Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Štev. 4 — Leto L Murska Sobota 11. marca 1949 Mesečna naročnina |Cena 2 din Volitve Osvobodilne fronte - naša nova zmaga Frontovci murskosoboškega okraja so z 97.51% udeležbo izpričali svoio enotnost in predanost Partiji in tovarišu Titu V 103 vaseh je dosežena 100 odstotna volivna udeležba V večini vasi so bile volitve zaključene že v zgodnjih dopoldanskih urah. V tekmovanju, kdo bo prvi stoodstotno izvedel volitve, so bili prvi frontovci iz Središča. Že ob pol osmi uri zjutraj so dosegli polno volivno udeležbo in tako prvi zaključili nedeljske volitve. Poleg Središča so stoodstotno glasovali še v sledečih vaseh: Adrijanci, Andrejci, Beltinci, Berkovci, Beznovci, Bokrači, Bodonci, Boreča, Borejci, Bratonci, Brezovci, Budinci, Cankova, Čepinci, Černelavci, Čikečka vas, Dolenci, Dolič, Dolina, Dolnji Slaveči, Domajinci, Do-manjševci, Gančani, Gederovci, Gornja Lendava, Gornji Črnci, Gornji Slaveči. Prosenjakovci, Puconci, Puževci, Radovci, Rakičan, Rankovci, Ratkovci, Roga-ševci, Ropoča, Satahovci, Sebeborci. Serdica, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Sv. Jurij, Stanjevci, Strukovci, Šalamenci, Zgornji in Spodnji Tešanovci, Tišina. Topolovci, Tvrdkova, Tropovci, Vadarci, Markišavci, Markovci, Martinje, Martjanci, Mlajtinci, Moravci, Moščanci, Mo-tovilci, Murski Petrovci, Nemčavci, Ne- radnovci, Noršinci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Pečarovci, Peskovci, Pertoča, Polana, Predanovci, Predanovci, Prosečka vas, Gerlinci, Hodoš, Ivanjševci, Ivanci, Ivanovci, Kančevci, Korovci, Košarjevci, Kovačevci, Krajna, Kramarovci, Krašči, Krplivnik, Kukeč, Kupšinci, Kuzma, Lipovci, Lucova, Lončarovci, Mačkovci, Veščica, Vidonci, Vučja gomila, Zen-kovci in Ženavlje. V ostalih vaseh je bila dosežena naslednja volivna udeležba: Dankovci 96 odstotkov, Bakovci 84, Dokleževje 98.5, Fokovovci 91, Fikšinci 95, Gornji Petrovci 99, Selo 98, Šalovci 89, Šulinci 84, Vanča vas 85, Vaneča 86.7, Večeslavci 87, Melinci 92, Panovci 91, Petanjci 93, Poznanovci 94, Gradišče 98, Ižakovci 92, Križevci 96, Krnci 91, Krog 85, Kruplivnik 93, Kuštanovci 94.5, Lemerje 94 odst V Murski Soboti so glasovali: I. rajon 99.6 odst., II. rajon 100, III. rajon 84.5 in IV. rajon 99.6 odst. Frontovci so s tekmovanjem pričakali dan volitev Tekmovanju, ki so ga prvi napovedali frontovci iz rogaševskega sektorja, so se odzvali člani Osvobodilne fronte vsega okraja. Tekmovanje je dobilo širok razmah in ponekod beležijo frontovci vidne uspehe. V Kramarovcih so v OF vključeni vsi volivni upravičenci. V Večeslavcih se je na dan volitev vpisalo v fronto 48 novih članov. V ostalih vaseh tega sektorja je vključenih v vrste frontovcev 39 odst. volivnih upravičencev. Pri dvigu članstva sta se najbolj izkazala križevski in beltinski sektor, kjer je v fronto pristopilo 600 novih članov, tako so v Melincih vključili v fronto 60 novih članov, v Domanjševcih so dvignili članstvo kar za 100 odst. V predvolivnem tekmovanju se je vključilo v frontne vrste skupaj 1322 novih članov OF. Iz članstva fronte pa je bilo izključenih tudi 15 nergačev in špekulantov, ki so zavirali delovni polet naših ljudi kot odkriti nasprotniki ljudske oblasti in naše socialistične graditve. V času tekmovanja so frontovci storili tudi 5077 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj so se izkazali frontovci iz Čepinec z delom pri zadružnem domu. Dnevno je delalo 12 frontovcev, ki so skupno opravili čez 600 delovnih ur. Na gradilišču zadružnega doma v Prosenjakovcih je v tekmovanju delalo dnevno 10 frontovcev in mladincev, ki so dovažali gramoz in pesek. Storili so 500 delovnih ur. V Tišini je zajelo delo pri gradnji zadružnega doma vse frontovce. Skupaj s frontovci iz Tropovec, ki pomagajo na Tišini graditi zadružni dom, je bilo izvršenih 450 delovnih ur. Na cesti Mačkovci—Šalovci, kjer so delali predvsem frontovci goričkih vasi. je bilo opravljenih 390 prostovoljnih delovnih ur. Na dan volitev so bila vsa volišča slovesno okrašena. V mnogih vaseh so prihajali frontovci in mladinci na volišča v skupinah, s harmonika in petjem, v prazničnem razpoloženju. Slike is nedeljskih volitev Središčani so se zbrali že pred sedmo uro zjutraj. Vedno so bili med prvimi, pri vsakih volitvah, zato tudi tokrat ne bi radi ostali nekje med poslednjimi. Madžarska manjšina prebiva v Središču. Od celotnega števila volivnih upravičencev jih je 99 odstotkov včlanjenih v Osvobodilno Fronto, V nedeljskem jutru je vladalo v Središču svečano razpoloženje. 109 članov Fronte je v vasi. Pred okrašenim voliščem je živahnot frontovci prihajajo, volijo in odhajajo v skupinah po deset, dvajset. Mladinci so med prvimi, s harmoniko in pesmijo. Dan volitev je praznik, udeležba volivcev pa dokaz, da je vas močna, strnjena in enotna. V Središču predstavlja Fronta delovne množice — množico delovnih misli in rok, pripravljenih za izvrševanje nalog socialistične graditve. Ob pol osmih zjutraj so v Središču pričeli šteti glasove. Nekaj čez osmo uro se je že glasilo iz zvočnikov po ulicah Murske Sobote: »V Središču so frontovci dosegli prvi v okraju stoodstotno udeležbo. Volitve so zaključili . . .« V Lipovcih gredo volitve h koncu. Ura bo kmalu 10. Zadnji volivci prihajajo. »Udeležba bo stoodstotna...« ugotavlja predsednik krajevne volivne komisije. Frontovci so pohiteli. Pa ne samo frontovci! Gruča vaščanov prihaja. »Tovariši, ne moremo stati ob strani! Vpišite nas v vaše vrste« , izjavlja nekdo. Izpolnili so prijave na volišču in takoj tudi izvršili svojo volivno dolžnost. Veselo je bilo po volitvah. Čez vas, v zelenečo ozimino prekmurskih polj je zazvenela vesela pesem, poletela z vetrom čez polja v daljavo in se tam združila z vriskom iz sosednje vasi, kjer so prav tako končali z delom. Fronta v Lipovcih se je na dan volitev pojačala za nekaj desetin novih članov. V Ženavljah, v razmetani vasici sredi goričkih vzpetin, so pri kraju. končano...« Vrh novega zadružnega doma vihra zastava, v lokih se vije po zraku in nenehno plapola. Od daleč naokrog je viden ženavelj-ski zadružni dom in zastava na njem. Sonce poslavljajoče se zime se igra s svojimi žarki vrh rdeče strehe doma. Ob devetih so prišli na volišče štirje najbolj oddaljeni volivci. Ti štirje so zaključili volitve v Ženav- ljah. V Večeslavcih je živahno. Aktivist, ki je prišel sem iz Murske Sobote, se čudi. Odkod toliko ljudi . . .? Prišli so. Osemintrideset je novih. Vstopili so v Fronto, okrepili njene vrste. Prav je tako. »Hočem biti član Osvobodilne fronte ...« Ficko Štefan se smeje. Dobre volje je, vstopil je v Fronto. »Nisem kar tako! Če je treba — še krepko bom stopil kamorkoli. Ničesar se ne bojim in ne branim. Se puške se ne bi, čeprav sem star! Zdrava, trdna kmečka korenina! Ficko je rojen leta 1886! Pa je res tako odločen in pripravljen. Drug za drugim prihajajo. Proces je pri vseh isti: »V Fronto hočemo!« Tovariš iz volivne komisije piše, došli podpisujejo. Po mestu se glase veseli zvoki. Udarna pesem zveni iz zvočnikov Petje prekine glas napovedalca: »Dajemo poročila! Do desetih je glasovalo petindvajset vasi našega okraja stoodstotno; Središče, Ženavlje, Kra-marovci, Cankova, Markišavci itd. « Vedno več in več je volišč, ki javljajo konec volitev. Tudi mestni rajoni tekmujejo. Vse je v prazničnem razpoloženju. Frontovci so tega dne dali duška svoji volji: pod vodstvom naše Partije, s Titom na čelu, združeni v močni Ljudski fronti — strnjeno naprej po poti socialistične graditve! Dejstva pričajo (Iz Porabja) Pri ustanavljanju Kmetijskih obdelovalnih zadrug med Slovenci v Porabju se poslužujejo tamkajšnje oblasti dokaj čudni metod. Razumljivo bi moralo biti. da hi bil vpis v obdelovalne zadruge — takozvani DEFOSZ — svoboden in prostovoljen. Ustanavljanje teh zadrug pa nam daje popolnoma drugačno sliko Namesto prostovoljnosti vstopa pa se nekateri funkcionarji poslužujejo groženj in prisiljevanja, kar nam pričajo naslednji primeri: V šoli v Zgornjem Seniku je bil sestanek, na katerem naj bi se ustanovila kmetijska obdelovalna zadruga. Sestanek je vodil tajnik sindikata iz Doljnega Senika, Kutoš. V svojem govoru o ustanovitvi zadruge je grozil prisotnim, da bodo izgubili vse pravice in da bodo izseljeni, ako se ne vpišejo v obdelovalno zadrugo. Prav tak način prepričevanja za vpis v zadrugo je uporabljal tudi župan Labric Matjaž pred cerkvijo, kjer je razglasil vpisovanje zbrani množici ljudi. V Slovenski vesi so šli še dalje. Dne 13. februarja tega leta je šest članov Madžarske Delavske Partije — v spremstvu šestih policistov — hodilo od hiše do hiše in agitiralo za vpis v DEPOSZ (zadrugo). Metode prepričevanja so bile zopet grožnje z izselitvijo in odvzemom pravic, ki jih madžarske oblasti Slovenski manjšini v Porabju že itak ne priznavajo. Najhujši agitator, pri vsem tem delu pa je bil trafikant Korpič Franc iz Slovenske vesi, ki se odlikuje z mržnjo proti vsemu, kar je slovenskega v Porabju. Take in podobne akcije se vrše po vsem Porabju. Dokazi njih svobode in proste volje so zaprte šole, odprava slovenskega pouka, razlastitev slovenskih družin v Dolnjem Seniku in podobno. Nam, svobodnim državljanom nove Jugoslavije, Slovencem in pripadnikom Madžarske narodne manjšine se zdi vse to zelo čudno. Graditi socializem na tak način ni niti pravilno, niti uspešno. Dan za dnevom bruha budimpeštanski radio klevete in blatenje na našo vodstvo, našo Partijo in naše delo. Če gledamo na gornje primere, pridemo do zaključka, da bi ti očitki lahko padali samo na ljudi, ki na tak način strahujejo in grozijo s preselitvijo slovenski narodni manjšini v Porabju. Madžarska narodna manjšina uživa v Jugoslaviji vse pravice. Pripadniki madžarske narodne manjšine pri nas imajo svoje šole, tudi srednje, svoje ustanove; nihče jih ne terorizira. Svobodno, skupaj z nami, so vključeni v našo socialistično graditev. Tudi pri nas v Jugoslaviji gradimo socializem v kmetijstvu. Naše zadruge, razvoj naprednega kmetijstva, zadružni domovi, ki so zrasli brez pritiska in groženj, so dokaz, da delamo pravilno in da se pri tem delu ne poslužujemo nobenih šovinističnih metod, groženj ali terorja napram madžarski manjšini in našemu ljudstvu. ★ Slovensko prebivalstvo Porabja odvrača tak način izvajanja proste volje in ščitenja pravic narodnostnih manjšin. Tudi mi, Slovenci in pripadniki madjarske narodne manjšine, obsojamo tak postopek in dogodek v Porabju. Upravičeno smo ogorčeni nad takimi grožnjami, ki dokazujejo, da na oni strani še vedno niso izruvane vse korenine fašizma. Vsem delegatom za okrajno konferenco OF okraja Murska Sobota V nedeljo, dne 13. marca 1949 s pričetkom ob 9. uri dopoldne bo zasedanje okrajne konference Osvobodilne fronte za okraj Murska Sobota. Konferenca se bo vršila v Mestnem kinu v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; izvolitev zapisnikarjev, delovnega predsedstva in kandidacijske komisije. 