-SjgSVžST • Cena 35 111 DNEVNIK (4845) TRST, petek 24. marca 1961 Vedno večja napetost okoli dogodkov v Laosu Kennedy grozi z vojaško intervencijo Ijjodporo uporniški vladi Buna Uma niglesko-ameriska spomenica sovjetski vladi s pozivom, naj sprejme predla-#°«e načrte - Večji kontingent čet držav SE ATO že pripravljen za odhod v Laos driske vojne ladje plujejo v Južno Kitajsko morje - Sufanuvong sporoča, da bo v primeru napada zaprosil pomoč prijateljskih držav ^fefTON, 4To mii rt — Predsednik Kennedy je na J diskovni konferenci govoril o Laosu in intervencijo ZDA in držav VW i v ci vciiviju t-iLsn. 111 uitav lov v %a uporniški vladi Buna Uma, če so- hi) Jih io je sPreime angleško - ameriških načr-3 s danes sporočil v Moskvi angleški i^n° sPomem co. » govoril o «k»-------------------- po- napadih v N, in £ ^Pirajo od € 11 nlLn^1’ da m<> 5\«e ti®J‘ Prenehati. S/e ^i ne bodo ? ' hodo ^lalj,eval Ken-države. l2aJ° za nev‘ samo temvi upoštevati z ameri- razšir-članice da h,°: da • ^hofeioIL,razumeti. — '2t)i °lue». N r v Laosu in [No v*t^° res3 » je' ^ V°^*ala P0StaV' * ‘'»'iti SeJa3 'Je»!y plavil, da i> jJfoyL kaltšen vf°Ce Predv‘- * 1 na angini- aovletsic! 4 Nit ,’ da bo . Predlog, 'tNian* 2ačetelc odgovoc 1 ie jJU sov.- p°gajanj o (i dalje, draznosti. izja-2r»s?vietski nobenega »< NosaA.. želijo d|ovor. če-ir’ i i« , C1tnpre?’, ,a se so’ Sel i. aačnejo avU°’za-,^i |ailUpanje! da0ghJan]a FE1««« "**j in a=evaren vo' :'NevSlle bjsta so ‘komu-.( l smeri n° napre- 4 «^'ievstva!Sedlle celot' ■ % **. je nartaV "K°niunl- » »8 V*f*žajo VJeval pred' Pra- ^^H^kel^jaskrbUe1 in so j?*.? a‘an]a ** da ta"ie kritično. !»■ ",.{«k..0Peranif°^elU)ejo v Sever: nega 1 ,lrci ^ «i Vikarju, ki ga le )e “ial m: J njeg, *d8ovom. J J V kon, PaniiJ se s so- % Pvb^>|«rSa°z lii »S ki Jkgih lado ... „ J t „8a v,e*ve?niskili i «”»? £ mož- n°stBn‘?nija Požara :^t>Uk, .®8a zuna-,»sPr ust > V& naiV Moskvi Kh1 'ha tPoudan, fijfi U iNt0kS, toda ?! ust- '' S Sh11* > bi h^p°meni- .• Drftrl.r. S ji'1' bi banske di- SovTj. bi V,V;»li ,>To pr.edstav-W V* ap2.k- i ko^7Tnarod >vii16 H?lshe. * [a> se?S I)red )e razn- »a Pravlj air niso sprejele predloga Za tako konferenco. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma pa je prišel danes v Kairo, na razgovore z Naserjem. Ulbricht predlaga takojšnja pogajanja za mirovno BERLIN, 23. — Prejšnji teden je Walter Ulbricht na XII. plenarnem zasedanju e-notne socialistične stranke predlagal ustanovitev posebne vsenemške komisije za mir, katero naj bi ustanovili s- takojšnjimi pogajanji z zastop- niki Zahodne Nemčije. Naloga komisije bi bila poiskati skupno podlago za sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Pri tem je ponovil predlog svoje vlade za sklenitev desetletnega sporazuma z Zahodno Nemčijo, ki bi pomenil konec propagandne vojne in oboroževanja, Ulbricht je zavrnil predlog za vsenemški referendum o ponovni združitvi obeh Nem-čij pod nadzorstvom štirih ve. lesil ter poudaril, da je to «znak najbolj zoprne oblike cinizma*, ker bi na ta način «vsa Nemčija padla v atomsko oborožitev, in prednja vrsta atlantskega pakta bi bila potisnjena vse do črte Odra-Nisa*. «Pač pa je vlada Vzhodne Nemčije vedno pri- pravljena — je dodal Ulbricht — privoliti v referendum glede vprašanj, ki zadevajo nacionalno življenje.* Ulbricht je še prav posebej poudaril pogajanja za mirovno pogodbo z obema Nemčijama v smislu zadnje sovjetske spomenice, v kateri se predlaga ustanovitev svobodnega in demilitariziranega Berlina. «Ce pa bo Zahodna Nemčija ovirala sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama — je izjavil Ulbricht — potem bo nujno potrebno, da postanejo vprašanja prometa z vzhodnim Berlinom in čez ozemlje Vzhodne Nemčije predmet pogajanj med vlado Vzhodne Nemčije in senatom vzhodnega Berlina.* Nadaljujejo se razgovori z norveškim zunanjim ministrom Helfer opravičuje i moralnimi razlogi poostreno vladno cenzuro nad filmi Poslanska zbornica odobrila kulturni sporazum s Sovjetsko zvezo - Pogajanja za sestavo enotnega vodstva PSI - Vodstvo PSDI o 34. kongresu socialistov - Stavkovno gibanje - Splošna stavka v Cagliariju zaradi napada policije na stavkajoče (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Norveški zunanji minister Halvard Lange je imel danes dopoldne prvi razgovor z državnim podtajnikom Russom, ker se zunanji minister Segni ne počuti dobro. Predmet razgovora je obsegal naslednja vprašanja: atlantsko zavezništvo, ZN, pomoč nerazvitim deželam, odnose med šestimi deželami evropskega skupnega tržišča in deželami proste trgovinske izmenjave (EFTA). Ugotovili so, da med obema deželama ni bistvenih razlik v gledanju na ta vprašanja. Politični razgovori med obema delegacijama se bodo nadaljevali jutri popoldne. Fod okriljem italijanske- ga centra za mednarodno vzajemnost je Lange imel konferenco o zunanji politiki svoje dežele, ki sicer pripada zapadnemu bloku, vendar zagovarja stališče, da to zavezništvo ne sme biti izključno vojaškega značaja, ampak se mora razviti v politično zavezništvo. Glede- azijskih in a iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHi Fe rkat Abas je nap uradnih pogajan[s francosko Opozoril pa je, da pogajanja še ne pomenijo mir, in je pozval alžirsko ljudstvo na budnost proti spletkam kolonialistov - Alžirska brošura o položaju evropske manjšine v Alžiriji TUNIS, 23. — Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je v svojem današnjem napovedanem govoru alžirskemu ljudstvu med drugim napovedal bližnja pogajanja s francosko vlado. Opozoril pa je, da pogajanja še ne pomenijo mir, ter da do sedaj ni bilo rešeno še nobeno vprašanje. «Stiki in tipanja, o kate-' rih je bilo mnogo govora in ki so se začela januarja, je nadaljeval Ferhat A-bas, so pripeljala samo do enega sporazuma: da se začnejo s pomočjo uradne delegacije pogajanja o pogojih izvajanja samoodločbe. Stvari so torej sedaj na tej točki. Edini napredek v 18 mesecih, potem ko je francoska vlada priznala alžirskemu ljudstvu pravico, da svobodno razpolaga s svojo usodo, je ta uradni sestanek brez uvodnih pogojev med obema vladama. Zadovoljni smo s takim razvojem, toda vprašanje, ki ga ustvarja naša vojna za neodvisnost, v celoti o-stane.* «Pot k neodvisnosti naše de- gih let borbe, krvi in hudih žrtev je bilo potrebnih, da se začne navaden dvogovor med alžirskim ljudstvom in Francijo. Da se dosežejo smotri revolucije od 1. novembra 1954, bodo potrebne nove žrtve.* V zvezi z bližnjim začetkom pogajanj med alžirsko in francosko vlado je Ferhat Abas izjavil, da spada ta sestanek v okvir alžirske revolucije, ki jo je določila alžirska vlada in ki ob nadaljevanju oborožene borbe priporoča, da se ne sme zanemarjati nobena stvar, ki lahko pripelje do, miru. Ferhat Abas je poudaril, da je bila alžirska osvobodilna fronta vedno zvesta tej politiki, toda francoska vlada, ki je upata v vojaško zmago, je vedno postavljala številne pogoje in s tem ovirala sklenitev miru. Ferhat' Abas je obtožil nekatere časopise, da skušajo vplivati na alžirsko javnost. ((Nekatere tendenciozne informacije tiska namenoma ustvarja- žele je še posejana s pastmi in ovirami. Skoraj sedem dot- ......nninuimniHnniiiminiiiniiimiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiniiiinniniiim.. Konferenca o prekinitvi jedrskih poiskusov Carapkin: Preveč «če» in «toda» v angleško-ameriških predlogih Sovjetski delegat je izjavilda ne bo govoril na konferenci, dokler zahodni delegati ne končajo obrazložitve posameznih točk svojega načrta ŽENEVA, 23. — Konferenca za prekinitev jedrskih poizkusov je imela danes svojo 276. sejo pod predsedstvom ameriškega delegata Arthura Deana. Po seji, ki je trajala 25 rninut, so sporočili, da je ameriški predstavnik obrazložil glavne obrise načrta za atomske eksplozije, ki jih nameravajo v ZDA