List 22.
Gospodarske stvari.
Kolikor gosteje so trte sajene, toliko slabše
je vino.
(Posneto po „Allgemeine Wein-Zeitung").
Število trt, ki rastejo na hektaru vinograda, je zelo različno. Merodajna je zemlja, lega, trtna sorta, način trtne vzgoje, namen vinarstva, stara navada itd. So vinski kraji, koder sadijo do 25000 trt na hektar, pa tudi taki, koder raste na tolikem prostoru le do 5000 trt. Ta velikanski razloček v številu trt na enako velikem prostoru je povsod v neposrednjem razmerji z kakovostjo vina, ki se prideluje. Namreč: Kolikor več trt na jednem hektaru raste, toliko slabše je vino. Temu je vzrok različno zgrevanje zemlje po solnčni toploti in različna množica redilnih snovi, ki pristoje vsaki posamezni trti. Pa tudi način vinarstva pri tem vpliva; koder hočejo pridelati mnogo vina, tam trte gosto sadijo, koder jim je bolj mar za dobro vino, tam sadijo manj trt. Koder nameravajo pridelovati velike množice vina, tam tudi take trte gosto sadijo, ki uže od narave močno ženo, kakor tudi trte visoko vzgojujejo, če ravno pri taki vzgoji uže samo na sebi ni moči dobrega vina narediti.
Naredili so poskušnjo z dvema vinogradoma. Na enem prišlo je na hektar 8000 trt, pri drugem pa 10500. Lega, zemlja, rodovitnost, starost trt itd., bila je obema vinogradoma enaka. Večletna preiskavanja ob trgatvi so pokazala, da je mošt prvega vinograda imel redno 1*5 do 2% sladčine več in 0'75 do 1*00% kisline manj kakor mošt drugega vinograda. Ees je pa zopet, da je bilo v drugem vinogradu sploh do 11% vež mošta ko v prvem. Ker se pa pri prodaji vina na kakovost gleda, dobili so za vino iz prvega vinograda tretjino več denarja ko za vse vino iz drugega.
Naši vinogradniki naj dobro pomnijo vse to, zlasti pri novih nasadih; če ravno jim svetujemo vinarstvo tako urediti, da veliko vina pridelajo in ne gledajo preveč na posebno izvrstnost vina, vendar pa tla vinograda ne smejo biti nikdar popolnoma obsenčena.