2. Naloge frontnih organizacij na vasi, delo OF v razvoju zadružništva. 3. Organizacijska vprašanja OF. 4. Diskusija po obeh referatih. 5. Volitve delegatov za III. kongres Ljudske Fronte Jugoslavije. Delegati! S seboj prinesite potrdila o izvolitvi, ki ste jih že prejeli od Okrajne volivne komisije. Okrajni Odbor OF Murska Sobota V oddaljenejše sektorje, od koder ni mogoč prihod z vlakom, bo poslal OOOF pokrite kamione za prevoz delegatov. Zbirališča so v sledečih krajih: Rogaševci, Pertoča, Cankova, Gornja Lendava. Radovci, Bodonci, Lemerje, Prosenjakovci, Fokovci. Na zbirališčih bodite točni, najkasneje do pol 8. ure zjutraj (ob 7.30). Delegati iz krajev ob žel. progi, pridite z jutranjim vlakom. Resolucija Frontovcev Murske Sobote svetu namestnikov zunanjih ministrov Na zadnjih predvolivnih sestankih so bile sprejete številne resolucije, v katerih frontovci izražajo svoje ogorčenje nad nepravičnim stališčem, ki ga zavzemajo predstavniki zapadnih držav pri reševanju spornih vprašanj v zvezi s sklepanjem mirovne pogodbe z Avstrijo in zavračajo upravičene zahteve naše delegacije po priključitvi Slovenske Koroške k svobodni domovini — Jugoslaviji. Frontovci Murske Sobote so poslali Svetu namestnikov zunanjih ministrov naslednjo resolucijo: »Z velikim začudenjem ugotavljamo, da predstavniki zapadnih držav z nerazumevanjem gledajo na upravičene zahteve jugoslovanskih narodov po priključitvi Slovenske Koroške v okvir FLRJ. Že plebiscit po prvi svetovni vojni je povzročil našim bratom v Slovenski Koroški dovolj krivic in gorja, ki so ga slovenskemu življu na Koroškem priza- dejale bivšo avstrijske oblasti, še posebej v časih fašistične tiranije. Ljudstvo, ki je med prvimi vstalo v borbo proti fašističnim zavojevalcem, ki se je samo borilo za svojo svobodo in jo tudi izvojevalo s pomočjo svojih bratov in vseh ostalih naprednih sil v svetu, ima tudi pravico odločati o svojem življenju Frontovci Murske Sobote odločno podpiramo težnje naših koroških bratov, stojimo trdno ob stališču naše delegacije in zahtevamo spoštovanje do načel samoodločbe narodov! Zahtevamo pravičen mir, odpravo krivičnih mej, kajti to je v interesu vseh svobodoljubnih, demokratičnih narodov sveta in to zahtevajo neprecenljive žrtve naših narodov v pretekli osvobodilni vojni Zahtevamo pravično rešitev, ki bo združila Slovensko Koroško z Jugoslavijo in utrdila svetoven mir.« Frontovci mesta Murske Sobote. Sami si bomo ustvarjali boljše življenje Iz konference hlapcev In služkinj v Murski Soboti 8. februarja 1949 se je vršila v Murski Soboti konferenca hlapcev in služkinj. Pobudo za to konferenco je dala mladinska organizacija, uvidevajoč vso težo gmotnega stanja služkinj in hlapcev. Konferencah je imela namen, da detajlno analizira dejansko stanje istih ter da pri protizakonitih slučajih izvede nujno potrebne ukrepe. Ob začetku konference je govoril sekretar Okrajnega komiteta LMS, tov Ribnikar Peter. V svojem govoru je nakazal vse težke slučaje izkoriščanja hlapcev, predvsem pa služkinj s strani njihovih gospodarjev. Konferenca je ugotovila, da so isti v ogromni večini zaposleni pri vaških veljakih ter raznih drugih špekulantih. Naj navedemo samo par primerov, v katerih se jasno odraža vsa podlost izkoriščanja mladih delovnih moči. Hlapec Čarni Ludvik, ki služi pri velikem kmetu Tot Lajošu, je lansko leto noč in dan garal za 8600 din, ki jih niti ni dobil izplačanih v gotovini, temveč v obliki dveh oblek, eno raztrgano in eno celo ter ene stare čevlje in eno kapo. Naj še navedemo, da ta mladinec ni niti socialno zavarovan. Če torej zboli, nima možnosti brezplačnega zdravljenja, in se torej mora zdraviti na svojih lastnih stroških. Istega mladinca gospodar tudi ni puščal na mladinske sestanke, ker se je bal, da ne bi mladinska organizacija osvetlila tega mladinca, ker potem več ne bi ostal pri njem. Taki element: celo govorijo svojim hlapcem, da se bodo na mladinskih sestankih pokvarili in slično, da niti ne govorimo o tem. da omenjeni mladinec pred kratkim niti ni upal povedati, zakaj ne hodi na mladinske sestanke, ravno tako si ni upal povedati, kako plačo ima, ker se je bal gospodarja, ki mu je stalno grozil, da mu že tako mizerno plačo zniža O njegovi plači so vedeli samo njegovi starši. Vse to nam jasno govori o brezčutnem izkoriščanju neštetih mladih ljudi, ki jih tedaj, ko ne morejo več delat: v največ primerih enostavno odpustijo: češ, da več niso sposobni za delo. Po referatu je sledila diskusija, v kateri se je jasno odražala vsa slika izkoriščanja teh mladincev po njihovih gospodarjih. Ob zaključku konference se je večje število mladincev in mladink — do sedaj hlapcev in služkinj — prijavilo na delo v našo industrijo in rudnike. Poslali so tudi resolucijo CK LMS in pismo vsem hlapcem in služkinjam v Sloveniji. Frontovci — vključujte se v Frontno brigado Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 11. marca 1949. Izpred ljudskega sodišča Obsojena gospodarska saboterja Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti sta se zagovarjala veliki kmet B a 1 i g a č Štefan in velika kmetica Tivadar Marija, oba iz Beltincev; obtožena sta sabotažnih dejanj pri izvajanju plana v našem kmetijstvu. Tivadar Marija in Baligač Štefan — oba z namenom, da ovirata razvoj našega planskega gospodarstva v kmetijstvu — nista vsa leta po osvoboditvi izvajala predpise setvenih planov, nista poskrbela potrebne delovne sile za obdelavo zemlje, tako, da je zemlja ostala neobdelana oziroma slabo obdelana in še zdaleč ni prinašala pridelkov, ki bi jih sicer ob dobri, zavestni obdelavi morala. Kot solastnika kmetijskega gospodarstva sta pri tem oba obtoženca a svojim zadržanjem zakrivila, da je posestvo v površini 10.49 ha orne zemlje donašalo le neznatne pridelke, vsled česar ni bilo mogoče zadostiti niti obvezni oddaji Poleg tega nista na razmeroma precej velikem posestvu redila primernega števila živine in prašičev V letu 1947 nista izpolnila sledeče obvezne oddaje 1323 kg belih žit in 2 prašiča. V letu 1948 pa sta se na ta način izognila obvezni oddaji 1510 kg rži in pšenice, 510 kg krompirja in 616 kg koruze, 212 kg prosa, 120 kg fižola in prašičev v predpisani teži Isto tako sta v letu 1948. za celo posestvo oddala samo 89 litrov mleka. Z vsemi temi dejanji sta zavestno opravljala kmetijska dela v nasprotju s predpisi setvenih planov in gospodarskih odredb in tako v veliki meri škodovala preskrbi delovnega ljudstva in državnim koristim. Ljudsko sodišče je oba obtoženca kaznovalo. Obsojena sta vsak na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom, na zaplembo celotnega premoženja in plačilo stroškov kazenskega postopka. Ta obsodba nam daje zgovoren in jasen primer načrtne in zavestne sabotaže naše gospodarske dejavnosti, našega gospodarskega razvoja. Taki ljudje so zajedalci, sovražniki ljudstva, ki streme na vse načine samo za tem, kako bi zavrli, škodovali uspešnemu razvoju našega gospodarstva, razvoju naprednega kmetijstva in čimprejšnji socializaciji naše vasi. S takimi ljudmi je treba obračunati, izločiti jih iz vrst naprednih, poštenih graditeljev lepše bodočnosti. Obsodba teh dveh zaviračev delovnega poleta naših zavednih kmetov naj bo poleg tega še opomin ljudem sličnega kova. Ljudstvo izreka v takih primerih zasluženo kazen preko svoje ljudske oblasti. Obsojeni prekupčevalci in špekulanti Okrajno sodišče v Murski Soboti je pred dnevi izreklo obsodbo nad skupino prekupčevalcev in špekulantov iz Rogaševc in Večeslavec, ki so v letih 1947 in 1948 ob priliki odkupov kmetijskih pridelkov prodajali gotove, z goljufijo pri tehtanju odkupljenih kmetijskih pridelkov pri-dobljene kmetijske proizvode in tako na neutemeljen način ustvarjali večje količine viškov — v škodo proizvajalcev, jih prodajali in si denar prisvajali. se pri tem okoriščali z vpisovanjem tujih imen, da so tako lažje preprodajali in nakupovali razne kmetijske pridelke, ne da bi za to posedovali predpisana dovoljenja za na-kup. Obsojeni so bili: Šiftar Ernest, bivši poslovodja Kmetijske zadruge v Rogaševcih, Knaus Karel, bivši trgovec iz Nuskove, Geder Alojz, poslovodja krajevne gostilne v Rogaševcih, Mekiš Alojz, bivši tajnik KLO Roga-ševci. Janič Štefan, trgovec iz Nuskove, Celec Alojz, poslovodja Kmetijske zadruge v Večeslavcih, Gyureč