bili naklonjeni malim prejšnjim potnikom,
8 spoštovanjem
Upravmiitvo Gla« Naroda.
N A ft I ZASTOPNIKI.
<atsrl bo poooiaičsnl pobirati naročnin« ca "Glas Naroda" In knjla«> kakor tudi ca vaa druga v naio atroko apadaJoC« poala.
Jenny Llnd, Ark. In okolica: Michael
Jlrar.
San Francisco, Cat.: Jakob Loviln. Danver, Colo.: John Debevs li A. J TerboTC.
Leadvlll«. Colo.: Jerry Jamnlk
Pueblo, Colo.: Peter Cull* to J. ■ Oolta.
Salida, Colo, in okolica: Louis CoateU« The Bank Salmon) Waiaanburg, Colo.: Anton Bafttah Indlanopolis, Ind.: Frank Urajner. Depue, III.: Dan. Badovlnae. Chicago. III.: Frank JurjovM. La Salle, III.: Mat. Komp. Jollet, III., in okolico: Frank LanrlS Matija Llberšar in John Zaletel Mineral, Kana.: John Stale. Waukedan, 111.:. Frank PetkovSafc la Math. Offrln.
So. Chicago, III.: Trtnk Cerna. Springfield, III.: Matija Barborlfl. Frontanac. Kana. In okolico: Frank Kerne.
Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa. Calumet. Mich In okolico: Parel Shalta in M. F. Koba
Manlatlqua, Mich. In akollco: »■ Ka-
South Raneo. Mich. In okolloe; M. D.
Ukorte.
Chlaholm, Minn.: K. Zffonc, Frank Medved in Frank Žagar
Ouluth, Minn.: Joseph Bhar&bon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Qoute, Jakob 8kerjane In M- L. Kapech.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotaa la Alofi Baudek.
Olibert, Minn. In okolica: Ltemlm TaaaL Hlbblng, Minn.: Ivan Pouia. Naahwauk. Minn.: Geo Mauia. Virginia, Minn.: Anton W. Tom St. Loula. Mo.: Mike Grabrtna. Aldrldge. Mont.: Gregor Zoba« Klein, Mont.: Mich. Krivec. > Brooklyn. N. V.: AioJMj ClhnS .
Little Fall«, n. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Ma rlnčifi, Chas. Kar linger In Frank Kovači Č.
Bridgeport. Ohio In okolico: Frank
Hočevar.
Bar bet on, O. In okolico: AJola Balaat Collfnwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, O. In okolico: John Kumte. 18SB. E. 29th St.
Youngatown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. JusUn Allegheny, Pa. In okolico: M. KlartaB Braddock, P«.> Ivan Germ. Brldgevllle Pa.j Rudolf Pleteriek. Burdlna Pa. In okolico: John KarflU-bul
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, P«.: John Koklick. Brougthon, Pm. In okolico: Antoa Das-Bar.
Export, Pa. In okolica: John Prostor. ' Forest City, Pa.: Karl Zalar In Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton ValentlnCia. . Irwin. Pa. In okolico: Frank Daalai. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjm. Meadow Lands. Pa.: Geo. Bchulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaCak Pittsburgh. Pa.i Ignacij Podvaanik. Ignaz Magister In Frank Bamblč. •Unity Sta.. Pa.: Joseph Skertj Steel ton, Pa.: Anton M. PaplA Wniock, Pa.: Frank Seme in Joaeph Peternel.
Wlnterquartara, Utah: Louis Blast eh. Black Diamond, Waah.: Gr. Porenta Bavanadale, Waah.: Jakob Romlak. Thorn aa, W. Va. In okolico: Frank Kocian In Frank Bartol. Grafton, Wis.: John StampfeL Milwaukee, Wis.: Joeip Tratnik IB John Vodovnlk In Jon. Zupanfit«.
Scheboygan: Nick Badovinac in Frank Novak.
Waaft Allla. Win.: Frank Bkak. Rock Springs. Wyo.i A. Justin la Tal WHO
Izšla je
lična knjiga s ti&.-J f".'!7:^ '
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naroči- I li smo več iztisov te knjige im je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu"
sestoji iz 13 posameznih sešitkoT, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držaT in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p» 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.. New York City.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	j * i J]\
Bdlna zaloga
Družinskih in BlazniM
PRATIK
n leto 1914.
1 istis stane . • . 10c. Cene Blaznikove pratike io iite.
