Iz delovnih kolektivov naše občine
SCT Ljubljana
Cene stanovanj. Na račun sta-novaiyskih cen imamo vsi veliko pripomb, resničnih in krivičnih. Zato so v okviru splošnega zdru-žeiya gradbeništva in IGN napra-vili analizo na osnovi primeijav za zadnja štiri leta, ter ugotovili:
Cene na drobno so se v štirih letih povišale za 417%, cene živ-Ijenskih potrebščin za 400%, cene industrijskih izdelkov pri proiz-vajalcih za 369%, cene stanovanj pa za 347%. Razkorak med rastjo cen stanovanj in drugimi cenami se je zaostril v lanskem letu, ko so bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kar za 610% višje kot leta 1980., cene stanovanj pa za 468%. Nadalje so se cene v črni metalurgiji dvignile za 679%, pro-metne storitve za 675% in proiz-vodnja gradbenega materiala za 770%.
Novi prostori vojaške bolnice na Starem Vodmatu. Koreniti gradbeni posegi na objekUh voj-ne bolnic* spreminjajo zunarvjo iii notranjo podobo. Na objektih ki-rurgije in fizioterapjje so z predel-nimi stenami pregradili večje bol-niške sobe, položili nove tlake, iz-delali nove vratne odprtine, skrat-ka popolnoma prenovili in opre-mili prostore. Zgradili so tudi no-vo infekcijsko zgradbo premera 26x 15 metrov. Hkrati z obsežnimi adaptacijskimi deli tečejo tudi in-frastruktuma dela v parku voja-ške bolnice.
Ljubljanska banka
Z novo računalniško opremo bitreje. V skupnem centru za ra-čunalništvo LB je bila postavlje-na in vkljutena nova računalni-ška oprema za skupne obdelave podatkov temejjnih bank in zdru-žene banke. Devizna cena te opre-me je preko 5 milijonov US dolar-jev. Na računalniških bodo obde-lovali hranilne vloge, žiro račune, devizne račune, devizno poslova-nje, inozemske nakaznice in po-trošniška posojila. Terminalska mreža se bo povečala od sedanjih 260 terminalov na okoli 600 termi-nalov.
Jubilej pevskega zbora Ljub-ljanske banke. Pevski zbor Ljub-Ijanske banke šteje danes 32 čla-nov. Pod neumornim vodstvom Rudjja Loborca, so v 10 letih dela doživeli velike uspehe. Imeli so preko 170 intemih in javnih na-stopov ter dobili številna prizna-iya in pohvale.
Varčevalna dejavnost LB v tu-jini. Varčevalna dejavnost LB v tnjini je v lanskem letu dosegla devizni dotok v višini 242.018.000 DM ter tako presegla letni plan. Načrt dotoka v letu 1985 so prese-gle tudi informacijske pisame v Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Salzburgu, Stockholmu in Ziiric-hu. Za leto 1986 načrtujejo v za-hodni Evropi devizni dotok v viši-ni 243 miljjonov DM. V ZR Nem-čiji načrtiyejo v primerjavi z reali-zacjjo leta 1985 zvišanje za 3%, v Avstrui pa za 1%. Podatki za leto 1985 kažejo, da je udeležba Loub-
Ijanske banke v skupnem dotoku na devizne račune občanov iz tuji-ne v Jugoslavjjo že presegla 40%. Ta delež se že nekaj let nepreki-Hjeno povečuje, kar priča o uspeš-nosti delovarga Loubljanske banke.
Metalka Ljubljana
Za dobro delo. tudi dobro pla-čilo. V letošnjem gospodarskem načrtu so se odločili za dobro na-grajevanje. Vsota za osebne do-hodke naj bi se v primerjavi z lan-skim letom povečala za 90% v de-lovni organizaciji, v trgovinskem delu pa za 80%. Tako načrtovano gibanje osebnih dohodkov bo zahtevalo izredno dobro in zavze-to delo. V trgovinskem delu naj bi se letos celotni prihodek povečal za 49%, v celotni delovni organi-zaciji pa za 53%. Dohodek naj bi bil v Metalki večji za 83%, glede na lanski popravljeni plan, v trgo-vinskem delu delovne organizaci-je pa naj bi bil večji za 74%. Pove-čanje celotnega prihodka po pla-nu ni tako intenzivno kot poveča-nje dohodka, kar pa pomeni, da so se odločili za iskanje notranjih rezerv.