Alojz, Madjar Janez in Recek Kolo-man, vsi trije iz Večeslavec. Obtoženi so se zagovarjali za sledeča krivična dejanja: Šiftar Ernest je kot poslovodja Kmetijske zadruge v Rogaševcih neugotovljenega dne v jeseni 1948. prodal poslovodji krajevne gostilne v Rogaševcih iz manipulativnih viškov zadruge 850 kg žita za 8500 din ter si denar delil s soobtoženim Knausom. Poleg tega je prodal večjo količino jabolk, ki si jih je prisvojil z nepravilnim tehtanjem. Izkupiček so si prav tako razdelili obtoženi Mekiš, Knaus in Šiftar. Na ta način je zadrugo oškodoval za približno 15.000 dinarjev in si od tega velik del prisvojil zase. Kot uslužbenec zadruge si je prisvajal na ta način zadružno premoženje, ki mu je bilo zaupano v službi. Knaus Karel, ki mu je bil v Kmetijski zadrugi Kramarovci poverjen odkup krompirja in sadja, je nagovoril obtoženega Šiftarja, da je prav tako prodajal manipulativne viške sadja, ki jih je pridobival na nedovoljen način tehtanja in odbiranja sadja, te viške prodajal sam in preko soobtoženega Šiftar Ernesta in si tako prisvajal zadružno premoženje, ki mu je bilo zaupano v službi in k temu še nagovarjal druge. Geder Alojz je kot poslovodja krajevne gostilne v Rogaševcih odkupil od Šiftarja 850 kg žita in mu pomagal pri prisvajanju zadružnega premoženja. Mekiš Alojz je vpisal na svoje ime bloke o prodaji 100 kg krompirja in 22 kg jabolk, za kar je vedel, da je last Kmetijske zadruge. Za plačilo je prejel koruzo in vsoto denarja. Janič Štefan je kot delavec v Kmetijski zadrugi Rogaševci brez predpisanega dovoljenja odkupoval od kmetov krompir. 200 kg krompirja je prodal zadrugi po vezanih cenah in tako vršil preprodajo kmetijskih pridelkov na nedovoljen način. Celec Alojz je kot poslovodja Kmetijske zadruge v Večeslavcih v času odkupa v letu 1947 odkupil od takratnega poslovodje zadruge v Rogaševcih, Beznec Ludvika, 200 kg žita za katero je vedel, da je last zadruge V jeseni lanskega leta je prodal večje količine krompirja in se z izkupičkom okoristil, iz manipulativnih viškov je prodal 100 kg krompirja na ime soobtoženega Gyureč Alojza — v škodo zadruge in denar izročil Gyureč Alojzu, ki si ga je prisvojil. Poleg tega je v istem času v Murski Soboti oddvojil okrog 400 kg krompirja, ki ga je imel kot manipulativni višek pripravljenega za prosto prodajo in si tako poizkušal prisvojiti zadružno premoženje. G y ureč Alojz kot nakupovalec kmetijskih pridelkov za zadrugo Večeslavci je preskrbel Celec Alojzu kup ca za krompir in za to prejel plačilo v znesku 1400 dinarjev, poleg tega je vpisal na svoje ime 100 kg in prejel za to denar. Madjar Janez in Recek Koloman sta kot zbiralca kmetijskih pridelkov za zadrugo Večeslavci v jeseni leta 1948 ustvarila ob nakupu sadja neugotovljene viške, od katerih sta okrog 1000 kg vpisala na prodajne bloke s tujimi imeni, hoteč si prisvojiti zadružno premoženje in si izkupiček v denarju razdeliti. V svojem poslu so zvesto sodelovali Vsi obtoženi so se več ali manj kot zadružni uslužbenci, delavci in nakupovalci pri zadrugah v Večeslavcih in Rogaševcih v svojem poslu povezali, skupno ustvarjali nedovoljene manipulativne viške pri odkupljenih kmetijskih pridelkih, jih prodajali na svoj račun in si denar med seboj razdelili. Na razpravi so svojo krivdo delno priznavali, delno pa tudi poizkušali dejanja zvaliti drug na drugega, hoteč tako zmanjšati svojo krivdo. Številne priče so s svojimi izjavami potrdile ugotovitve obtožnice in prikazale dejansko stanje kaznivih dejanj, za katera so vsi obtoženi prejeli zaslužene kazni. Razprava je razkrinkala nedopustno početje gospodarskih špekulantov, ki so s svojimi dejanji povzročili občutno škodo zadružnemu premoženju. Sodišče je izreklo sodbo vsem sedmim obtožencem. Šiftar Ernest je obsojen na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom. # Kanus Karel na 2 in pol leti odvzema prostosti s prisilnim delom in 6000 din denarne kazni. Geder Alojz na 10 mesecev odvzema prostosti. Mekiš Alojz na 8 mesecev odvzema prostosti. Janič Štefan na 3000 din denarne kazni. V slučaju neizterljivosti kazni Po naših zadružnih domovih Delo in dosežem uspehi pri gradnji zadružnih domov v preteklem letu prčajo marsikaj. Po večini gradilišč je videti rezultate celotnega dela, drugod pa nas zopet uče razne nepravilnosti m pomanjkljiva dejanja, kak naj ho bodoči prijem dela pri letošnji gradnji zadružnih objektov. Izkušnje lanskoletne gradnje zgovorno dokazujejo, da se da storiti mnogo, veliko več, kot je bilo storjenega v preteklem letu, le pravilnih načinov dela je treba. Delovni polet pri naših zadružnikih, ki je prišel do vrhunca pred nastopom zime, je še vedno velik. Priprave, ki se vrše že sedaj na nekaterih gradiliščih, govore o pripravljenosti in volji zadružnikov in jamčijo tudi uspeh pri delu. Izkušnje iz lanskega leta bo treba povsod s pridom uporabljati in se izogibati vseh dejanj, ki so se izkazala doslej kot neprimerna in nepripravna. Mnogo je pri delu odvisno tudi od agilnosti in samoiniciative krajevnih gradbenih uprav Tudi za to ugotovitev imamo zgovorne primere iz lanskega leta. Že sam sestav krajevnih gradbenih uprav je važen, kaj ti povsod tam, kjer so bili v dosedanjih upravah ljudje, ki so smatrali to delo le zgolj na papirju, tam ni bilo uspehov Krajevna uprava mora biti prva, ki bo prikazala ljudem pomen gradnje zadružnega doma in tudi sama prijela za delo. O tem imamo dovolj zglednih primerov. Prvotna gradbena uprava v Beltincih, izvoljena takoj ob pričetku gradnje, ni pristopila konkretno k delu, niti ni pojasnjevala zadružnikom pomen gradnje zadružnega doma, posameznika so celo ovirali delo uprave. Taka uprava nikakor ni mogla uspešno voditi gradbenih del. Šele z izvolitvijo nove uprave je delo steklo naprej. Seveda je balo dosti časa zamujenega, tako, da se je šele v začetku avgusta pričelo s kopanjem temeljev. Delo je nekaj časa zelo lepo napredovalo Toda zaradi preslabega aktivističnega dela med zadružniki je proti koncu gradnje prišlo do zastoja Uprava za gradnjo zadružnega doma v Beltincih ni bila več enotna, ni delala na svojem področju tudi politično in delovni polet graditeljev je pričel upa dati. Le s težavo je bil dom dozidan do zime in deloma pokrit. Razume se, da so nastale pri gradnji tudi druge težave. Da dvorana še vedno ni pokrita, je krivda v tem, da ni bilo mogoče dobiti v okraju pripravnega lesa Sedaj je les že posekan na Hodošu. Kljub temu, da je bilo vreme v zadnjih dveh mesecih zelo ugodno, gradbena uprava v Beltincih doslej še m storila nobenih konkretnih podvigov za delo v letošnjem letu. Še vedno ni pripravljen potrebni pesek niti gramoz, kar bi bilo vsekakor že lahko pripravljeno na gradilišču Skrajni čas je. da krajevna uprava v Beltincih pristopi k delu Tudi v Fokovcih so šele v avgustu lanskega leta pričeli z delom Dom je že pod streho in ometan Ovirala so »ih mizarska dela, ker niso imeli na razpolago potrebnih desk. Sedaj že izdelujejo okenske okvirje, vrata in urejajo tla. V letošnjem maju bo dom lahko že v celoti služil svojemu namenu V splošnem so imeli velike težave z lesom. Veliki vaški posestniki, ki raz polagajo z lesom, nikakor niso bili voljni pristopiti s svojim prispevkom na pomoč zadružnemu domu. Delo uprave je tu pomanjkljivo, ker delajo samo trije člani. Tudi v Dolnjih Slavečih so letos sklenili, da bodo gradili zadružni dom. Za dom so zbrali lep prostor sredi vas Pripravljajo že les Opeko bodo delali sami, ker je v vasi zelo dobra glina za izdelavo opeke na razpolago Tudi v Sotini so lani storili bolj malo. Zaradi nedejavnost, krajevne uprave so začeli z delom precej pozno Deloma so zabetonirali temelje V Sotini je težko z gramozom, ker ga ni nikjer v bližini. Apna imajo dovolj pripravljenega, prav tako so tudi z lesom preskrbljen. Vsekakor bo nujno potrebno, poiskati gramoz in ga navoziti na gradilišče, da se bo delo s spomladjo lahko takoj začelo. Lani so imeli težave z zidarji v Fikšincih. Pa tudi material ni bil v celoti pripravljen. V Fikšincih bi bil dom že lahko gotov. Tu leži precejšnja krivda tudi na sami okrajni gradbeni upravi, ki je temu gradilišču posvečala premalo pažnje. Sedaj je pripravljen ves potrebni material; opeka, gramoz, pesek, apno in les. Cim bo vreme dopuščalo, bodo pričeli z zidavo. Tudi v Krogu so zadružniki sklenili, da bodo letos zidali. Je pa tu še vedno kočljivo vprašanje prostora, kje naj bi stal zadružni dom. Prostor, ki so ga izbrali, nikakor ne odgovarja, ker je dosti premajhen. V Dankovcih so lani dogradili dom v surovem stanju. Zadružniki ugotavljajo, da je dom premajhen in da ga bo treba se ista spremeni v kazen poboljševalnega dela. Celec Alojz na dve in pol leti odvzema prostosti s prisilnim delom. Gyureč Alojz na 1 leto odvzema prostosti. Madjar Janez in Recek Koloman pa vsak na 9 mesecev odvzema prostosti Vsi pa na nerazdelno plačilo stroškov kazenskega postopanja. povečati in dozidati dvorano, katere v lanskem letu niso dvignili. Po slabem začetku v lanski pomladi je delo sicer že v pozni jeseni dobro šlo izpod rok. Krajevna uprava se v začetku gradnje ni znašla, kar je privedlo do zastoja. Sedaj pripravljajo material, v kolikor se ga le da spraviti skupaj iz lokalnih virov. Pred nastopom lanske jeseni so pričeli kopati temelje v Prosenjakovcih Dom še ni popolnoma dozidan, zima jih je prehitela Kmalu bodo imeli pripravljen ves potrebni material. Uprava sedaj agilno dela. Letos bodo zidali tudi Ižakovčani. Pristopajo k zbiranju materiala iz lokalnih virov. V Križevcih se dolgo niso mogli zediniti v tem, ali bi zidali zadružni dom ali ne. Tudi tu leži velik