izvršiti «v mirnodobske namene«. Seja se bo nadaljevala jutri. Arthur Dean je izjavil, da nameravajo v ZDA izvršiti predvsem vrsto podzemeljskih eksplozij, katerih namen naj bi bil uporabljanje atomske energije pri graditvi jezov, kopanju rudniških ‘rovov in ugotavljanju nekaterih zemeljskih plasti. V ta namen bi ameriški strokovnjaki uporabili atomske bombe starega tipa, ki niso več v rabi, ter bi nudili ista jamstva, ki jih vsebuje tristranski znanstve- ni program. Poizkusi naj bi bili ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev, sovjetski predstavniki pa bi imeli možnosti, da že prej pregledajo tehnična sredstva. Dean je bi! danes edini govornik. Sovjetski delegat Carapkin je po seji izjavil časnikarjem, da ne namerava govoriti na konferenci, dokler bodo za- hodni delegati obrazloževali posamezne točke svojega programa. Na vprašanje, ali so te dni kaj napredovali, je Carapkin izjavil, da so dejansko nekoliko napredovali, vendar pa so zahodni predlogi preveč pogojeni z vaznimi «če» m «toda». . , j , Popoldne je ameriški dele' gat Dean obiskal Carapkina toda njun razgovor je trajal samo deset minut. Ameriški radiotelevizijski družbi CBS je Carapkin izjavil med drugim: «Ne moremo drugače, nego da obžalujemo deistvo, da predlogi, ki jih je ameriški predstavnik sporočil 21. marca, ne vsebujejo mnogo novega, Ti predlogi dokazujejo, da ZDA še dalje zagovarjajo svoje staro nesprejemljivo stališče glede vprašanj, kakršna so število inšpekcij, izbira članov nadzorstvenih postaj in inšpekcijskih skupin, itd. ZDA ostajajo tudi pri svojem nesprejemljivem stališču glede števila nadzorstvenih postaj na sovjetskem ozemlju,^ glede moratorija in glede številnih drugih vprašanj«. Carapkin je nato odločno obsodil francosko jedrsko politiko in izjavil.: «Dejstvo, da Francija nadaljuje svoje jedrske poizkuse, zelo zapleta ženevska pogajanja. Ne moremo mimo dejstva, da Fran-cra kot članica NATO lahko izvrši za račun ZDA in Velike Britanije nekatera dela, ki se tičejo spopolnitve jedrskega orožja in tudi izdelovanja novih vrst tega orožja. Vsakdo mora vedeti, da trajanje takega stanja lahko prinese zahodnim državam enostransko vojaško prednost. Vse to lahko spravi na ničlo možnost sklenitve sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov, s čimer bi taka pogodba bila brezpredmetna«. Tito v Kindiji KONAKRI, 23. — Predsednik republike Jugoslavije je prispel danes dopoldne v spremstvu predsednika Seku Tureja v mesto Kindija, kjer ga je pozdravilo nad 30.000 ljudi iz mesta in okolice. V čast predsedniku republike so vse ustanove in trgovine prenehale delo, tako da je v pozdravih na ulicah sodelovalo celotno prebivalstvo mesta. Takoj po prihodu je bila v čast predsedniku Titu parada enot gvinejske vojske, šolske mladine in mladinskih organizacij demokratične stranke. Na poti od Mamuja do Kin-dije se je posebni vlak, čeprav to ni bilo v programu, ustavljal na vsaki postaji za^ radi množice, ki je hotela osebno pozdraviti visokega go. sta iz prijateljske Jugoslavije' Gronehi odlikoval prof. Grgo Novaka in prof. M. Deanovica ZAGREB, 23. — Predsed nik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Grga Novak in profesor italijanščine na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča dr. Mirko Deanovič sta prejela danes visoka italijanska odlikovanja «Gran Ufficiale* in nCommen datore*, s katerimi ju je odlikoval predsednik republike Italije Giovanni Gronehi. Odli. kovanje je odlikovancema izročil italijanski generalni kon zul v Zagrebu, LONDON, 23. — Spodnja zbornica je odobrila ob drugem in tretjem čitenju načrt zakona, ki priznava neodvisnost Sierri Leone. jo nejasnost in skušajo sprav-1 jati na napačno pot javno mnenje tako v Alžiriji kakor v ostalem svetu.* «Ne more se niti izključiti, je nadaljeval Abas, da skušajo kolonialisti organizirati kampanjo lažnih novih okoli bližnjih pogajanj. Besede nimajo enakega poipena za kolonizatorje in kolonizirane« Zato opozarjamo, da je treba samo naše uradne izjave imeti za veljavne.* Ferhat Abas je sporočil, da bo alžirska vlada periodično poročala o poteku pogajanj. «Vaša vlada, je nadaljeval Ferhat Abas, se bo obračala do vas, da vas obvešča vsakikrat, ko se ji bo zdelo potrebno. Moški in ženske Alžirije, ie zaključil Ferhat Abas, naša borba se nadaljuje; bolj ko kdaj koli ostanemo v borbi. Bolj ko kdaj koli se mora o-krepiti enotnost okoli alžirske vlade, osvobodilne fronte, naše hrabre narodnoosvobodilne vojske, ki so činitelji naše neodvisnosti. Bolj ko kdaj moramo biti budni. Med pogajanji je prav tako kakor v vojni na tehtnici usoda nas vseh. To pomeni, da se mora enotnost našega ljudstva okoli alžirske o-svobodilne fronte močno uveljaviti. To je glavno jamstvo naše zmage. Živela republika. Živela neodvisnost Alžirije.* Švicarsko zunanje ministrstvo je danes uradno sporočilo, da so predstavniki alžirske vlade obvestili Švico o predvidenih pogajanjih, ki bodo v Evianu. Zunanje ministrstvo je ugodilo želji prizadetih in je sporazumno s kantonskimi oblastmi dovolilo predstavnikom alžirske vlade bivanje v Švici med trajanjem konference. Švicarske oblasti jim bodo nudile vse potrebne olajšave. Sinoči je prišel v Bern delegat alžirske vlade v Rimu Tajeb Bulahruf. Iz Tunisa je danes odpotoval tudi alžirski minister za informacije Jazid. Pred odhodom je izjavil: »Upamo, da se bomo vrnili prve dni prihodnjega tedna. Tedaj bodo v Tunisu vsi člani alžirske vlade, ki se bo lahko sestala sredi prihodnjega tedna.* Informacijski urad alžirske vlade je danes izročil tisku brošuro, ki obrazložuje položaj evropskih manjšin v okviru alžirske revolucije. Dokument ima okoli sto strani in ima naslov «Vsi Alžirci*. V brošuri so vsi uradni teksti alžirske vlade o tem tako važnem vprašanju za prihodnost Alžirije. ((Mnertja smo, piše v brošuri da smo najboljši poroki zaščite zakonskih pravic Evropejcev v Alžiriji. Demokracija, ki jo hočemo — rasna in verska demokracija — je temeljno jamstvo, ki ga obljubljamo Evropejcem, ki hočejo živeti v Alžiriji kakor mi ali z nami na podlagi izbire, ki bo prepuščen njim.* Kar se tiče tistih Evropejcev, ki bodo hoteli ostati v Alžiriji in ohraniti svoje prvotno državljanstvo, je alžirska vlada pripravljena upoštevati z realističnega stališča in s stališča pravičnosti njihovo prihodnost. Naj bo njihovo število kakršno koli, je alžirska revolucija pripravljena določiti jamstva, ki naj opravičijo njihovo bivanje v Alžiriji v mejah zakonov, ki bodo -določeni. Alžirija jih bo potrebovala, potrebovala bo njihove tehnične izkušnje in njihove gospodarske funkcije, da si lahko opomore in da itlltlillu[ obnovi. Ponudba alžirskega dr- ’ sovieuki t7zi žavljanstva je v skladu z že- S0V)etsKi tezi. ljami tistega dela evropske manjšine, ki noče živeti kot tujec v tej deželi, katere roi-stvo je videla in ki jo ima za svojo domovino. Za te je to trajen in otipljiv statut. Ta statut se tiče še posebno množice majhnih obdelovalcev, delavcev, nekaterih vodilnih kadrov, z eno besedo vsega delovnega in proizvajalnega prebivalstva, ki je prišlo v Alžirijo, da si služi kruh.