Novi predlogi za vodenje de-lovne organizacije. V analizi po-slovnih problemov in programa ukrepov za povečanje uspešnosti DO Metalke zasledimo tudi pro-jekt vodenje in upravljanje. Pro-jekt zagotavlja doseganje treh skupnih cUJev.
1.  Učinkovito uravnavati dele poslovnega procesa k rezultatom celote v strategiji nadaljnega raz-voja Metalke ter omogočiti svobo-do ustvaijalnosti na vseh ravneh vDO.
2. Zagotoviti fleksibilno organi-zacvjo, ki bo sposobna zagotoviti ustrezen dohodek ob sprotnem prilagajaiyu, zahtevam in spre-membam v okolju in vplivati na okolje.
3.  Zagotoviti učinkovitejSe ko-municiranje (obveščanje) po hori-zontali in vertikali.
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana
Začetek je bil dober. KJjub te žavam zaradi ni^jega fizičnega ob-sega proizvodr\je so v januarju iz-vozili na konvertibilni trg 442 ton izdelkov kar znaša 378.332 USA dolarjev ali 85% nad planom. Konvertibilni izvoz je torej za 35% večji od lanskega januarske-ga. Izvozili so največ v ZRN, Grči-jo, Italijo, Sirijo, Iran, Egipt, Mal-to in na Nizozemsko. Izvoza na klirinško področje v januarju ni bilo.
Najnižja pogostnost poškodb v zadnjih 10 letih. Ob koncu leta 1985 je bilo v DO KTL zaposlenih 2213 delavcev, od tega pa se je poškodovalo 130 delavcev in sicer 103 delavci na delu ter 27 na poti na delo. Na delu se je torej poško-doval vsak 21 delavec. Vsak po-škodovani je povprečno boloval 15 delovnih dni. Težjih poškodb je bilo 5 in od teh 3 na poti (dve smrtni). V primeru s prejšnim le-tom se je število poškodb zmanj-šalo od 147 na 130. V KTL posve-čajo veliko pozornost izobraževa-Hju delavcev iz varstva pri delu.
GZ Ljubljana
Zgrajenih 54 domov za učence in študente. Izteka se 10 letni pro-gram izgradnje in sanacije domov učencev in študentov v SRS. Skupno je bilo v Sloveniji zgraje-nih 54 domov z 14.746 posteljami, od tega v LJubljani 14 z 4.332 po-steljami. Poleg tega je bilo adapti-ranih 19 domov s 4.088 postelja-mi, od teh v LJubljani 6 domov s 1.928 posteljami.
Vsi objekti so bili zgrajeni ali sanirani po strokovno proučenih in izdelanih normativih, ki dose-gajo evropski nivo nastanitvenih zahtev učencev in študentov.
Stanovanjsko podjetje Ljubljana
Poslovno leto so uspešno zak-Ijučili. V stanovanjskem podjetju Ljubljana so poslovno leto uspeS-no zakJjučili. Planira^i celotni pri-hodek so realizirali z indeksorn 115,9%, vendar so bili materialni stroški višji kar za 30% nad plani-ranimi. V politiki delitve osebnih dohodkov pa so prvič beležiii mi, nimalno realno rast (ob upošteva-nju statističnega podatka o rasti cen), saj so bili OD v primerjavi z letom 1984 višji za 80,3% kar pa pomeni v primeijavi s podskupi-no dejavnosti še vedno bistveno zaostajanje.
Intertrade
Zdruieni   na   Daljni   vzbod.
Predstavniki Intertrada, Ljub-Ijanske banke in Iskie Commerce so januaija letos podpisali samou-pravni sporazum o skupnem na-stopu - predstavništvu za ob-močje Japonske, Južne Koreje in Tajvana. Ob podpisu je bilo po-udarjeno, da je to pravzaprav no-va oblika povezovanja, ki pa bi morala postati model sodelovanja vseh naSih delovnih organizacy pri uresničevaiyu posameznih in skupnih interesov na tujih trgih. Tako želi v tem primeru Loubljan-ska banka razvijati stike s finanč-nimi krogi na Japonskem, Iskra vidi priložnost za prenos japon-ske tehnologije v Jugoslavijo, ko-mercialne prednosti pri nabavi materiala in pa seveda večje mož-nosti za plasma svojih izdelkov za ta trg. Za Intertrade je to prilož-nost za izvoz jugoslovanskega blaga na Japonsko, za kar se že zanimajo Gorerye, Fructal, Slo-vin, Slovenijales in drugi. Skup-no predstavništvo ima sedež v Tokiu.
Lojze Cepuš