del krivde na stari upravi za gradnjo doma. Člani uprave so se namesto, da bi resno mislili o gradnji, izgovarjali, da se dom v Križevcih sploh ne bo mogel dograditi. Šele novo izvoljena uprava je razgibala delo. V mesecu oktobru so pričeli s izkopom temeljev, ki so jih v novembru tudi v precejšnji meri zabetonirali. Zdaj pripravljajo les in gramoz. Potrebno jim je še nekaj cementa in apna. Na Hodošu so že v zgodnji pomladi začeli z delom. Material so kaj kmalu pripravili, in to precej iz lokalnih virov Toda kmalu je delo po krivdi krajevne gradbene uprave skoro popolnoma zastalo. Šele na jesen se je po reorganizaciji uprave, ko so bili pritegnjeni k delu novi ljudje, gradnja razvijala naprej. Sedaj imajo zabetonirane temelje. Zadružniki iz Hodoša so sprejeli obvezo, da bodo dom dogradili do 1. maja letošnjega leta. V Kuzmi imajo temelje zabetonirane in opeko pripravljeno Pripravljajo, tudi les. Prvi zadružni dom v okraju so dogradili lansko leto Gornjelendavčani. Tu je tudi dvorana že opremljena. Dom Je precej velik a se zadružnikom zdi kljub vsemu še premajhen. Zato bodo letos prizidali še nekaj prostorov. Dokležovčani so prav tako pričeli z delom lanskega poletja. Tu je bila organizacija dela zelo dobra. V zelo kratkem času so zabetonirali temelje. Pred jesenjo je delo zastalo zaradi pomanjkanja apna. Čim je prispelo apno na gradilišče so takoj nadaljevali z delom Dom je dozidan, vendar še ni pokrit Imajo že pripravljen potrebni les, tako da bo dom kmalu pod streho 'Pripravljajo tudi ostali material, pesek in gramoz n bodo lahko takoj nadaljevali z notranjimi deli. V Černelavcih so prav tako pričeli z delom v lanskem avgustu. Zima jih je nekoliko prehitela in doma niso utegnili pokriti. So pa to storili letos, začetkom februarja. Čim bo topleje, bodo začeli z notranjimi deli. Markovčani so lansko leto nameravali graditi dom skupno s sosednjimi Čepinci. Toda, ker so bili prvi premalo živahni v pripravah za delo, so se čepinski zadružniki odcepili in dom sami dogradili v Čepincih. Markovčani pa lansko leto niso skoro nič naredili Letos se pa še vedno ne morejo zediniti, kje naj bi stal zadružni dom k delu pristopajo le tisti, ki hočejo dom zgraditi sredi vasi. Druga polovica vasi pa ne dela. Tu bo nujno potrebno, da se združijo vsi vaščani, kajti le na ta način se bo gradnja lahko uspešno razvila. Na tak način pa, kakor se je delalo doslej, je povsem razumljivo, da ne more biti uspeha pri delu. Tudi v Doliču bodo letos zidali. Sami bodo pripravili vso potrebno opeko, jo izdelal doma in spravili na gradilišče les, gramoz in pesek, na kar se bo pričelo z gradnjo. * Vsekakor bo treba povsod pohiteti s pripravljalnimi deli. Čas za to je sedaj najbolj pripraven, pozneje bo zopet prepozno. Izkušnje lanskega leta nam povedo, da ni mogoče hitrega napredovanja gradnje, če ni pravočasno pripravljen potrebni material. Teh nekaj primerov lanskih in novih letošnjih gradilišč zadružnih domov nam daje sliko, kako je potekala gradnja v lanskem letu, kako se vrše priprave sedaj in kaki so izgledi za gradnjo letos. Vsekakor je dejstvo to, da je za gradnjo zadružih domov in sploh raznih zadružnih objektov letos večje zanimanje in več volje, kot v preteklem letu Kmalu bodo prišli toplejši pomladni dnevi. Zadružna gradilišča bodo oživela in v poletju se bodo dvignili številni zadružni domovi po vaseh našega okraja Ženavlje Po otvoritvi našega zadružnega doma, zgrajenega v surovem stanju, preteklo jesen, nismo počivali. Vso zimo, v kolikor nam je dopuščalo vreme, smo nadaljevaii z delom. Do konca januarja letos smo opremili dvorano in tri sobe zraven dvorane — zdaj je delo vsled pomanjkanja apna zastalo, dela pa mizarska delavnica, ki je nastanjena v domu in izdeluje mizarska dela za dom Občni zbor naše kmetijske zadruge smo imeli letos že v dvorani doma. Tu smo sprejeli tudi plan dela za leto 1949. Plan ni majhen, vendar ni bilo med zadružniki nobenega, ki bi bal proti sprejetju novih nalog. Na občnem zboru smo sprejeli naslednje obveze: 1. Dokončna dograditev zadružnega doma do 1. maja, 2. Izdelava 60.000 kom. zidakov za zidanje 3. Zgraditev sadne sušilnice s shrambo za gospodarska orodja, 4. Zgraditev potrebnih prostorov za perutninsko postajo: 5. Organiziranje zadružne ekonomije 6. Ustanovitev zadružne kovačnice; 7 Pomagali bomo v pripravah za gradnjo doma v Neradnovcih. Vsi zadružniki smo trdno prepričani, da bomo sprejete obveze v resnici tudi v tem letu izvršili stoodstotno. Naš zadružni dom že služi svojemu namenu. V dvorani se vršijo razni sestanki in prireditve. V eni izmed sob je Ljudska knjižnica, ki z novo, polno knjižno omaro kar vleče vsakega izmed nas, da jo pregledamo. Tu se shajamo na razne seje ter ima zbirališče tudi naša mladina in žene. Tu smo izvršili tudi svojo dolžnost kot člani OF, volitve prejšnjo nedeljo V sobi je bilo prijetno V kotu je igral »Radio« naše pesmi in nas obveščal o rezultatih volitev. Pri škrinjici so se vrstili volivci, člani OF Vsi člani, in sicer nad 160, kar je okrog 90 odst. vseh volivnih upravičencev, smo oddali svoje glasove že pred četrt na deseto uro tako, da so ob pol 10 uri bile volitve zaključene. Ko smo slišali iz radia, da so ponekod izvršili volitve že prej, smo sklenili, da bomo tudi mi na prihodnjih volitvah končali že ob 8 uri. S tem napovedujemo tekmovanje vsem sosednim vaškim odborom OF. S K Gdo ovira gradnjo zadružnega doma v Tešanovcih ? Že lansko leto je bil sprejet Sklep, da bomo tudi v Tešanovcih gradili zadružni dom. Tudi volja večine zadružnikov je bila na mestu, do gradnje pa kljub temu m prišlo. Isti primer se dogaja tudi letos. kar nas je zavednih m poštenih zadružnikov — ki tvorimo večino — hočemo imeti svoj zadružni dom. Zadružni domovi po naših vaseh, iz katerih že veje zdravo, napredno in | kulturno življenje vasi, ki se vključuje v socialistično izgradnjo naše domovine, nam dajejo dokaz, da je razvoj našega ljudskega zadružništva pravilen in da je le v njem možen razvoj naprednega kmetijstva. Kljub temu pa tudi letos gradnja zadružnega doma ne more steči po pravem tiru. Vprašati se moramo, zakaj ne in kdo so tisti ki nasprotujejo težnji večine vaščanov? Odgovor je lahek in enostaven Družba starih veljakov, špekulantske in kulaških elementov, ki v vedno nameravajo šteti tuje račune v svoj dobiček in razbijati enotnost vasi — to so tisti, ki jim ni za gradnjo zadružnega doma, niti za uspešen razvoj zadružništva, ker bi bilo s tem dokončno obračunano z njihovim izkoriščanjem in nerganjem. Toda mi, kar nas je zavednih in poštenih zadružnikov, frontovcev mi se teh nergačev in večnih nezadovoljnežev ne bojimo. Nasprotno! Dokazali bomo, da jih preziramo, ne maramo jih v naši skupnosti. Zadružni dom v Tešanovcih bomo gradili brez njih, dovolj smo močni. Prepirljivcev ne maramo, kdor pa hoče z ljudstvom sodelovati, ga z veseljem sprejmemo. Odgovor nergačem pa naj bo tale: Danes predstavljajo vas delovni ljudje, združeni in močni v Ljudski fronti, ki jo vodi Partija in ne več skupina vaških izkoriščevalcev in špekulantov. V Domajincih so ustanovili mladinski aktiv » V predkongresnem tekmovanju, ko tekmujejo vsi mladinci našega okraja, smo tudi v Domajincih ustanovili mladinski aktiv...! « Tako nam smeje pripoveduje mladinka Škraban Greta. Greta je že dva meseca na mladinski delovni akciji Aktivnost iz delovnih akcij sedaj prenaša na svoj mladinski aktiv. V Domajincih so ustanovili nov mladinski aktiv, ki šteje 43 članov osmih dneh udarniškega dela so mladinci popravili vaški most, so tudi redni mladinski študij Okrepimo vrste OF z novimi člani Murska Sobota, 11. marca 1949. »LJUDSKI GLAS« Stran 3 IV. kongres LMS pričakujemo s tekmovanjem Predkongresno tekmovanje mladine murskosoboškega okraja se razvija vsak dan bolj in bolj. IV. kongres LMS se naglo bliža, mladinci se pripravljajo nanj, pričakujejo ga s tekmovanjem. V Brezovcih so sprejeli nove obveze V predkongresnem tekomvanju še vedno prednjači mladinski aktiv v Brezovcih. Mladinski aktiv je svoje delo v tekmovanju usmeril predvsem na pomoč mladine kmetijstvu. Ker je v okolišu Brezovec precej zanemarjeno sadjarstvo, si je mladinski aktiv zadal pred kratkim nalogo: očistiti im poškropiti vse sadovnjake v okolišu vasi. Precej je razširjen sadni škodljivec kapar San Jose. Mladinci so se vrgli na delo in v kratkem času očistili in poškropili 1600 sadnih dreves. To so storili s prostovoljnim delom in tako poleg vsega še prihranili vaški kmetijski zadrugi precejšnjo vsota Pa tudi drugod so mladinci in mladinke Brezovec zelo agilni. Doslej so imeli že dve kulturni prireditvi, pripravljajo se na novo prireditev. Aktiv ima redne študijske sestanke. Študirajo največ strokovne kmečke stvari in poučne članke iz Kmečkega glasu. Sedaj so pa uvedli tudi reden Študij po programu študijskega načrta CK LMJ. Ob pričetku tekmovanja je mladinski aktiv Brezovci sprejel naslednje tekmovalne obveze: 1. Mladinski aktiv bo popravil vaški most. 2. Mladinski aktiv bo očistil in poškropil vse sadne nasade v vasi (tej obvezi so že zadostili). 3. Organizirali bomo študijski krožek im ga redno posečali. 4. Uprizorili bomo trodejanko »Volkodlaki«. 5. Mladinski sestanki se bodo vrširli redno enkrat tedensko. 6. Tesno bomo sodelovali v pripravah za volitve OF. Dosegli bomo 100% udeležbo (obvezo so že izpolnili). 7. Za predvečer pričetka kongresa bomo priredili slavnosten zaključek tekmovanja s kresovanjem. 