* Danes je prišel v Tunis predsednik Gane Nkrumah, ki se bo razgovarjal z Burgibo in s Ferhatom Abasom. Gizengovo opozorilo zahodnim vladam NEVV YORK, 23. — Predsednik kongoške vlade Gizen-ga je dopisniku lista «New Vork Herald Tribune« izjavil, da bo kongoška vlada izgnala vse konzule zahodnih držav, če ne bodo te do 15. aprila priznale vlade v Stanleyvillu in ne bodo poslale svojih poslanikov. Gizenga je dodal, da ne bo mogoč noben kom-picmis. V Leopoldville sta danes prišla dva člana tajništva O ZN. ki imata nalogo ugotoviti, ali se izvaja resolucija Varnostnega sveta od 21. februarja glede umika belgijskih vojakov in tehnikov iz Konga. Secesionist Combe pa je prišel danes popoldne v Brazzaville, kjer se bo sestal s Ka-savubujem. friških dežel je Lange poudaril, da morajo zapadne dežele prilagoditi svojo politiko splošno priznani okoliščini, da kolonializem pripada preteklosti; giede ostalih vprašanj, ki razdvajajo svet, pa je Lange podčrtal, da mora Zapad napraviti nove napore, da bi prišlo do pogajanj o spornih vprašanjih v svoji notranji politiki pa morajo zapadne dežele voditi ideje svobode, enakosti in človeškega dostojanstva, ha katerih temeljita «naša filozofija in naš etični zakon*. Jutri dopoldne bo Lange obiskal predsednika vlade Fanfa-nija, nato pa predsednika republike Gronchija, nakar bo na kosilu pri obrambnem ministru Andreottiju. Popoldne se bo vršil zaključni politični razgovor, zvečer pa bo Lange priredil večerjo na norveškem veleposlaništvu. V soboto, ob koncu svojega obiska v Italiji, bo Lange imel tiskovno konferenco ob 10. uri v Grand Hotelu. V poslanski zbornici so razpravljali o posameznih členih vladnega zakonskega osnutka, ki predvideva povečanje števila sodnikov na vseh stopnjah sodne uprave, nato pa so odobrili člene o ratifikaciji in u-veljavljenju kulturnega sporazuma med Italijo in Sovjetsko zvezo; v senatu pa so razpravljali in odobrili zakonski osnutek, ki predvideva povečanje državne podpore vojaškim združenjim od 80 na 120 milv jonov, hkrati pa je državni pod tajnik za turizem in prireditve Helfer odgovoril na nekatera vprašanja, med temi tudi na vprašanje senatorja Valenzija, ki je hotel vedeti, čemu je vlada cenzurirala nekatere filme. Helfer je dejal, da se je to zgodilo na osnovi točnih zakonskih določb in našteval konkretne primere: film francosko-italijanske koprodukcije «Ne boš me ubil* baje žali prestiž in dekor italijanskih oboroženih sil; «Adua in tovarišice* so cenzurirali iz moralnih razlogov; film ((Kapo* je bil le prepovedan mladini izpod 16 let, hkrati pa določen, da predstavlja Italijo na natečaju za ameriško nagrado «Oscar»; poljski film «Vlak v noči* je morda edini film iz dežel evropskega Vzhoda, kateremu so črtali le nekatere fraze. Helfer je zavrnil obtožbo, da vlada zavira promet filmov in dodal, da se omejitve nanašajo le na določbe zakona in mednarodnih sporazumov o koprodukciji. Tudi film ((Dekle v izložbi* je cenzura prepovedala iz moralnih razlogov; film ((Rde- če ustnice* pa je prepovedalo sodišče v Milanu in je zato primerno počakati, kaj bo razsodilo. Skratka: Helfer je zadevo cenzure minimiziral in izrazil mnenje, da država ne more držati križem rok, ko gre za moralo vzgojo mladine. Danes se je sestalo vodstvo PSDI in proučevalo zaključke 34. kongresa socialistične stranke. Glede resolucije večine, sta Bernabei in Preti predložila resolucijo levice, Rossi in Eugenio Reale pa sta se glasovanja o resoluciji vzdržala, ker po njunem mnenju resolucija ni zadostno jasna. Kar zadeva oceno kongresa PSI, se v resoluciji poudarja, da kljub napredku na poti avtonomije socialistične stranke, je treba nadaljevati do dokončnega preloma s KPI. Vodstvo PSDI še nadalje zagovarja politiko levega centra, toda ne vidimo, kako naj se ta politika uveljavi brez podpore PSI. Med vodilnimi osebnostmi avtonomistične večine PSI so se danes vodili razgovori v zvezi z jutrišnjim sestankom med Nennijem, De Martinom, Vecchiettijem in Bassom, da bi dosegli enotno vodstvo stranke po kongresu v Milanu. S tem v zvezi je prišlo tudi do sestanka med Lom-btrdijem, Santijem in Giolit-tijem. Kot je znano, zahteva levica proporcionalno zastopstvo v vodstvu, medtem ko so avtonomisti pripravljeni pristati le na 6 do 7 mest, od skupnih 21, kt bi pripadala levici. Kakor smo že javili, bodo ■iiiiiiiiiiiilliiiiiitliiitiilltniiiiii, iiiiiifiuii, m, miinu, nimumiMMu, MnimiiiHiHminiiniHM, Gromiko in Stevenson nadaljujeta razgovore v zvezi z razorožitvijo NEW YORK, 23. — Zvedelo se je, da se namerava sovjetski zunanji minister Gromiko vrniti v Moskvo v soboto. V New York je prišel 7. marca, da se udeleži zasedanja skupščine OZN. V tem času se je razgovarjal tudi z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom, zadnje dni pa je imel več razgovorov z ameriškim delegatom v OZN Stevensonom. Po zadnjem razgovoru z Gromikom glede razorožitve je Stevenson izjavil, da je ((široka podlaga sporazuma, toda sporazum ni bil popoln*. Stevenson je dodal, da bodo prihodnja pogajanja o razoro. ždtvi verjetno v Ženevi, Izjavil je dalje, da se razgovori z Gromikom nadaljujejo na podlagi dveh načrtov resolucije, ki so ju predložile ZDA glede kraja novih pogajanj in glede udeležencev. Stevenson je dodal, da so se sporazumeli, naj bi pogajanja bila v Ženevi. Kar se tiče načelnih vprašanj, pa je izjavil, da gre za #povsem novo besedilo*, ki nima nič opraviti z indijsko resolucijo, ki je bila predložena lanskega novembra skupščini OZN kot poizkus za zbližanje med sovjetsko in angleško-ameriško tezo in ki so jo zahodne države zavrnile, češ da je preblizu Stevenson je izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali in smoter je, pripraviti načrt koncentrirane resolucije, ki bi jo predložili političnemu odboru in bi nadomestila vse do sedaj predložene načrte resolucij o razorožitvi, in ki naj bi jo izglasovali soglasno. Bela hiša je danes zanikala, da sta se Kennedy in Gromiko tajno sestala preteklo soboto v zvezi z laoško krizo. V Moskvi pa se širijo govorice, da bo Gromiko v krat. kem zamenjan v zunanjem ministrstvu. Baje bo novi zunanji minister njegov sedanji pomočnik Kuznjecov. Gromiko bo baje postal ravnatelj za zunanje zadeve v centralnem komiteju KP SZ. Vrhovni poveljnik argentinske vojske podal ostavko BUENOS AIRES, 23. — General Carlos Toranzo Montero, vrhovni poveljnik argentinske vojske je, danes odstopil. Ž? pred časom se je sprl z državnim tajnikom Anayo ter celo koncentriral več tankov pred vrati glavnega mesta, da bi državnega tajnika prisilil na odstop. Anaya je v resnici tudi odstopil, da bi se izognil oboroženemu spopadu med dvema frakcijama argentinske vojske. Lani v oktobru pa je Montero predsedniku Frondizi-ju izročil dolgo spomenico s podpisi številnih generalov, v kateri se kritizira politika vlade. Toda Frondizi je prisilil vse generale, ki so spomenico podpisali, da so izjavili po radiu, da so na strani Frondizija, jutri stavkali poštni nameščenci, ker vsi dosedanji stiki niso rodili uspeha. Ce tudi jutrišnja 24-urna stavka n« bi prinesla uspeha, bodo poštni nameščenci proglasili v kratkem 48-urno stavko. Tudi nameščenci državnega zavoda za socialno in bolniško zavarovanje državnih nameščencev (ENPAS) bodo stavkali jutri in pojutrišnjem ter 28. in 30. t.m., ker uprava zavoda ni še pristala na njihove zahtete po izboljšanju plač. Včeraj so nameščenci tramvajske in trolejbusne službe ter železničarji v Cagliariju stavkali in v sprevodu manifestirali proti slabim življenjskim pogojem. Pri tem jih je policija napadla in skušala razgnati, zaradi česar je bilo več delavcev laže ranjenih. Zaradi brutalnega ravnanja policije je CG1L proglasila za danes splošno stavko v mestu. CISL splošne stavke ne podpira. Njeni predstavniki so se zglasili pri predsedniku deželne vlade Corriasu in ga zaprosili za njegovo' posredovanje v tem sindikalnem sporu. Hkrati pa se nadaljuje stav. ka rudarjev družbe Monte-veccbio Minatori, ki so že pred tednom dni zasedli jaške. 