V zalogi i upravnistva "glas naroda", 82 Cortlandt St9 New York;
6104 Si. Clair Ave.,IT E. Clsrelud, 0
Koledarjev
imamo t zalogi 1« ie nekaj sto b kdor rojakov ga ie nima, naj m podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv im bolj obsežen kot drugi letniki. Cema ma je s poitmino vred 25 centov.
Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York Citj
I ^^fWl	i ntlurV'Tn
! g IP flčS tf^	Alpenpomaie
' Bj|f*	T*7	- /pnskam in ,
i gjl	M^/jx^ .^gfu^^ možkim, ka- '
V^^j^jg^^MlKNB^^	zrastejo v še-
^jB^HHHLg^' stih tednih lasje popoino-^^^^Ba^Ssjp^HBa«^	ma. ne bodo i
.	bodo oniv«li.
' zrasto možem v Testih tednih brada in brke. ki ne b.ido izpadale in ne bodo postale sive. O teku S dni popolnoma < zdravim revmatizem, kostibol. tr-jranje po rokah, nog-ah in hrbttnici. Rane. opekline. bule. ture, kraste in kurja otess, bradavice, notenje ncf. zeb!ineitd. cdstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washing-tonu, i znamenje, da so čista in najbolj ospešna. Pišite | takoj po cenik! Pošljem g a zastonj.
JAKOB WAHClC,
1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.	I
RED STAR LINE
Plowftba med New Torkom m Antwerporo.
Redna teder.sk a zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
mun ujm im
nun UMU
IXNVLiMi, hi« ni
▼ABimi^n ULtllta
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka In udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat-ako in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami ja dvojna direktna železniška sveža.	'
Posebno se ie skrbi ia adoboost potail ov medkrovja. Tretji razred obstoj* od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informa nje, cene in voine listke obr iiti ae je nai
red star ljivb
«
No. 9 Broadway	No. 14 Dearborn St.	233 Main St
New-York.	Chicago. III.	Winnipeg, Man.
94 State Street	1306 "F" St., N. W.	319 Gearv St
Boston, Muss.	Washington, D. C.	San Franciako, Cal.
13191 Walnut St.	210 St. Charles St.	121 So. 3rd St.
Philadelphia. Pa.	New Orleans. La.	MIneapolis. Minn. 619 Second Ave. 11 & Locust St. 21 Hospital St.
Seattle, Waah.	St. Louis. Mo.	Montreal. Canada.
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANT1QUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črt«	_____ ]
do HAVM, PARIZA, i VICE, INOMOSTA in LJUBLJANI.
Poštni parniki so:, '	* ^
"LA PROVENCE"	L A. SAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE**
sa dva vijaka	na drt vijaka	aa dva vijaka	a« štiri vijaka
Expresni parniki so:
"Chicago", "La Touraine", "Rocharabeaa" "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
67 N. B.
*LA PROVENCE 2u. maja 1014. #LA SAVOIE 10. junija 1914. + FRANCE	27. maja 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1914.
tLA LORRAINE 3. junija 1914 f FRANCE 24. junija 1914.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. P08EBNA PLOVITBA V HA VRE
+ROCHAMBEAU 23. maja 1914 'NIAGARA 13. junija 1914. •CHICAGO	8. junija 1914. RO< H AM BEAU 20. junija 1914.
Parniki s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po itiri vijaka.
iTstro-imerikan^ka e r t a
(preje bratje Coaulichi
Rajprjpra?M|Si in oijeinaisa parebridoi trta za Slovenca id Hrvati
nralk mm In vijaka "Haivia Waudhovoh"! Rtgulama vožnja med New orkom, Trstom^io Reko.
tea volail lifltk«f]is N«w Torki n DL rural »Jitt
V«i »podaj .navedeni novi fuo*	TRSTA ............................................. '$25.00
brodi na dva vijaka imajo	LJUBLJANE ...... .............................. $26*18
brezžični brzojav	REKE ........................................................................$25*00
ALICE,	LAUBA,	ZAGREBA .....................!".V "" $o6 08
MARTA WASHINGTON,	KARLOVCA .......................... ........... $26.25
ARGENTINA,	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. in
OCEANIA,	Martha Washington znaša !f4.00 več.
KAI6EB FRANZ JOSEPH L	II- razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L
od $65.00 do $70.00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Phelpt Bros A Ca«, G?n. Agent«, t Woh,«<t(». stmt, new tork.
m