8. V izpolnjevanju obvez in disciplini pozivamo na tekmovanje vse mladinske aktive okraja. V Kraščih mladina razkrinkuje špekulante Tudi mladinski aktiv v Kraščih je v predkongresnem tekmovanju zelo razvil svoje delo. Po kmečki mladinski konferenci so mladinci takoj pristopili k izvajanju nalog, ki jih je zadala prva kmečka konferenca. Z vso resnostjo je začel mladinski aktiv s predpripravami za ustanovitev kmetijske obdelovalne zadruge. Skupaj s partijsko organizacijo vasi so mladinci razkrinkali vaškega špekulanta, ki je zaviral delo. Aktiv je v veliki meri pomagal pri pojasnjevanju vaščanom o prednosti skupnega gospodarstva in pri razkrinkavanju omenjenega špekulanta, kateremu je bila tudi odvzeta zemlja, a so ga nekateri vaščani, tudi iz vrst malih kmetov branili in niso hoteli vzeti njegove zemlje v zadružno ekonomijo. Aktiv nudi ekonomiji vso pomoč. Ekonomija je pod vodstvom zadruge. Mladinci so se obvezali, da bodo ekonomiji pomagali tudi z delom. Zelo dobro je aktiv povezan s partijsko celico na vasi, ki vsestransko pomaga in usmerja delo mladinskega aktiva. Tudi v Ženavljah in Neradnovcih tekmujejo Mladince iz aktiva Ženavlje-Neradnovci poznajo vsi mladinci okraja. Aktiv je dosegel zavidljive uspehe lansko leto pri gradnji zadružnega doma v Ženavljah. Vsled tega so mladinci sprejeli obveze tudi v predkongresnem tekmovanju. Njih najlepša obveza je mobilizacija delovne sile, kmečkih mladincev in mladink za našo industrijo. Iz aktiva je ne davno odšlo 16 članov Ljudske mladine, kmečkih mladincev v industrijo, 14 mladincev pa na gozdna dela. Iz tega je razvidno, da je vodstvo aktiva pravilno razumelo potrebo delovne sile v naši socialistični industriji, vsled česar se je aktiv pozivu mladincem za vključevanje v industrijo tudi v veliki meri odzval. Ra- Pionirji odreda »Staneta Rozmana« v Cankovi so si zadali sledeče obveze v čast IV. kongresa LMS: 1. Učni uspeh bodo zvišali od 50 do 80 odst. 2. Vsaka četa bo vnaprej vodila svoj grafikon o šolskem obisku, učnem uspehu, vedenju in prostovoljnem delu vsakega posameznega pionirja. 3. Predmetni krožki, katerih je 25 v odredu, bodo z večjo marljivostjo študirali svojo snov in nudili večjo pomoč šibkejšim učencem. 4. Šolski obisk se bo zvišal od 95 na 96 odst. 5. Borba za dnevno prehodno zastavico, katero bo vnaprej prejemala najboljša četa v šol. obisku, učenju, disciplini in individualnem delu posameznih pionirjev, se bo še bolj zaostrila. 6. Število članov pionirskega zbora se bo dvignilo od 25 na 40 odst. Pevski zbor se bo do IV. kongresa LMS naučil pet pesmi, in sicer*. Smrt v brdih, Tam, kjer teče bistra Zila, Udar na udar, Pesem o Titu, Pesem o svobodi. 7. Dramatski krožek bo pripravil dve igri in skupno s pevskim in recitacijskim krožkom priredil eno akademijo. 8. Recitacijski krožek se bo naučil 25 recitacij in 5 zbornih deklamacij. zen tega se je iz mladinskega aktiva Ženavlje-Neradnovci prijavilo tudi 5 mladincev za zadružni tečaj. Aktiv je v predkongresnem tekmovanju sprejel sledeče obveze: 1. Za letošnja dela v zadružnem domu bomo pripravili vso potrebno glino za izdelavo opeke. 2. Naša največja obveza je: čim več kmečke mladine naši industriji 3. V aktivu bomo uvedli redni študij, vsako soboto pa bomo poslušali predavanje preko radia. 4. Obisk naših sestankov bomo dvignili na 100 %. 5. Redno — vsak teden bomo izmenjali mladinski stenčas. Aktiv je precejšnji del sprejetih obvez že izpolnil. Po vseh mladinskih aktivih se mladinci pripravljajo na IV. kongres LMS. Kongres se bliža — tekmovanje pa dobiva vse večji in širši razmah. O tem pričajo Številke: v okraju je v času predkongresnega tekmovanja postavljenih 17 novih mladinskih aktivov. Mladinska organizacija se je na ta način povečala za 504 člane. V industrijo je doslej odšlo 52 mladincev. V času predkongresnega tekmovanja so mladinci poškropili in očistili tudi okrog 4200 dreves. Za zadružne domove so pripravili okrog 25.000 zidakov. Predkongresno tekmovanje je razgibalo tudi kulturno prosvetno delo. V času tekmovanja je bilo v okraju že preko 40 kulturnih prireditev v izvedbi raznih mladinskih aktivov. Iz poročil tekmovalne komisije pri Okrajnem komiteju LMS 9. Krožek mladih navaroslovcev bo izvedel sledeče: očistil bo sadno drevje okrog šole, pripravil in uredil bo grede cvetlic in posadil sončnice ob vhodu v šolo. Dal bo pobudo za pogozdovanje in uredil bo skupni herbarij. Zbiral bo mineralije, žuželke in razna semena. 10. Mizarski krožek se bo dvignil od 12 na 20 pionirjev. Ta bo izdelal do kongresa mizo in stole za pionirsko sobo, stojalo za pionirske zastave in 20 lesenih pušk, s katerimi bodo nastopili na Pionirskem dnevu. Prav tako bo ta krožek izdelal še en šah. 11. Šahovski krožek, ki šteje 32 pionirjev, bo naučil igrati šah 10 pionirjev in izvedel šahovski turnir. 12. Odred bo organiziral dve ekskurziji v sosedne šole, kjer bo nastopil s pevskim zborom in recitacijami. 13. Odred bo do kongresa izdal 20 stenčasov in 2 ilustrirana stenčasa. 14. Pri gradnji zadružnega doma in drugih akcijah bo dal odred 500 prostovoljnih delovnih ur. 15. Pionirska dinar bodo vnaprej redno do vsakega 6. v mesecu pošiljali OPŠ-u. Pionirski odred »Staneta Rozmana« v Cankovi naj bo vzgled vsem odredom našega okraja. OPŠ - Murska Sobota V tekmovanje se vključujejo tudi pionirji Pismo vsem hlapcem in služkinjam v Sloveniji Hlapci in služkinje murskosoboškega okraja, zbrani na konferenci, za katero je dala pobuda mladinska organizacija, pošiljamo Centralnemu komiteju LMS in preko njega vsej mladini pozdrave.. Na naši konferenci smo po medsebojnih razgovorih prišli do zaključka, da je delo žuljev naših rok last po edinih, velikih in bogatih kmetov, ki hočejo na račun našega dela in na račun našega izkoriščanja izboljšati svoje že tako dobro življenje. Ugotavljamo, da služimo v velika meri večjim posestnikom, ki pa nam za naš trud in delo ne dajo niti najosnovnejših potrebščin, da niti ne govorimo o bodočnosti Zato smo prišli do zaključka, da ne bomo več nasedali prevaram naših gospodarjev, ki delajo z nami protizakonito, pač pa si bomo začeli sami ustvarjati boljše življenje. Mnogi od nas so se že danes odločili, da bodo odšli v tovarne, tja, kjer je naš kruh in naša bodočnost. Nočemo biti več tisti — od katerih žuljev bi živeli drugi. Naša ljudska oblast —- Partija — mladinska organizacija in naše pridne roke so nam garancija za boljše življenje. Vsem hlapcem in služkinjam Slovenije pa pošiljamo poziv, da stopijo po naši poti in se pridružijo nam, ki bomo v najkrajšem času postali člani posameznih kolektivov naših tovarn in rudnikov, ter tam vlagali naš trud in naše delo za boljšo bodočnost nas in naših otrok. Kličemo vam — na svidenje v tovarnah in rudnikih! Konferenca hlapcev in služkinj murskosoboškega okraja. Ljudska tehnika Uspešno delo Avto-moto društva v Murski Soboti Avto-moto organizacija je najstarejša organizacija Ljudske tehnike v Murski Soboti. Kot društvo deluje že od pomladi 1947. leta. S šolanjem vozačev je pričel že takoj po osnovanju društva tov. Župančič, a po njegovem odhodu iz Murske Sobote uspešno nadaljuje njegovo delo tov. Filipčič, ki je v enem letu svojega delovanja izšolal že lepo število vozačev in izven tega organiziral že tri krožke na vasi. V organizacijskem delu kot v šolstvu mu pomaga tovarišica Flegarjeva, sedanji sekretar društva. Oba sta s skupnim delom dobavila društvu dva avtomobila za šolstvo in Ju usposobila za vožnje. Nad petsto članov in nad stopetdeset izšolanih vozačev, sedem propagandnih akcij na vasi ter več akcij na raznih objektih, povezanih s prostovoljnim delom članstva, kaže moč društva Stalno preseganje plana in vztrajno delo po krožkih in grupah, ki jih je skupno sedem (grupi v Ljutomeru in Dolnji Lendavi) je posledica požrtvovalnosti vodstva kot članstva, kar je spoznala tudi Zvezna skupščina Ljudske tehnike v Beogradu dne 5. januarja 1949. kjer je bilo društvo nagrajeno za svoje delo z radioaparatom. Po svojem delu, širini organizacije in masovnosti je društvo na drugem mestu v Sloveniji Da na tem mestu še vnaprej ostane, se vodi ostra borba med društvi, a ti uspehi se zde vodstvu premajhni. Obetajo še več. Pravijo, da bodo kmalu na prvem mestu. Jadralno letalstvo in modelarstvo v Prekmurju Pred enim letom je bila v Murski Soboti organizirana Letalska grupa. Takrat je štela vsega dvajset članov, ki so pričeli z gradnjo letečih modelov. Že po dveh mesecih je dobila grupa zasluženo priznanje. Bila je najboljša v Sloveniji. Od takrat se je grupa precej omasovila. Danes šteje stošestnajst članov in ima krožek v Ljutomeru, kjer je včlanjenih štiriintrideset mladincev in mladink. Grupa razpolaga tudi s precejšnjim letalskim parkom: ima tri jadralna letala. Letali »Salamander« in »Cegling« sta sicer poškodovani, toda člani grupe, ki želijo leteti, ju marljivo popravljajo. Do 13. marca bosta že sposobni za prvi let. Tudi modelarji so marljivi. Vsak dan je slišati v delavnici Šum orodja in žamor veselih glasov. Po vseh stenah že visijo dogotovljeni modeli Kmalu bodo preizkušali svoje delo v Dolnji Lendavi, kjer bo grupa še v tem mesecu priredila propagandno akcijo. To bo prikaz dela Letalske grupe in obenem bo prikazan način šolanja z jadralnim letalom, ki Še mnogim ni znan. Plan grupe predvideva v Murski Soboti tudi jadralno šolo II. reda. Uspehi, ki jih ima grupa v svojem dosedanjem delu in možnosti, ki so dane za razvoj grupe, to dovoljujejo, število članstva in materialna sredstva, s katerimi grupa razpolaga, pa zahtevajo, da se organizira v Murski Soboti Letalsko društvo, kar bo v kratkem tudi storjeno. • V zvezi z razširitvijo organizacije v zadnjih mesecih so sklenili člani na masovnem sestanku, po razčlenitvi in sprejetju plana dela za leto 1949., da bodo presegli plan za 100 