29., 30. in 31. t.m. bodo ponovno stavkali nameščenci finančnih ministrstev, ker so pristojne oblasti odložile pogajanja, ki so bila predvidena za 21. t.m., na datum po velikonočnih praznikih. Vse tri sindikalne organizacije pristaniških delavcev pa so proglasile 24-urno stavko za 28. t.m. A. P. HiiiiiiiimiiimiimiiiiiiHiiiiiimiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiimiaiaiitiiiiimtiiiiiimiiiftiiiiiiiiiiii,,,,,,! Odpravljena cenzura v SZ za poročila v inozemstvo MOSKVA, 23. — Načelnik urada za tisk pri ministrstvu za zunanje zadeve sovjetske vlade Harlamov je izjavil na današnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili vsi tuji novinarji, akreditirani v Moskvi, da bodo odslej vsi inozemski dopisniki lahko svobodno telefonirali ali telegrafijah iz katerega koli mesta sovjetskega ozemlja svoja poročila časopisom in tiskovnim agencijam, vendar pod svojo osebno odgovornostjo. Harlamov je poudaril, da ima ta sklep sovjetske vlade namen ((olajšati in izboljšati stike med dopisniki v Moskvi in njihovimi uredništvi*. Dodal je, da poziva vse novinarje, naj shranijo prepise svojih poslanih dopisov, kar bo lahko služilo «v primeru morebitnih nesporazumov glede vaših vesti, ki bodo objavljene v inozemskem tisku*. Priporočil je, naj te prepise shranijo vse do svojega odhoda iz Moskve. Na vprašanje nekega novinarja je Harlamov izjavil, da je bil omenjeni sklep sprejet zaradi vedno večjega števila tujih dopisnikov, akreditiranih v Moskvi, kar je povzročilo vedno večje težave pri dajanju potrebnih uslug. Poudaril je, da bo za'marsikaterega novinarja v Moskvi nastala mar-skaka težava. «Do danes- so naši nameščenci pri centralnem brzojavu pomagali dopisnikom pri popravljanju njihovih neresničnih vesti — je dejal — odslej pa bo padla odgovornost za netočne novice samo na dopisnike.* Hkrati je Harlamov izjavil, da bodo nekateri funkcionarji vedno pripravljeni ((razčistiti dvome dopisnikov*, nato pa je dejal: «So nekateri primeri, ki zadevajo poročila, objavljena v inozemstvu, ki so jih podpisali moskovski dopisniki, toda ti dopisniki so zanikali, da bi bili napisali te članke.* V svojih poročilih na tej tiskovni konferenci poudarjajo zahodni dopisniki tiskovnih a-gencij ARP, Reuter in UPI, da Harlamov v svojih izjavah ni niti enkrat uporabil besedo cenzura. Omenjeni dopisniki namreč trdijo, da je z danas-jim dnem cenzura vseh poročil iz Sovjetske zveze v inozemstvo odpravljena, ter dodajajo, da je bila cenzura uveden* leta 1917 in da je bila odpravljena samo v nekaterih primerih kot primer med konferenco štirih zunanjih ministrov leta 1947 in med obiskom Mac Millana v Moskvi leta 1959 Pod cenzuro so bile vse brzojavke in vsa telefonska poročila. Danes v OZN razprava o Kongu NEW YORK, 23. ‘— Glavna skupščina QZN je danes odobrila priporočila predsedstva, r.aj se položaj v Angoli sprejme na dnevni red skupščine. O tej zadevi bodo razpravljali na plenarni seji. Proti sta glasovali samo Španija in Južna Airika, vzdržale pa so se Francija. Nizozemska, Velika Britanija, Avstralija, BeL gija, Dominikanska republika, Luksemburg in Panama. Portugalska se ni udeležila glasovanja. Takoj po glasovanju je portugalski delegiat trdil, da sklep skupščine pomeni kršitev listi, ne OZN in vmešavanje v notranje zadeve Portugalske. Tr_ dil je, da so neredi v Angoli «delo izzivalnih agentov, ki delujejo v korist komunistov*. Dodal je, da se ne bo udeležil seje, na kateri bodo razpravljali o tej zadevi, in je odšel. Prihodnja seja, na kateri bodo govorili o Kongu, bo jutri ob 21. uri po srednjeevropskem času. «»------- Udobnosti in ugodnosti za turiste v FLRJ BEOGRAD, 23. — ((Jugoslavija nudi letos inozemskim 'turistom boljše in cenejše pro. metne zveze, večjo udobnost in zabavo, boljšo in cenejšo oskrbo v hotelih.* Tako je iz-javil na današnji tiskovni kon. ferenci generalni tajnik Turi. stične zveze Jugoslavije Dušan Marič. Prenočnine v hotelih bodo, računajoč po novem tečaju, ostale na lanskoletni višini, medtem ko bodo cene v restavracijah za 20 do 25 odstotkov nižje. Cene bencina bodo znižali za 25 odst., cene železniških voznih listkov o-krog 40 odst. V številnih hotelih bodo cene penziona nižje, kot so bile lani, samo v nekaterih luksuznih hotelih, kjer so občutno zboljšali uslu. ge in udobnost, bodo cene nekaj višje. Pred glavno sezono in po njej bodo cene v hotelih od 10 do 50 odst. nižje. Povečanje turističnega pro-meta bodo spodbujale hitrejše železniške transportne zveze nove notranje in mednarodne letalske, železniške in avtobus, ne proge, cenena bodo tudi turistična krožna potovanja po morju, številne športne in festivalske prireditve med drugim v Sarajevu, Kopru, Portorožu, Ankaranu, Piranu, I-zoli in drugih mestih in uved. ba turističnih vizumov za trikratni obisk Jugoslavije. Po 18 stoletjih pogreb JERUZALEM, 23. — Izraelska vlada je imenovala posebno komisijo, ki ima nalogo pripraviti državni pogreb o-stankov židovskih upornikov, ki so jih pobili Rimljani med uporom proti rimski nadvladi v letih 132-135 po Kristusu. Posebna arheološka odprava, ki raziskuje pusta področja ob Mrtvem morju, je našla okostnjake številnih pristašev voditelja upora Simona Bar Kokebe. Večina židovskih u-pornikov je umrla od gladu, ko so rimljanski vojaki oblegali njihove trdnjave v puščavi, PRIMORSKI DNEVNIK Vrem* včeraj. Najvišja temperatura 10.4, najnižja 3.4, ob 19. uri 8.6, zračni tlak 1023.9, veter 2 km južni, vlaga 52 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.5 stopinje. Tržaški dnevni Danes PETEK, M. Simon $ Sonce vzide ob 6.03 in z ^ 18.22. Dolžina dneva u- • j vzide ob 11.06 in zaton Jutri SOBOTA, 25. w Oznan. Marije Zff pravično uzakonitev slovenskega šolstva Delegacija slovenskih šolnikov posreduje pri poslancih v Rimu Svečana seja občinskega sveta Iz sindikalnega življenja Člani delegacije so se že sestali s poslanci KPI in PSI ter predsednikom poslanske komisije za javno vzgojo Erminijem V Rimu je že dva dni delegacija Sindikata slovenske šole, ki jo sestavljajo dva člana iz Trsta in en član iz Gorice. Delegacija je odšla v Rim, da bi tam posredovala pri raznih parlamentarcih za pravično uzakonitev slovenskega šolstva v smislu sprememb in pripomb, ki so jih slovenski šolniki in razne ustanove že pred časom predložile, in osnutkov zakona, ki so jih predlagali komunistični in socialistični poslanci. Kakor je znano, je o raznih o-snutkih zakona začela razpravljati pred tremi tedni poslanska komisija za javno vzgojo. Po prvi seji pa je bila razprava odložena, kar je močno vznemirilo slovensko javnost v I-taliji in je zaradi tega tudi prišlo do protestne stavke dijakov višjih slovenskih srednjih šol v Trstu in Gorici, protestirale pa so tudi razne ustanove, napredne stranke in podeželski občinski sveti. Delegacija profesorjev je odšla v Rim, ne glede na to, če bo omenjena komisija te dni ponovno nadaljevala z razpravo o osnutkih zakona za slovensko šolo. Iz Rima nismo še dobili nobenega sporočila o tem, pač pa se je zvedelo, da so se člani delegacije že sestali s komunističnimi poslanci Vidalijem, Francom, Beltramejem in Roffijem ter socialističnim poslancem Marango-nejem, nato pa s predsednikom poslanske komisije za javno vzgojo Erminijem in poslancem Franceschi-nijem, ki o osnutkih zakona poroča na omenjeni komisiji. Do sinoči se delegacija ni še vrnila v Trst, iz česar bi se dalo sklepati, da ni šla zaman v Rim in da se približujemo rešitvi tako važnega vprašanja, ki se žal zavlačuje že tako dolgo. Vsa slovenska javnost v Italiji želi delegaciji, da bi uspešno izvršila svojo važno nalogo, obenem pa pričakuje in zahteva, da se vprašanje slovenskega šolstva v Italiji čimprej in pravično reši. Potniška pomorska proga Rimini-Trst-Dalmacija Ponovno bo pričela obratovati 3. aprila redna pomorska potniška sezonska proga, ki povezuje Rimini, Ravenno, Benetke, Trst m dalmatinsko obalo. Za sedaj bo vozil na progi samo parnik «Valfiori-ta», ki bo odplul iz Riminija vsak ponedeljek ob 7.30, priplul v Ravenno ob 11.30 in v Benetke ob 20.30. Na progi bo pričela voziti 3. junija še motorna ladja «Citta di Venezia«, tako da bo vozni red izpremenjen. Ladja «Valfiorita» bo odplula iz Riminija vsak ponedeljek ob 7. uri in priplula direktno v Benetke ob 15 ter nato nadaljevala pot proti Trstu in dalmatinski obali ter v Ancono ob 20.30. «Citta di Ve-nezia» pa bo odplula iz Riminija vsak ponedeljek ob 9. uri, priplula v. Ancono ob 13.30 in nadaljevala s plovbo proti raz. nim dalmatinskim pristaniščem. Vrnila se bo v Rimini v soboto ter odplula ob 7. uri proti Benetkam, kamor bo priplula ob 15. uri. Včeraj so se sestali načel-1 niki skupin tržaškega občinskega sveta in so se dogovorili o poteku svečane seje, ki bo v zvezi s proslavami stoletnice Združenja Italije v so. boto ob 12. uri. Med sejo bodo med drugim imenovali tri ceste v novem naselju v Kja-drau-Sv. Alojziju s simboličnimi imeni, in sicer: Mille, San Martino in Solferino. Načelniki skupin so se tudi dogovorili, da se bo občinski svet sestal prihodnji teden dvakrat, in to v torek in v četrtek, medtem ko običajne seje v ponedeljek ne bo. Kongres geografov Na tržaškem vseučilišču bo od 4. do 9. aprila 17. kongres italijanskih geografov, ki ga je priredil inštitut za geografijo pri tukajšnjem vseučilišču. Na kongresu bo sodelovalo približno 700 delegatov, med njimi tudi mnogi iz inozemstva. Pričakujejo, da bodo na kongresu obravnavali zelo zanimiva vprašanja s področja zemljepisa. Danes bodo stavkali uslužbenci vseh pošt Stavko so enotno napovedale sindikalne organizacije po vsej državi Pogajanja o Tržaškem arzenalu - Čudni odpusti in najemanja delavcev v SALDA Danes bo 24-urna stavka vseh uslužbencev pošte, telefona in telegrafa tako. da bodo poštni uradi zaprti. Stavko so proglasile sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru, ker vlada ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela na pogajanjih s sindikalnimi organizacijami in ki se nanašajo predvsem na povišanje plač za te uslužbence. * * * govorili so se, da bodo v okvi- j vega prepričanja« in da se v ru podjetja proučili točen po-1 naprej obveže, da ne bo sodeči., i—]oval pri nobeni stavki. Včeraj so bila na združenju industrijcev pogajanja glede položaja delavcev zaposlenih v Tržaškem arzenalu. Ta pogajanja se vlečejo že dalj časa ir gre predvsem za ureditev razlik, ki še vedno obstajajo med delavci zaposlenimi v ladjedelnici Sv. Roka in onimi v Tržaškem arzenalu, pa čeprav gre sedaj za skupno podjetje. Do- iiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu izpred kazenskega sodišča Začetek razprave proti Lionellu Driju Ki je obtožen umora svojega prijatelja ložaj in da bodo na tej osnov v kratkem s pogajanji nadaljevali. Obtožnica trdi, da ga je udaril s pestjo in da je za posledicami padca umrl, obramba pa zahteva osvetlitev drugega padca v bolnišnici Kljub tako imenovani stavki tržaških odvetnikov se je začela včeraj na porotnem sodišču kazenska razprava proti 42-letnemu Lionellu Driju iz Ul. Palestrina 3, ki je obtožen, da je 27. novembra lanskega leta umoril z močnim udarcem s pestjo svojega znanca (prej tudi prijatelja) Umberta Raimonda, mesarja po poklicu, starega 54 let iz Ul. Madonnina 34. Zaradi odvetniške stavke bi se razprava praktično ne mogla vršiti, če ne bi obtožen-čeva zagovornika dr. Presti in dr. Berton izjavila, da ne nameravata prepustiti odgovorne dolžnosti obrambe odvetniku, ki bi ga «ex officio* imenovalo sodišče in ki bi jo moral prevzeti spričo kazenske odgovornosti. Tudi zastopnik zasebne stranke odv. Nar-di je izjavil, da bo ostal na svojem mestu, kljub sklepu odvetniške skupščine. Spričo teh izjay in, iztegne zahteve, javnega tožilca dr. Pascolija je porotno sodišče'sklenilo, da se razprava začne. Pa pustimo za sedaj vnemar vse te postranske okoliščine, ki se ne tičejo procesa kot takega. Prikličimo si v spomin bistvene poteze dogodkov, ki so pripeljali Lionella KIHI.......................................................11IIlili11HI111111IIIII11111111 KIH«III lllllllllll V Trstu 19. in 20. maja Zasedanje industrijcev o pristaniških Drija pred porotno sodišče zaradi težke obtožbe posebne vrste nenameravanega umora (•omicidio preterintenziona-ie»), ki ga kazenski zakonik kaznuje z zaporno kaznijo od 10 do 18 let zapora. Lioriello Dri je bil sicer že kaznovan v svoji preteklosti, toda vse njegovo nadaljnje obnašanje je kazalo, da gre za človeka, ki se je hotel pošteno preživljati. 1953. leta je spoznal neko zelo mlado dekle, Carlo Andreattini. ki je sedaj stara 24 let. Živel je tudi skupaj z njo in iz njunega razmerja se je 1956 leta rodii sin Ennio. Zdi se, da se Dri in Carla Andreattini nista mogla razumeti, kajti po določenem razdobju, ko sta živela pri Drijevi materi v Ul. Palestrina, sta šla narazen. Carla je kasneje izročila dečka svoji teti poročeni z nekim Riccardom Zuccolijem, ki stanuje v Ul. della Fabbrica. Zasedanja se bo udeležilo 38 združenj industrijcev, ki gravitirajo proti Jadranskemu morju - V ospredju pomorska vprašanja V Trstu bo 19. in 20. maja zasedanje, ki ga sklicuje tukajšnje združenje industrijcev in katerega se bodo udeležili predstavniki 38 združenj industrijcev z onih področij, k; gospodarsko gravitirajo proti Jadranskemu morju. Na zasedanju bodo razpravljali o nujni povezavi med industrijo ter pristaniškim in pomorskim prometom. Po mnenju strokovnjakov je namreč tako v Trstu kot v drugih jadranskih pristaniščih doseženo zadovoljivo stanje pri pristaniških napravah, ki ustrezajo potrebam in so v nekaterih primerih celo preobsežne. Drugače pa je glede pomorskega prometa, ki je nezadosten in bi bilo treba pritegniti v Jadransko morje ladjevje tako privatnih kot subvencioniranih pomorskih družb. Na zasedanju, ki bo v pro- r ^ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 NAHOCN1N A Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lit — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno ”480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f-' naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trat J štorih univerze, bo imel otvoritven referat profesor Bar-bieri s tržaške univerze. Razna poročila pa bodo prebrali: poslanec De Cocoi, predsednik komisije za industrijo in trgovino poslanske zbornice, Valeri . Monera predsednik združenja beneških industrijcev, Foscari, predsednik družbe «Adriatica», Caidassi, pred. sednik tržaške trgovinske zbornice, Cosulich, svetnik Tr_ žaškega *Lloyda, ter univerzitetna profesorja Gaspari ter Ranieri. Na zasedanju bo torej govora o celotnem pristaniškem vprašanju in v prvi vrsti o stanju pomorstva. Razpravljali pa bodo seveda tudi o ostalih vprašanjih kot o pristaniških tarifah, železniških zve. zah in drugem. «» ■ Usodni padec motornih vozil Včeraj dopoldne je nerodno padla v svoji spalnici 89-let-na Pia Koller vd. Calligaris s Trga Scorcola št. 4. Zenska si je zlomila desno nogo in so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. * * * Ko je včeraj popoldne 85-letna Vittoria Berini vd. Silli iz Ul. Ginestre 3 šla po pločniku v UL Udine, a v zamišljenosti ni zapazila stojal, ki so tam postavljena zaradi popravil na cesti. Zadela je ob stojalo in je padla. Pobila se je in ranila po glavi ter zgubila spomin. Zensko so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala dober teden, «»-------------------- Kaj se je’ potem dogajalo meri tema dvema navideznima zaročencema, je ostalo vedno zavito v meglo. Je hotel Dri poročiti Carlo, ali ne, se tudi tekom včerajšnje razprave ni moglo zvedeti. Dri trdi, da je to hotel storiti, medtem ko Andreattinijeva trdi da Lionello ni nikoli jasno izrazil svoje volje v tein smislu. Iz njenega pričevanja bi se dalo celo sklepati, da ie nekaj mesecev pred tragedijo hotel navezati le staro razmerje. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je Dri 10. oktobra lanskega leta odšel v Nemčijo, kjer je upal, da si bo prislužil dovolj denarja zato, da bi mogel postaviti trdne temelje bodočemu družinskemu življenju. K temu ga je menda nagovoril tudi Umberto Raimondi, ki mu je dejal, naj ne verjame raznim govoricam glede obnašanja Carle Andreattini. Z druge strani pa je tudi res, da je Dri zvedel marsikaj v pogledu Carlinega zasebnega življenja. Med drugim tudi to da je bila ta večkrat v druž-z Raimondom in drugimi meškimi. 