odst. Kakor kaže njihovo dosedanje delo, bo ta obveza tudi dosežena. Kulturni zapiski Proslava 8. marca V dnevih pred 8. marcem — Mednarodnim praznikom demokratičnih žena, so se vršile številne proslave v vseh večjih centrih in vaseh okraja. Mestni odbor AFŽ Murska Sobota je priredil akademijo v okrajnem merilu v Murski Soboti. Akademija, ki se je vršila v soboto zvečer v dvorani Fizkulturnega doma in na kateri so v glavnem sodelovale žene iz vaških odborov AFŽ Gornja Lendava, Dokležovje, Rakičan in Tovarne perila iz M. Sobote, je kljub slabim predpripravam s strani prirediteljev še precej lepo uspela. Na sporedu so bile recitacijske, pevske in plesne točke. Slovenske narodne plese je izvajala folklorna skupina iz Gornje Lendave. Precejšnja uglajenost v nastopu dokazuje, da skupina požrtvovalno vadi in bo z nadaljnjim pridnim vežbanjem dosegla še lepe uspehe. Graje vredna je pri tem folklorna skupina iz Beltincev, ki ni hotela posoditi Lendavčanom oblek za nastop, vsled česar točka ni prikazala slike, kot bi jo sicer lahko. Akademijo so posetile tudi številne žene iz okoliških vasi M. Sobote, dočim je bila udeležba Sobočanov bolj slaba, kar je vsekakor graje vredno Na akademiji so sodelovali tudi so- boški pionirji odreda »Kajuh«, ki so darovali najboljšim vaškim odborom AFŽ knjižna darila. Žene je obdarovala tudi mladina mesta Murska Sobota. Na akademiji so bili tudi objavljeni rezultati tekmovanja Skoraj vsi vaški odbori AFŽ so v tekmovanju sprejeli številne obveze in točke tekmovanja. Tekmovalna komisija pri Okrajnem odboru AFŽ je pohvalila in obdarovala najboljše vaške odbore, * kakor tudi posamezne žene, ki so se v svojem delu posebno izkazale. Vaški odbor AFŽ, ki je v tekmovanju dosegel najboljše rezultate, je prejel tudi prehodno zastavico Okrajnega odbora. Zaključne točke akademije je podal ženski pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Akademija daje zgovoren dokaz, da je med našimi ženami razgibanost in zanimanje tudi za kulturno-prosvetno delo, obenem pa tudi opozorilo, da bo temu delu treba v bodoče posvečati več pažnje in nuditi ženam naših vasi v tem oziru vsekakor več pomoči. V nedeljo, dne 6. marca se je vršila proslava tudi v Gornji Lendavi. Gornjelendavske žene, ki so prejšnji večer nastopale v Murski Soboti, so tudi doma priredile zelo pester spored z nastopom pevskega zbora, solopevcev, recitatorjev in folklorne skupine. Lep delež proslavi so doprinesli tudi gornjelendavski pionirji s svojim nastopom. Ravno primer proslave 8. marca v Gornji Lendavi daje vidno sliko udejstvovanja naših žena na kulturno-prosvetnem polju Zadružni dom v Gornji Lendavi s svojo lepo urejeno in opremljeno dvorano vključuje v naprednejše življenje vso vas in bližnjo okolico. Pri tem ne zaostajajo poleg mladine tudi gornjelendavske žene, ki tako kot so sodelovale pri sami gradnji doma, agilno delajo tudi pri razvoju kulturnega življenja ob zadružnem domu. Tudi žene Kramarovec so izvedle lepo uspelo proslavo 8. marca, prav tako s sodelovanjem pionirjev. Večje proslave so se vršile tudi v Gornjih Petrovcih, Dokležovju, Puconcih in Beltincih. Nušićeva „Gospa ministrca" na soboškem odru V okviru mladinskega aktiva Drž. ekonomskega tehnikuma v Murski Soboti je priredila dramatska skupina šole v nedeljo, 6. marca vprizoritev komedije B. Nušiča »Gospa mi-nistrca«. Igra je precej dobro uspela in privabila številne gledalce. V dvorani Fizkulturnega doma se je zbralo okrog 600 ljudi. Dramatska skupina ekon. tehnikuma, ki je ob tej priliki dala svoj prvi nastop, ima v svojih vrstah nekaj precej dobrih, mladih igralskih talentov. Prepričljivo in z vživetjem v vlogo »ministrce« je nastopala in osvojila publiko dijakinja šole, tov. Skalarjeva. Uspel je bil tudi nastop mladinca v vlogi malega poredneža Rake, dočim sta igralca v vlogi Cede in Dara igrala premalo prepričljivo (predvsem igralka z nekoliko preveč afektiranim nastopom). Dober je bil tudi Rogan v vlogi pisarja Pera. Pri vseh pa je bilo opaziti premajhno režisersko obdelavo. Z ozirom na razmeroma kratek čas študiranja igre in nastop začetnikov pa beleži dramatska skupina ekonomskega tehnikuma vsekakor uspeh in je za pričakovati, da v bodoče priredi še kaj in še z večjim uspehom. Zelo velik obisk predstave dokazuje, da si ljudstvo želi tudi prireditev te vrste, katerih v Murski Soboti ni pogosto na sporedu. Pri tem je treba vsekakor omeniti vprašanje dela dramatskega odseka SKUD »Štefan Kovač«, ki nikakor ne more pričeti z agilnim in uspešnim delom. Kljub temu, da že več kot štiri mesece obstoja v Murski Soboti Sindikalno kultumo-umetniško društvo »Štefan Kovač«, v katerem je včlanjeno veliko število Članov, ni dru- štvo v okviru svojega dramatskega odseka doslej storilo prav ničesar, dočim se delo ostalih odsekov še nekam zadovoljivo razvija. Treba bo pristopiti k načrtnemu delu tudi v tej smeri in uspeh nedvomno ne bo izostal. O dobrih in slabih filmih Angleški film »Norica«, ki ga je pred dnevi vrtel soboški kino, nehote pripravi gledalca do vprašanja, kaj pravzaprav hoče s tem filmom prikazati angleška filmska produkcija. Če primerjamo ta film s sovjetskimi filmi, ki smo jih gledali v zadnjem času v M. Soboti, vidimo globoko razliko med socialističnim in kapitalističnim filmskim ustvarjanjem. Takih filmov, ki nam prikazujejo za naš svet nerazumljive, celo smešne prizore življenjske stvarnosti, ne maramo gledati v našem kinu Film »Norica« je dal gledalcu kvečjemu le poldrugo uro »razvedrila« radi običajnega obiska kina, a brez dvoma s svojo brezidejno in prazno vsebino ne more služiti velikemu namenu filma: široki vzgoji ljudstva. Takih filmov v bodoče ne maramo! Naše življenje je polno poleta in delovne ustvarjalnosti, zato si želimo tudi filmov, ki prikazujejo primere naše vsakodnevne borbe v naši socialistični graditvi. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 11. marca 1949. Kmalu bomo zopet vzleteli •• • V jesenskih dneh, ko je prvo jadralno letalo prispelo v Mursko Soboto, je bilo brati slehernemu članu Letalske grupe iz nasmeha, iz pogleda, iz slehernega giba željo po letenju. Veselje, ki se jim je zrcalilo na licih, lahko občuti samo letalec, ki je iste občutke že preživel. Vsi so napeto pričakovali prvi start. Nastavnik je pilotu začetniku dal nalogo: »Pazi! Dvigniti se tokrat še ne smeš. To je drs po zemlji. Sedaj imaš opravka šele z nagibi. Glej, da ne boš v nobeno stran nagnjen!« Vsi ostali so prisluhnili. Na letališču je bilo tiho, kot v šoli. Polet je bil kratek in nič kaj posebnega za videti. Toda pilotu je pomenil mnogo. Letel je. Sicer ni vedel o tem letu skoraj nič povedati, kajti drsel je le nekaj deset metrov, toda kljub temu je bil radostno vznemirjen, kot da je letel najmanj eno uro. Naprtil si je »rep« »Vrabca« na rame in spotoma ponavljal: »Sijajno... Krasno...« Ostali so ga radovedno poslušali in domišljija jim je pričarala najrazličnejše občutke, ki jih bodo občutili. Nestrpno in vznemirjeno so pričakovali svoj štart in nobeden njih ni vedel po startu povedati nič več kot: »Krasno . . .« Vse ostalo jim je bilo brati z lic. Letenje se je nadaljevalo. Sledili so prvi skoki v višini petnajst centimetrov. Potem pol metra in končno en meter. Neizmerna sreča se je zrcalila zdaj na njihovih licih. Zdaj so že pripovedovali bolj določeno. Nič več tresljajev niso občutili, kot pri drsih. Letalo se je nalahno odlepilo in zdrselo v zrak. Toda letalo je v začetkih muhavo. Norčuje se s pilota in mu nagaja. »Če sem ravnal nagib, sem pozabil na smer in narobe«, je pripovedoval pilot-začetnik po letu. Drugi pa je ugotavljal: »Na noge sem v zraku enostavno pozabil. Spomnil sem se nanje komaj na zemlji, toda bilo je že prepozno, »Vrabec« je obrnil smer.« Polagoma so se izpopolnjevali. Bili so zadovoljni s svojim uspehom, toda dobro so občutili svoje neznanje in s koprnenjem spremljali let nastavnika, ki se je pri preizkusnem letu dvignil do dvesto metrov in v lepih zaokretih rezal zrak. V letošnjem letu se sezona letenja še ni pričela. V tem času, ko vreme ni ugodno za letenje, v vseh društvih popravljajo letala in jih pripravljajo za letenje. Mnogo dela je s pripravami za letenje. Pri pripravah je treba misliti na vse leto vnaprej, da se ne bo zgodilo, kot v prejšnjih letih, da je bilo prav takrat poškodovano letalo ali vitla ali kak drug startni material, ko je bilo vreme najugodnejše za letenje. Da se te težkoče zmanjšajo, da ne bodo ovira v dobi letenja, se tudi Letalska grupa v Murski Soboti pripravlja na letenje. V delavnici je vedno veseli žamor. Modelarji, prav tisti, ki so lansko jesen prvič leteli, popravljajo letali, ki so ju dobili v mesecu februarju poškodovani. Dali so si celo rok, do kdaj bodo popravljena in govorijo o tem, da bodo obvezo presegli vsaj za pet dni. »Še dva tedna! Največ tri in leteli bomo!« z veselim nasmeškom ponavljajo vsakomur, ki jih posluša ali pa ne. Srečo, ki jo čutijo ob mislih na skorajšnje letenje, morajo izraziti. Ne morejo je zadržati zase. Sekretar grupe, Kovačič Ivo, se vedno vrti okrog »Salamandre«, ogleduje jo in vedno ponavlja: »Takšna bo kot nova!« Pri tem seveda misli: »Na njej bo leteti prav tak užitek, kot na novi« Čim je kateri od modelarjev neroden in nepazljiv, ga že kdo od letalcev začetnikov vznemirjeno opomni. Letala so njihov zaklad. VI. Osnovna načela notranje ureditve in vodstvo Ljudske mladine. 36. Organizacijsko je Ljudska mladina Jugoslavije postavljena na načelu demo- kratičnega centarlizma, kar pomeni; a) volivnost vseh vodstev Ljudske mladine, od najnižjih do najvišjih, b) polaganje računa vodstev Ljudske mladine pred svojimi organizacijami} c) stroga disciplina in podrejanje manjšine večini; d) obvezno izvrševanje sklepov višjih vodstev s strani nižjih, kakor tudi s strani članov organizacije. 