24. novembra lanskega leta se je Dri vrnil iz Nemčije, ker je bila njegova mati hudo zbolela. Naslednjega dne je obiskal Carlo v njenem stanovanju, kjer je prišlo do hudega prerekanja, med drugim tudi zaradi slike nekega mornariškega častnika, ki jo je dekle imela na nočni omarici. V noči med 26. in 27. novembrom, nekoliko pred 1 uro, je Dri stopil v bar Voltolina v Drevoredu XX. septembra-Tam se je srečal z Raimondi-jern ter mu rekel, da želi z njim govoriti. Ob 1 uri sta odšla iz lokala. Tri minute kasneje je že prišlo do tragedije. Priča Rodolfo Posega je izpovedal, da je videl, kaki je Dri udaril Raimondija pestjo in da se je ta zgru- Motorist podrl priletno ženico Okrog 8 ure včeraj je 77-letna Karlina Fajt por. Godini od Brišč štev. 1 odšla iz .svoje vasice proti Križu. Ko je Že prehodila nekaj kilometrov, je za njo privozil z motorjem 29-letni Adolf Sar. doč iz Saleža št. 7 in jo podrl. Sardoč ji je priskočil na pomoč in poklical rešilni avto, s katerim so jo odpeljali bolnišnico. Sprejeli so jo na drugi kirurški oddelek, ker se je pobila in ranila po čelu in je dobila rahel pretres možganov. Pravijo, da bo o-krevala v 10 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije, dil na tla, kjer je ostal negi-, ben. Oči je sicer imel odprte, teda obrnjene navzgor. V bolnišnici je prvi zdravniški pregled ugotovil le lažje poškodbe. V nedeljo zjutraj ob 10.15 pa je bila prognoza že pridržana. Nekaj čez 14. uro istega dne je Raimon-do izdihnil Lionella Drija je policija zaslišala že ponoči, toda ga je izpustila, ker je bila prva zdravniška prognoza ugodna. V nedeljo zjutraj je obtoženec odšel k svojemu stricu v neko vas blizu Co-droipa, od koder je v ponedeljek telefoniral policiji potem, ko je zvedel, da je Raimondi umrl. Inšpektor letečega oddelka Ferz ga je tam tudi aretiral. To so gola dejstva, okoli katerih se je včeraj začela razpletati zelo zanimiva razprava. Omenimo naj samo njene bistvene značilnosti. Tekom razprave je javni tožilec dr. Pascoli zatrdil, da je proces zelo preprost: vsi nadaljnji dogodki slonijo na Drijevi ljubosumnosti do Raimonda. V Drevoredu XX. septembra sta se prijatelja srečala. Raimon-dijeva zaušnica je razkačila Drija, ki je udaril s pestjo. Raimondi je padel na tla ter si zlomil zatilnik ter nato umrl. Proti tej tožilčevi tezi je nastopila sinoči obramba z nepričakovanim napadom. Odvetnik Presti je zahteval naj sedišče zasliši med drugimi osebami tudi nekega Kramerja, ki je bil menda v bolniš-nisti tisto noč, ko so tja pripeljali Raimonda. Ta priča bi menda znala povedati, da je Raimondi v določenem trenutku vstal s postelje ter se napotil proti izhodu. Kmalu pa je omahnil ter padel na tla. S tem bi bilo takorekoč dokazano, da ni Raimondi umrl zaradi udarca s pestjo in padca (to naj bi dokazovala tudi prva diagnoza), temveč zaradi nekega naslednjega padca, ki je neodvisen od Drije-vega hotenja. Proti tej zahtevi je ostro nastopil zastopnik zasebne stranke dr. Nardi. Javni tožilec pa je dejal da sicer ne smatra za potrebno zaslišanje novih prič, da pa vendar pristane na zahtevo, če bi hotelo sodišče natančno raziskati vse kaj se je zgodilo tisto noč v bolnišnici, pa četudi bi bilo potrebno zaslišati vse bolniško osebje. Tu pa je prišlo do prerekanja med tožilcem in obrambo. Odv. Presti je odločno izjavil, da priča Kra-ir.ei ni nekako izvita iz trte, temveč da je bilo o njej govora tudi pred državnim pravdnikom dr. De Francom, ki je ukazal svoj čas inšpektorju Ferzu naj preišče vso zadevo. Okoli 20. ure sinoči je sodišče skleniio, da bo o zahtevi obrambe sklepalo potem, ko bo zaslišalo še enkrat inšpektorja Ferza. Ce bi potem spre- jelo obrambino zahtevo, je čisto jasno, da se bo razprava zelo razširila, potegnivši med svoje kolesje tudi upravo splošne bolnišnice. Včerajšnja razprava se je začela, kot smo že omenili, z izjavami odvetnikov v zvezi z odvetniško stavko. Takoj nato je sodišče odločilo, da prizna status zasebne stranke samo Raimondijeitemu očetu A.idu. Takoj nato je sodišče zaslišalo obtoženca in potem razne priče, ki so bile prisotne zadnjim dogodkom pred Raimondijevo smrtjo, ali pa so znale povedati kaj važnega v zvezi s temi. V glavnem pa je šlo pri tem za bitko med obtoženčevo obrambo in zastopnikom zasebne stranke, kjer vsakdo skuša oblatili svojega nasprotnika. Zelo verjetno je, da hoče obramba s sveje strani med drugim dokazati, da je Dri ubil Rai-mendija v silobranu. Predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Magliacca, obramba Presti in Berton, zastopnik zasebne stranke Nardi. Obširno smo že poročali o podjetju SALDA in o zahtevah, da se cdpusti večje število zaposlenih delavcev. Prvotno je podjetje zahtevalo odpustitev osemnajstih delavcev in je na pritisk sindikata to število znižalo na deset. Podjetje je odpuste med pogajanji opravičevalo, češ da sedaj nimajo toliko dela in da so prisiljeni odpuščati, ker da je slaba sezona. To podjetje se ukvarja s popravili ladij, odnosno z izdelavo raznih rezervnih in drugih delov za ladje in je njegova proizvodnja že po tehniki dela samega nujno neenakomerna tako, da slede razdobja izredno velike zaposlenosti razdobjem, ko imajo manj dela. Te ugotovitve so med pogajanji sindikalni predstavniki tudi podčrtali in dejali, da nima nobenega gospodarskega smisla odpuščati delavce, ki so bili v podjetju zaposleni že dolgo vrsto let in ki so dobro usposobljeni ter poznajo celotni proizvodni postopek. Podjetje ni hotelo popustiti in je izvršilo deset odpustov. Iz seznama teh delavcev ter zlasti iz podatkov o številu let, ki so jih bili zaposleni v podjetju, pa je razvidno, da podjetju ni šlo prvenstveno za znižanje števila zaposlenih, ker hi to zahtevale gospodarske okoliščine temveč, da je imelo drugačne račune. Iz podatkov je namreč razvidno, da je med odpuščenimi delavci prvi že 35 let zaposlen v podjetju, drugi 32, tretji 26, četrti 15, in končno eden 14. Samo dva odpuščena delavca sta bila zaposlena le dve-štiri leta. Skupno je starostna- doba odpuščenih delavcev dosegla 151 let. Vsi ti delavci so bili kvalificirani, saj gre za tri krivce cevi, tri varilce, dva tesarja, enega strugarja in enega šoferja. Kaže torej, da podjetje ni odpustilo teh delavcev, ker ne bi bili potrebni, temveč ker so bili med najbolj zavednimi in ker so bili med onimi, ki ‘o sodelovali v vseh stavkah. Resnost takih trditev dokazuje tudi pismo nekega delavca,, ki je pisal sindikalnim organizacijam ter sporočil, da mu je podjetje ponudilo zaposlitev vendar pod pogojem, da ni «le- *** Delavska zbornica CGIL pnredi 25. t.m. zborovanje, na katerem bodo razpravljali o vprašanju sindikata v podjetju in njegovih odnosov z notranjo komisijo. Zborovanja se bodo udeležili sindikalni voditelji, aktivisti in člani notranjih komisij struje CGIL. Prisostvoval bo tajnik CGIL Rinaldo Scheda. Znižane telefonske tarife Včeraj se je sestal ožji med ministrski odbor za cene, ki je razpravljal o znižanju telefonskih tarif za medkrajevne razgovore. Odbor je odobril sklep glede znižanja za 10 odstotkov navadnih tarif za razgovore v razdalji od 400 km naprej. Razen tega je sklenil, da veljajo znižane tarife za nočne razgovore od 23. do 7. ure. Nove tarife bodo veljale od 1. aprila naprej. Od tega dne bodo znižane od 25 do 50 odstotkov tudi tarife za telefonske razgovore med Italijo in raznimi deželami Zapadne Evrope. m-399 3-S- 4KS- -3KB «Š- 46K- •*» Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 26. t. m. ob 17. uri na KONTOVELU BRANISLAV NUSIC «Dr.» Komedija Dve uri smeha PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK — KONTOVEL priredi v nedeljo, 26. marca t. I. ob 15.30 v dvoran} prosvetnega društva ciAlbert Sirk« v Križu veseloigro v treh dejanjih Reginalda Berkleya „» »Moril* V I t*. 