37. Vsak član Ljudske mladine ima pravico, diskutirati na sestankih, konferencah in kongresih o vseh vprašanjih, ima pravico do soudeležbe pri odločanju o delu organizacije. Izvajanje sprejetih sklepov in odločb je obvezno za vse člane. 38. Na vseh sestanikih, konferencah in kongresih Ljudske mladine se sprejemajo sklepi z navadno večino glasov. Glasovanje je javno, a pri volitvah vodstev in delegatov — tajno. 39. V vodstva Ljudske mladine se volijo najboljši člani Ljudske mladine. Njihove dolžnosti so: a) s svojim delom in življenjem morajo biti vzgled mladini, z učenjem morajo stalno večati, morajo stalno večati svoje znanje; b) pri izpolnjevanju nalog moralo s prepričevanjem aktivizirati čim širši krog mladine, boreč se proti vsakemu kršenju načela prostovoljnosti v organizaciji? c) ne smejo se oddvojiti od mladine in v vodstvu se morajo vztrajno boriti proti birokratizmu; d) vsakodnevno morajo pomagati organizacijam pri izvrševanju nalog in stalno preverjati njihovo izvrševanje; el boriti se morajo za planiranje in izpolnitev plana v svojem delu in delu svoje organizacije. Sami popravljajo in vidijo, kakšne težave so v tem delu, in to jim narekuje pažnjo. Pazljivi so zdaj, ko je letalo na zemlji in prav tako bodo pazljivi, ko bodo z letalom v zraku. Vendar vse to ni dovolj. To jim govori sekretar Ivo in vsi, ki so dosegli že večje uspehe v letalstvu. Posebej povdarja še tov. Aladar, ki je predavatelj na jadralnem tečaju. »Pilot nikoli ne more povedati: vse vem iz področja letalstva!« povdarja. Tudi sami so spoznali resničnost tega, kajti komaj zdaj, ko jim predavatelj pojasnjuje, zakaj letalo leti in kako pilot učinkuje s krmili na let letala; spoznavajo svoje napake pri prvih letih, ki jim kljub pojasnitvi nastavnika, brez teorije, niso bile jasne. Zanimivo in poučno je poslušati izkušenega pilota, ko pripoveduje mladim letalcem o tajnah letalstva na podlagi lastnih izkušenj. Nestrpni so poslušalci in potolaženi, ko ga zagledajo v svoji sredini. 40. Organizacijska utrditev Ljudske mladine: a) na ozemlju FLRJ — kongres Ljudske mladine Jugoslavije, centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije; b) na ozemlju ljudske republike — kongres Ljudske mladine republike, centralni komite Ljudske mladine republike; c) za oblast, pokrajino — oblastna, pokrajinska konferenca Ljudske mladine, oblastni, pokrajinski komite; d) za okraj, mesto, rajon, univerzo — okrajna, mestna, rajonska univerzitetna konferenca, okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni komite Ljudske mladine; e) za manjša mesta, večje vasi in krajevna področja — krajevna konferenca, krajevni komite; f) za tovarno, rudnik, podjetje, zadrugo, šolo. ustanovo, vas, enoto JA, naselje — konferenca osnovne organizacije. 41. Višje vodstvo ima pravico izmenjati vodstvo ali poedine člane vodstva, če prekršijo Statut Ljudske mladine. 42. V kolikor neki član vodstva Ljudske mladine odide na drugo delo, ali je izključen iz vodstva, ima dotični komite pravico v soglasju z višjim vodstvom kooptirati novega člana. Kooptirati pa je mogoče največ tretjino članov vodstva. Noben mladinski voditelj ne more oditi z mladinskega dela brez soglasja z višjim vodstvom. 43. V primeru izmenjave vsega vodstva, mora višje vodstvo najkasneje v enem mesecu sklicati konferenco ali kongres dotične organizacije za volitve novega vodstva. Konferenco ali kongres pripravi in vodi začasno vodstvo, ki ga postavi višji komite. VII. Osnovne organizacije 44. Osnovna organizacija Ljudske mladine je aktiv. 45. Aktivi se formirajo po proizvodnoteritonalnem načelu. Aktiv tvorijo vsi člani Ljudske mladine v tovarni, podjetju, zadrugi, šoli, vasi, ustanovi, enoti JA, v naselju itd. 46. Aktiv se ustanavlja tam, kjer je najmanj pet članov Ljudske mladine. Zaradi opravljanja tekočih poslov voli aktiv iz svoje srede sekretariat iz 5 do 7 članov s predsednikom na čelu. Če šteje aktiv več kot 30 članov, se lahko po potrebi podeli na grupe, ki se ustanavljajo po izmenah, oddelkih, razredih, zaselkih itd. Na čelu grupe stoje: predsednik, sekretar in blagajnik, ki jih voli grupa. V organizacijah, kjer je več kot 100 članov — v velikih podjetjih, šolah, na univerzi, se lahko po odobritvi centralnih komitejev ljudskih republik ustanovi več aktivov. V tem primeru se voli na konferenci, ki se vrši enkrat na leto, komite podjetja, ustanove, šole ali univerze. Komite ima lahko največ 15 članov. Za opravljanje tekočih poslov voli komite iz svoje srede sekretariat iz 5 do 7 članov. V velikih vaseh in manjših mestih, kjer je več aktivov, se lahko po potrebi ustanovijo krajevni komiteji, katerih sekretariati imajo do 20 članov. 47. Sestanek aktiva se vrši najmanj enkrat na mesec. To po sklepu sekretariata ali najmanj ene tretjine članov aktiva. Aktiv obravnava na svojem sestanku vse probleme organizacije, določa naloge, daje konkretno odgovornost članom, preverja in nadzira izvrševanje nalog. Na sestankih aktiva se volijo delegati za okrajno, mestno, rajonsko, univerzitetno konferenco. 48. Aktiv ima enkrat v letu svoj letni sestanek, na katerem podaja sekretariat pismeno poročilo o svojem celoletnem delovanju. Na letnem sestanku se voli nov sekretariat. 49. Za čim večjo dosego vsestranskega kulturnega razvoja mladine ustanavljajo organizacije Ljudske mladine mladinska kulturna društva, pevske zbore, diletantske grupe, literarne družine, znanstvene, debatne in druge krožke ter klube, mladinske domove in slično. 50. Za čim bolj organizirano sodelovanje v socialistični graditvi države formirajo aktivi Ljudske mladine delovne enote in streme za tem, da bi postale čim bolj množične in čvrste. VIII. Organi in vodstva Ljudske mladine v okraju, mestu, rajonu, na univerzi 51. Vodilni organi Ljudske mladine v okraju, mestu, rajonu, na univerzi so: a) okrajna, mestna, rajonska, univerzitetna konferenca Ljudske mladine; b) okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni komite Ljudske mladine in njegov sekretariat. 52. Okrajna, mestna, rajonska, univerzitetna konference Ljudske mladine je najvišji organ Ljudske mladine v okraju, mestu, rajonu, na univerzi. Konfekonference. Konferenca se vrši najdelegati, ki so izvolili na okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni konferenci komite, kateri pregleda tudi delovni red konference. Konferenca se vršti najmanj enkrat na leto. Izredna konferenca okrajnega, mestnega, rajonskega, univerzitetnega komiteja se sklicuje po sklepu okrajnega, mestnega, rajonskega, univerzitetnega Status ljudske mladine Jugoslavije komiteja, ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov njihove organizacije. Število delegatov za okrajno, mestno, rajonsko, univerzitetno konferenco določa okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni komite. 53. Okrajna, mestna, rajonska, univerzitetna konferenca sprejema pismena poročila okrajnega, mestnega, rajonskega univerzitetnega komiteja in nadzorne komisije in sklepa o njih, sklepa o nadaljnjem delu svoje organizacije, voli delegate za oblastno, pokrajinsko konferenco, a rajonska in univerzitetna tudi za mestno; voli delegate za kongres kongres Ljudske mladine Jugoslavije; Ljudske mladine ljudske republike in voli okrajni, rajonski, mestni, univerzitetni komite in nadzorno komisijo. 54. Okrajni, rajonski, mestni, univerzitetni komite šteje največ 25 članov. Komite vodi delo organizacije v času med dvema konferencama na osnovi sklepov konference in po direktivah višjih vodstev. Okrajni komite se sestaja najmanj enkrat v dveh mesecih, a mestni, rajonski, univerzitetni najmanj enkrat na mesec. Sestanek okrajnega, mestnega, rajonskega, univerzitetnega komiteja sklicuje sekretariat, ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Če sekretariat v določenem roku ne skliče sestanka, se sestanek lahko skliče na zahtevo najmanj ene tretjine članov komiteja. 55. Za vsakodnevno vodstvo organizacije voli okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni komite iz svoje srede sekretariat 5 do 9 članov s predsednikom na čelu. Sekretariat okrajnega, mestnega, rajonskega, univerzitetnega komiteja stalno pomaga osnovnim organizacijam Ljudske mladine, nadzoruje izvrševanje nalog, vodi evidenco članstva in vse dokumente, ki jih je predpisal centralni komite, višjemu vodstvu daje poročila o svojem delu in zapiske sestankov, konferenc, komiteja in sekretariata. 56. Zaradi boljšega vodstva in pomoči ostalim organizacijam se ustanovijo pri okrajnih, mestnih, rajonskih, univerzitetnih komitejih: a) aktiv inštruktorjev, b) odsek za kadre, c) odsek za evidenco in statistiko, d) odsek za agitacijo in propagando, e) okrajni štab delovnih brigad, f) okrajni štab Zveze pionirjev, g) finančni odsek. Centralni komite Ljudske mladine ljudske republike odloča v soglasju s centralnim komitejem Ljudske mladine Jugoslavije o ustanavljanju novih in o ukinitvi obstoječih pomožnih teles pri okrajnih, mestnih, rajonskih, univerzitetnih komitejih. 57. Zaradi čim bolj organiziranega sodelovanja v socialistični graditvi države in čim širše vsestranske vzgoja mladina. formirajo po potrebi okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni komiteji mladinske delovne enote, delovne brigade in skrbe, da so te brigade čim bolje organizirane in preskrbljene. 58. Okrajna, rajonska, mestna, univerzitetna, nadzorna komisija ima nalogo, nadzorovati hitrost in pravilnost delovanja pomožnih teles okrajnega, mestnega, rajonskega, univerzitetnega komiteja Ljudske mladine. Komisija šteje 3 do 5 članov. 