1 Exceisior 15 30 ■ ^ ročilu«. Belia*^ Germi. m ,ni-, Filoarammatico 16J" ,«11* SSd« putt«. Zverstva - £j( vodstvom zlogi« na. Zadnji dan. Grattacielo 16.00 * pt Estmancolor. o«”6 dy Vesel. sosedo«' Artobcieno 1°'*' c/Mbj va je vedno bo# nicoloi. Gary Mitcbum, Jean -" gaB Supercinema va Cole «Can Can«. portmV pr »n* Lai>*; Technicolor. Shyrley Mac -Alabarda 15 00 de, Belinda L^; „ 8»; Ut, DCItiivr« - u. Aurora 16.00«»^, Cristallo 15-30 « Charlie Chaplin- .gitaP* Garibaldi 15.30 linda Lee, Alber“ dini prep Capitol slan«- skončnosti«^^0^«* zgodba). Scala. Impero 16.00 4 pd ved a no m,lad‘"v po r5j Itali: 16.00 «D°*donor f’j technicolor, 8 Robert Mitchunt- j ^ Massimo 16.00 lami«. VVestern i, pL dye MurpM, l_ cA (± JbliSH* Odbor zveze v Trstu nes 24. marca ' v 01. na sedežu i X h Turistični na SPDT priredi 112 ^ maja. v nedtlJ0 ~n m11 .“V, izlet skozi Rd^otoi*. jjf Vse gojence, ki sodelujejo v pevskem zboru, pozivamo, naj se redno uleležujejo pevskih vaj vsak petek ob 18. uri v šolski dvoran-i. Ravnateljstvo niškega jfzera Vav>s^ vem mestu. Ljubljana na C ževega in zV vpisOl.a jri* ObvesMia ^ Anggti^ Geppa M* PODI IZ FUI^ kv/ m - *e P Oambuni 3. milili ■iiiiimiiiiiuiitfitiiimtiiiiiiimm m i mn milili im n u DAN? OD VČERAJ DO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. marca 1961 se je v Trstu rodiilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb. RODILI SO SE: Massimo Mau-ro, Maniro Gelleti, Miroslav Mahnič, Aid© Škabar, Emanuela Bellio, Daniela Baiez, Maurizio De Luoia, Giorgio Buseccbian. UMRLI SO: 75-letna Giuseppi-na Diviaicco vd. Gasparini, 64-letni Josip Oreh, 84-letna Frančiška Udovičič, 69-letna Antonia d’El'ia vd. Tafuri, 81-letna A n n a Podreka vd. Flego, 71-lebni Mihael Godec, 78-letna Marija Slavec vd. Revirni, 70-1 e!na Corinna Pidutbi por. Manory. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Caminello. Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg Valute* dolar švicarski frank funt šterling francoski frank marka šiling duna>r marengo zlato , Trst 624.50 I 144.BO 1746.50 , 126.88 1 157.55 j 23.95 —.70 | 4725.— 707.— — to^sino Vaimaurs trg 12. VCERA^fV11^ NA TRGU (V prvem nižje vene^ višje, 3. P pomaranče • ’ limone . * * ’ jabolka L • ' jabolka I*-hruške 1 • • ’ hruške II- ' pesa artičoke . • • ’ brokoli cvetača . • • * cikorija čebula . • • • ' koromač razna so-M® prva solata • • krompir . • • grah ’ j '*’i zeleni radie zeleni rad|C zelena špinača Večina btas- (3, prevlad. ee° rev J 4 M 4 i‘!a i!* i« i jtt 'it & ii t Avtoturistično podjet)e ^ -SLflVNIK> - K 0 Pfc OBVEŠČA CENJENE DA S 25. MARCEM 1961 UVAJA NAJ,'gpo8 AVTOBUSNE PROGE PO VIDEMSKEM 1. ŠTANJEL - REPENTABOR odhod. 14.42 — odhod: 14.58 — odhod: 15.05 — prihod: 16.00 — ŠTANJEL DUTOVLJE REPENTABOR TRST 2. VREMSKI BRITOF - trst J. odhod: 15.15— VREMSKI BRITOF odhod: 15.42— BLOK LIPICA prihod: 16.30 — TRST At M. l! PV‘0d 3. KOMEN < GORJANSKO odhod: odhod: odhod: prihod: 6.30 — 6.35 — 7.03 — 8.00 — KOMEN GORJANSKO BLOK TRST TRST Al pfi >■ 4. PIRAN - TRST: vozi vsak odhod: odhod: odhod: odhod: 8.20 -8.25 — 8.45 — 9.20 — prihod: 10.15 — PIRAN PORTOROŽ IZOLA BLOK TRST H in JURSKI DNEVNIK 24. marca 1961 va razprodaja vrednostnih papirjev v Nemčiji ljudske delnice tovarne Volhswaaen ije^lj za milejšo obliko podržavljenja kot pa za uvaja-0z* v **vo problematiko nemškega gospodarstva ^116 1 n ^n‘ Nem?)”08 se le v Zaliva r?71! 1 ,z®toljučila za- 5 Papiriev uaaja . vrednotit, ZUnaj) nom' b' (VSai skus Si-’, Pomenila prvi do- 6 tatkrteznega^i1,^. 11 ^elnir« ?>0vanih Bl-iud-*“■ ie nam - ričenši s 16. n**® o?n?° tovarna Volks-pl 'aaprodaini podPis°vanje t?V2aPiav u 2 ,sv°jih delnic, j?, 'azpolagi u Sn2asebnikom ric. ketg,ile 6° ods‘. vseh '' vlada nVal:ČYe2na napravico, odst. a Pridržal; idku Prav odi k vam. tudi ,eni.'„ klavnica to- 2llein Sašk2- p°torajine na ™ark60od tega0*"-- torej l0aov !fi'i0!n - le 360 mi-2 »o^nalnV'600'0?0 del- »1. iU«lnO Vrorlnncti., s« ,mark p., vrednosti o ,. . . da 20a.i tako raz- le ria lal vat'‘us‘i 'na nnhSebniki ne bo‘ n,'1,Ba VoA?°?en način vpli- fta \ a VOfk.4*. «dCin Vpil- £ S fehfo? tOVarne- Pač u- . 'v°dili tovar- *n*«swr 340-000mnaio zbranih J®, to s« ,000 mark slav- ^ vlada in CSo l, aMe. Ce nnn- lahK110 to' deisi-,'"' UP°‘ r. Prej o° 0" potem bi ae Jiki U?*™ 0 milej-kor Pa oV 'ia tovar- S.Množic v *!l?an}u ši' V° nemškega V° proble' aiavci gospodar- toiei °WtVv^ki- zaPosle- toitof * Po in j . so labko Za 100 VrJw° delnic z no- dSSf110 100 mapk- >35 »> T>c° SO morali toSh °d^° t.?”k’ ker je °dbo; to VrM„ “a to V* encev ao-*i^a?LVsake jnm uradd?b°dk°v i„ pa A,ki h^kom in de-H jp Jle ot ■*» najmanj 3 ntorojj iahko kun'-i ^°r ‘e ze’ ?- OsL<10° nSi de!nice na °blS,0 v treh h°b podpi‘ otW?tlrP v rb obr<>kih pro-VI' Ne^^rjo 5 od- bo Ž“a ko-^ ^1, Ivn . *^t° v bodoče HIN v ?a,obr°kih pro-ako a.,- Ne , ‘ bi W‘!? ioj? ?ie.?0v glas !>i ?V ‘oliko - J*tile ,ruSi gia kakor kate- ts ,v" iji r^doče š?pfrfPr—“• oa ?%„ - Prostem ? ti poku- na ve- 0?as' v°dst inv hi^ s ‘em Umno z vla-5:li >doee š?Bprepreoiti, da SSK so HCPov,- % 'fnje Pd?&idevaliTiaW?; če upošt e-Si ^eJstv0 • Vred-nost 100 h m ^ktn^av vai,tovarna na nh°ranuaagen S°iciiL uiiran na nem- v svoje °z avtomobi- ^V4'š6ih. {^‘na inozem-se : 2 avtomobi- V^tt^v^JI in .asko leto J^amerj^n ‘o celo v >ki^ala n*»prou rtVe’ -ki ICj °zilom - dru«‘m držav, • huj v°zUom°U dr— ^,L?dpor. upravi- &4S' !*, “a n- hodoie -vrednost v4ti , hi pra se pove-. ‘o vP ? lrano napo-i 700 mark (vedno ob nespremenjeni nominali 100 mark). Kakor vedo povedati švicarski listi, so nemške banke, ki so imele nalogo, da posredujejo pri tej finančni operaciji, razposlale precejšnje število obrazcev že v decembru lanskega leta, tako da se je pravo, široko podpisovanje začelo že ob zmanjšanem številu razpoložljivih delnic. Po zaključku operacije naglašajo nemški strokovnjaki, da se je prijavilo mnogo mladih ljudi, med temii zlasti mnogo študentov. Borzni agenti in stari prekupčevalci so ostali ob strani. Ker n,i mogoče misliti, da bi jih delnice Volkswagen ne zanimale, se zdi, da bodo ■ti nastopili pozneje, ko bo pravi čas za špekulacijo in ko bodo lahko delovali v senci. Kakor rečeno pa bodo mogli vplivati le na ceno delnic, ne pa na gospodarsko politiko same tovarne. Tu se ne bo nič izpremenilo in tako se lahko zgodii, da bodo vozila Volkswagen ohranila še dolgo let svojo sedanjo obliko in sedanji sloves ter svojo močno konkurenčnost. O. P. Škandal na Režiser Daniele D’Anza in koproduktor televizijske oddaje nCas muzike« Lucio Ar-denzi ki jo je vodstvo televizije na pritisk fašističnih krogov tako cenzuriralo, da je izgubila vsako vrednost in smisel. D’Anza je iz protesta odstopil kot režiser in vložil proti RAI-TV tožbo V tednu mladinske knjige Slovenski otroci lahko čitajo pravljice z vseh strani sveta Za sistematični izbor pravljic skrbi založba Mladinska knjiga s svojo Zlato ptico, zbirko najlepšili pravljic in pripovedk _v sveiti-J Založba Mladinska knjiga v Ljubljani ima vrsto posebnih zbirk. Zbirka, ki je gotovo mlajšim otrokom najbolj draga, bo pač Zlata ptica, zbirka najlepših pravljic in pripovedk. Pravljični svet nudi otroku največ doživetja, v njem, se otrokova fantazija sprosti in sledi pravljičnemu dogajanju brez pregraj realnosti. Mladinski pisatelji so vedno skrbeli, da so imeli tudi slovenski otroci na razpolago vsaj skromno količino knjig s pravljicami; poleg o-riginalnih pravljic je bilo tudi. kaj prevodov. Mladinska knjiga pa je s svojo zbirko Zlata ptica uvedla kar nekak sistematični izbor pravljic z vseh strani sveta. In tako so slovenski otroci le dobili številne zbirke pravljic od francoskih do ciganskih, od korejskih do bolgarskih in še toliko drugih. Z izdajo pravljic