59. Okrajna, mestna, rajonska, univerzitetna nadzorna komisija odgovarja za svoje delo okrajni, mestni, rajonski, univerzitetni konferenci Ljudske mladine. Žive in mrtve priče razvojnega nauka Odlomek iz knjige: »Kako so nastala živa bitja«, katero je napisal Anton Polenec in ki je izšla v zbirki Prešernove knjižnice za leto 1949. Razvojni nauk so imeli cerkveni krogi dolgo časa za »krivoversko« zablodo, za nauk, ki je »pohujšljiv«; budno so pazili, kjer so le mogli, da se ne bi razširil med ljudstvo. In kaj tako »pohujšljivega« uči razvojni nauk? Uči, da so se vsa sedanja živa bitja, rastline, živali in človek razvili iz starejših, preprosteje zgrajenih živih bitij. Razvojnega nauka si ni mogoče »izmislil« Darwin, temveč ga je nujno narekovalo čedalje globlje poznavanje narave v 19. stoletju? Darwin je bil le tisti genialni naravoslovec, ki je znal zbrati in povezati vsa raztresena dejstva. In ko jih je strnil v celoto, so sprevideli on in polagoma za njim vsi naravoslovci, da je razvoj moral biti, da živih bitij brez razvojnega nauka sploh ne moremo razumeti. Znanje je bilo torej tisto, ki je narekovalo razvojni nauk. Dokler pa je bilo znanje o živi naravi le površno, so mislili, da je toliko različnih živali in rastlin, kolikor jih je od začetka ustvarilo neskončno bitje. Te zmotne trditve o nespremenljivosti narave so se oklepali predvsem cerkveni krogi in so te zmote širili med preprostim ljudstvom. Pri nas v Sloveniji se Je razvojni nauk otresel vseh spon in zaprek šele po zaslugi osvobodilne borbe. Iz univerzitetnih učilnic bo sedaj lahko prodrl preko številnih Šol med delovno ljudstvo in postal tudi njegova last. Razvoj poteka v naravi silno počasi, zato se površnemu opazovalcu zdi narava zares nespremenljiva; saj če bi se živali in rastline razvijale hitreje, bi ne bilo treba tisočletij, preden so naravoslovci razbrali iz narave, da razvoj je. Le pomislite! Človek bi moral živeti najmanj 100.000 ali še bolje — milijon let, da bi na lastne oči videl, da se narava res spreminja. Tedaj bi šele opazil, kako so nastale in se razvile na primer divja hruška in divja jablana iz skupnega prednika. Če bi človek živel vsaj nekaj milijon let, potem bi šele opazil nekaj večjih sprememb. Pred toliko leti še ni bilo ne levov, ne tigrov, ne leopardov in ne divje mačke, temveč je ropala po tedanjih gozdovih nekaka pramačka, iz katere so se v nekaj milijonih let polagoma razvile omenjene zveri. Živa bitja so se razvijala v davnini in preteklost je zagrnila preko njih gosto tenčico, skozi katero je mogel prodreti šele z znanjem oboroženi človeški duh. Okamenelo življenje Okamenelo življenje je tista skrivnostna pisava, s katero piše narava svojo zgodovino; pisava, pred katero je človek začuden stal dolga tisočletja kakor pred kakimi hieroglifi. Ko je brskal in kopal po zemlji, da bi našel dragih rud, da bi našel kaj novih poti in predorov, mu je tu in tam zadela lopata tudi na prečudne kamne, ki so imeli obliko in podobo živih bitij, podobo lista, polža. Našel je celo celotne rastline in zavali, ki niso imele vrstnikov med sodobnim živim svetom. Čudno se je zdelo ljudem, da bi mogle ribe in školjke, ki so vendar vodne živali, živeti vrh gora, kjer so jih našli okamenelo To se jim je zdela igra narave ali delo hudiča, ki da je tudi hotel imeti svoj živi svet, pa se mu ni posrečilo in mu je sproti vse okamenelo. Ko so našli orjaške lobanje, rebra in vretenca davnih slonovih prednikov, so vzkliknile bajke o orjaških enookih kiklopih ali pripovedke o Krištofu, o ajdovski deklici. V crngrobski cerkvi pri Škofji Loki visi mamutovo rebro, ki so ga pripisovali ajdovski deklici, ki da je bila tako velika, da je stala z eno nogo na Šmarjetni, z drugo pa na Šmarni gori in zajemala vodo iz Save. Tedaj niso mogli razumeti teh najdb, ker so mislili, da so od nekdaj živela na svetu ista bitja. Niso mogli razumeti, da bi moglo kdaj živeti na svetu še kaj drugačnega, da bi bilo kdaj morje tam, kjer je danes suha zemlja . . . Ko so našli leta 1726. v Zürichu okoli meter dolgo okamenelo okostje, so ga prisodili ubogemu staremu grešniku, ki da je utonil ob vesoljnem potopu. Dali so mu celo ime Andrias Scheuchzeri. Sto let za tem pa se je izkazalo, da je bil ta »grešnik« le velik — močerad. Ali ni čudno, kako more žival okameneti? Ko je leta 79. po našem štetju vulkan Vezuv uničil mesta Herkulanum, Stabije in Pompeje, je pepel zasul tudi mnogo ljudi. Naliv so spremenili pepel v blato. V strnjenem blatu so bila človeška trupla vklenjena tako, kakor bi jih vklenili v kalupe. Truplo so počasi preperela, strohnela, ostale so le votline. Ko so pri izkopavanju teh mest naleteli na take votline, so jih zalili z mavcem. V tamošnjih muzejih bi danes lahko videli nesrečneže še v poslednji drži, preden jih je zadušil pepel. Na obrazih jim beremo še poslednji izraz. Na podoben način so se nam ohranila bitja iz sivih davnin. Poginila so ali pri vulkanskih izbruhih ali pa jih je, kar se je zgodilo še pogosteje, pokopalo blato na dnu morij in rek. Tudi tu so bitja preperela, v prazne prostore pa je voda sčasoma nanosila apnenec ali kremenjak Danes imamo od njih le še kamnita jedra. Ta kažejo staro postavo nekdanjih živali ali rastlin. Seveda imajo največ možnosti, da se ohranijo, le tisti deli živali, ki so že 00 naravi trdni. Tako n. pr. kosti, lupine ali zobje. Le srečno naključje je, če se nam ohranijo tudi mehki deli. V Sibiriii so našli leta 1901., v tajajočem se ledu celega mamuta z mesom in dlako. Nekoč, mogoče pred sto tisoč leti, je ta orjaški slonov sorodnik padel v ledeno razpoko, kjer je poginil in zmrznil. Pokril ga je led in sneg in ohranili se nam je kakor meso v ledenici skozi dolga tisočletja skoraj nespremenjen do današnjih dni. Meso je bilo še užitno, saj so ga psi in volkovi še trgali, preden ga je znanstvena ekspedicija našla. Se več! Med zobmi in v želodcu so našli še ostanke rastlin, ki jih je ta orjak jedel, preden je zmrznil Tako smo dobili pogled še v njegov »jedilni list«. V jantarju, okameneli smoli nekdanjih iglavcev, se nam je ohranilo na tisoče starinskih žuželk in pajkov, ki so živeli na našem planetu pred kakimi 40 milijoni let. Toda ni se ohranilo le telo, v jantarju najdemo tako rekoč še zadnje življenjske trenutke tedanjih žuželk? vidimo, kako se bori muha, da bi ušla lepljivi smoli; vidimo pajka s pravkar ulovlieno mravljo in zopet metulja, kako se skuša z zadnjim naporom svojih sil oprostiti smrtonosne rumene smole. Kako so prišle morske živali na vrhove gora? Nam se zdi, da je zemeljska površina nespremenljiva, da gore nepremično stoje vedno na istem mestu, da tečejo od nekdaj iste reke po istih strugah. V resnici pa se je zemeljsko površje vedno spreminjalo. Kjer danes zori pšenica, je pred nekaj milijoni let valovilo morje; kjer se danes dvigajo ponosne Julijske Alpe, Karavanke. Kamniške planine in Kras, tod se je nekoč razprostiralo morje; kjer valovi danes morje, je bila nekoč kopna zemlja. Naše življenje je prekratko, da bi te spremembe opazili, zakaj tudi zemeljsko lice se spreminja silno počasi. Tudi danes se dvigajo in pogrezajo posamezni deli zemeljske površine. Znanstvenik? so ugotovili, da se dvigne Skandinavski polotok, domovina Švedov in Norvežanov, v 100 letih približno za en meter in da se je ta polotok v zadnjih 20 do 30 tisoč letih dvignil skoraj za 300 metrov Ob naši dalmatinski obali opažamo, da se kopno pogreza v morje prav tako kot Holandska, da se vprežne ob obalah v 100 letih za nekaj 100 cm. Kakor danes, tako so odnašale reke od pradavnih dni v morje pesek in blato. Odkar je morje na zemlji, so njegovi valovi neprestano butali v skalnate obale, jih drobili in uničevali Na dnu praoceanov se je kopičil pesek in se je usedalo blato. Nastajale so velikanske plasti. Znanstveno je bilo ugotovljeno, da so prve, to je spodnje plasti, stare vsaj poldrugo milijardo let Ko bi bile kje vse te plasti, ki so se v tem ogromnem časovnem razdobju nakopičile, bi bile debele 150 km! Toda razdelitev morij in kopnine se je nenehno menjavala. Če se je morsko dno pričelo dvigati, je pričela voda zalivati dotlej suho zemljo. Take spremembe so se neprestano dogajale, zato je razumljivo, da ne najdemo nikjer na enem mestu vseh plasti, ki so se v milijonih let usedle na morsko dno. Kako pa določimo, katera plast je mlajša in katera starejša? Pri tem delu nam pomagajo okamenela bitja, ki so živela v posameznih dobah Pomembno je, da najdemo v različnih plasteh različno živalstvo in rastlinstvo. To kaže. da je živalstvo in rastlinstvo doživljalo razvoj; iz preprostejših oblik je prehajalo v zamotane in popolnejše. Če bi ne bilo razvoja, če bi bile rastline in živali od nekdaj enake, potem bi morale njihove okamenine v vseh plasteh predstavljati enake podobe in oblike. Toda okamenine kažejo v raznih dobah različne živali in rastline. V najspodnejših najstarejših plasteh so živa bitja zgrajena preprosto, potem pa bolj in bolj ‘zamotano. Okamenine nam torej odkrivajo in dokazujejo, da razvoj je, hkrati pa so nam tudi vodilo za razdelitev zemeljska zgodovine. Po dejstvih, ki jih posnemamo iz njih delimo zemeljsko zgodovino v predzgodovinsko dobo in slednjo v stari, srednji in novi vek. V borbi za obstanek so ostala samo tista bitja, ki so bila bolje zgrajena močnejša in sposobnejša za tedanje življenje, druga pa so izumrla. Urejuje uredniški odbor. - Odgovoni urednik Vild Jože. - Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. - Tiska Mariborska tiskarna.