raznih narodov pomaga založba tudi širi. ti obzorje mladih čitateljev, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini^ii** Zanimiva anketa mladinskega lista «Komsomolska Pravda» Sovjetska mladina ima jasne ideje o svojih ambicijah Negativni pojavi med njo niso splošna značilnost novega rodu Molinovski poveličuje delo kot najboljše vzgojno sredstvo . MOSKVA, marca. — «Pripoveduj mladina o tvoji zgodovini«. S to parolo je sovjetsko mladinsko glasilo «Komsomolskaja Pravda)) povabilo mladino nove sovjetske generacije, naj javno izreče svoje mnenje o lastnih pogledih, o lastnih mnenjih in o lastnih čustvih o svoji lastni generaciji. Poziv je dvignil splošno zanimanje in sprožil diskusijo o tem problemu, ki je pokazala, da tima sovjetska mladina sicer različne poglede na sedanje življenje, da pa je večina s tem življenjem zadovoljna in celo ponosna. V uredništvo časopisa so začela prihajati številna pisma, sprva v glavnem mladine, potem pa tudi odraslih, začel se je pravi besedni spopad 21-letna študentka Sonja Rplova je v odgovor na vprašanje anketnega lista zapisala: «Všeč mi je moja generacija in ponosna sem nanjo. Imela sem priložnost videti moje vrstnike pri ,delu pri pripravljanju doslej, neizkoriščenih površin, pri ličenju v univerzitetnih dvoranah in v inštitutih, za- redakciji Komsomolske Pravde pregledujejo pisma 1 s Petek . 24. nnireu 11MU a ^Sak®*a.r nekaj; > £ 17 20! >*;Vost ?„15 in Umet- •vi, b ^izet?1 t in Priredit-oJ9-20- i°din-' pjpa Pertho- M(Sb S asbenf i!°Ve^k' ple' *snu£*rc* Pauheid0sk0p: ~~ k? ~ Trlo O- s,?0nist Kar°ške pesmi V'Jiemrt; 20 ir Koni't2‘ Sjaiv? BlaS Veier z Ecidie- »IVHiasbe; 22 2o Koncert f ^Udtski K slavnrif, 22-15: BlMbeni-z Ben- anoin. Trst :e‘Ja 14.20: SLflSS! te ^ons22‘; Zafred' ' VUrlanski ala; ‘3.30: orkester; T« Glas-vae; feAUI-d0,,; tz° feSSPff«? ,N';« •<- hSaf -“O: pl do,"ačl- Cp,'* lD°oizetiadar°r-K? Ut tsna Ut *Don K1 >4'lasb l8onejanJe: Su.V,: >rita18'00- Pre-^ ličila ,? orkestra A- reda 22.15: Preludij Debussyja; 22.35: Francoski jazz orkestri; 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Armando Tro-vajoli, Oscar Carboni in Jula De Palma; 12.20; Glasbeni album; 13.30: Pojejo Nilla Pizzi, Giuseppe Negroni, Carmen Rlzzi in Mario Quercl; 16 00: Program za otroke; 16.30: Moderni Jazz Kvartet; 17.20: O-perni svet; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Motivi uspeha; 21.00: Simfonični koncert; 23.15: Rau,l Magrini in njegov orkester. II. program 9.00: Stari motivi za nov dan; 10.00: Revija «La bande-ruola«; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00; Lelio Luttaz-zi: Trideset let svvinga; 14.00: Plesni motivi; 15.00: Folklorne zanimivosti od Genove do Benetk; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Glasbena panorama v svetu; 17.30: Novi artisti pri mikrofonu; 18.30: Kolesarska dirka Mentone-Rim; 18.50: Razna glasba; 20,30: Varietejski program «Gran ga!a»; 22.15: Legenda o jazzu. III. program 17.00: Koncert za klavir in orkester (Mozart, Toch); 18.30: Operna enodejanka ((Iznajdljivi kadi«; 19.30: Ernest Krenek (3, pesmi za bariton in klavir); 20.00: Vsakovečerni koncert’ (Brahms, Strawinsky); 21.30: Radijska drama «Vsi tisti, ki padejo«; 22.40: Debussy-Jeve skladbe. Slovenija 8.05: Blaž Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev; 8.30: Ali vam ugaja?; 9.00: Naš podli- stek — Zgodovinski popotniki; 9.20: Ljubljanski komorni zbor; 9.35: Kotiček za mlade; 10.15: Violinist Dejan Bravničar igra plese za violino in klavir; 10.35; Panorama melodij; 11.00: Dva prizora iz Dvorakove Ru-salke; 11.30: Človek in zdravje; 11.45: Zabavni zvoki; 12.00: Petnajst minut z Veselimi planšarji; 12.15: Kmetijski nasveti: 12.25: Pet pevcev — pet popevk; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30: Španija v pesmi in plesu; 13.45: Vsakemu nekaj iz arhiva domačih poskočnic; 14.35: Iz Ham-movih oper; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.25: Ve- sela godala; 17.35: Gostje iz Stuttgarta — Plesni orkester Ervvln Lehn; 18.15: Lepe melodije; 18.30: Tako pojo in i-grajo tuji narodi; 20.00: Četrt ure z orkestrom Franck Pour-cel' 20.15: Tedenski zunanje- politični pregled; 20 30: Z violino skozi čas; 2.1.09: G. Ros-sini’ II signor Bruschino, uver-tura; 21.15: Oddaja o morju in pomoščakih: 22.15: Ansambe Mojmira Sepeta in kv"jd'f Predraga Krstiča; UK. Mo-derna plesna glasba; 22.j0. li terarni nokturno; 23.05; Nočni koncert. Ital. televizija 10 30; Prenos spominske svečanosti iz Argentinskih jam; 12.45: TV šola; 16.45: Registri ran prenos kolesarske dirke Mentone-Rim iz Rima’ ‘J0®: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: Dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: Sintomja — pisma TV; 19.45: ((Jok starih devic«; 20.30: Dnevnik; 21.15- Pirandello ((Henrik IV«, na koncu dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15: Prenos iz gledališča. vzete v diskusijah o njihovih problemih na sestankih in na produktivnih konferencah in vedno sem odkrila v njih globoko težnjo po novem in lepem.)) Podobnih pisem je bilo še več in zaradi tega bi si lahko človek stavil vprašanje: «Potemtakem med sovjetsko mladino ni lenuhov in parazitov?» Gotovo so in Sonja Rylo-va ni dekle, ki bi z zavezanimi očmi hodila po cestah in ne videla tega kar se dogaja okrog nje. Toda soditi sovjetsko mladino po teh nizoliranih pojavih)) bi bilo približno tako kot domišljati si poznavanje Sovjetske zveze po enem samem potovanju recimo v vas' Vrju-pinsk. uSeveda — piše Sonja Rilova — so mladeniči, ki imajo dvomljive koncepcije o življenju. Poznam dekleta, katerih ideal v življenju obstaja v tem, da bi imela lepega in bogatega moža, pa celo ne lepega, samo da je bogat. Poznam mladeniče, ki hočejo lepo ženo, samo lepo in nič drugega. Drugim zopet se ne ljubi delati. Toda ti mladeniči ne predstavljajo mase naše mladine, ki je zdrava in ki nima časa, da bi se zgubljala v podobnih slabostih.)) Prvi val pisem, ki jih je prejela eKomsomolskaja Pravda, je bil v glavnem po tem vzorcu, s to razliko, da so nekatera, kot na pr. pismo nekega preddelavca v kolhozu, imela ton službenega poročila, da so zopet druga bila bolj široka in jasno kritična ali pa celo naivno romantična, kar je še posebej značilno za mladino in posebno sovjetsko vladino. Večina mladih se točno zaveda odlik in slabosti svoje generacije in ne štedi s kritikami na račun lenuhov, «ki so morda opravičljivi v drugih družbah, kjer so vzgojna neuravnovesja močnejša, niso pa opravičljivi v naši družbi«. Vsi ali skoraj vsi imajo jasne ideje o lastnih perspektivah in ambicijah: postati dobra učiteljiča, izboljšati kvaliteto dela v kolhozih, pridružiti se tovarišem na deviških zemljah itd. itd. V analizi negativnih pojavov iščejo skoraj vsi njih vzroke v pomanjkljivostih šolske strukture, v določenih preveč popustljivih družinskih ambientih, pa celo v posplošeni in zgrešeni kritiki, ki je na šibke ali težke značaje vplivala bolj slabo kot dobro. Toda med pismi je bilo tudi eno, nepodpisano, oziroma podpisano s splošno oznako ((delavka iz Moskve«. Ta delavka ni zadovoljna s svojo generacijo. Zanjo življenje ni zanimivo. Razočarana je zaradi monotonosti komsomolske mladine, zaradi njene papirnate birokratič-nosti. «Imam 19 let in sem apatična in nedovzetna. Pravite mi, da so se mladi kot jaz podali na obdelovanje deviške zemlje. Morda je res. Toda jaz pravim to kar vidim. V mojem rajonu je samo en kinematograf. Kulturni dom je skoraj vedno zaprt, In kaj mislim? Da je denar vse! Kjer je denar je tudi ostalo, ljubezen, sreča, prijateljstvo... Živimo samo enkrat. Napisala sem to kar mislim. Prepričana sem, da pisma ne boste objavili, in hotela hi, da bi me prepričali, da sem v zmoti.s eKomsomolskajo Pravda» je pismo objavila in od tistega trenutka je diskusija zavzela novo smer. Na stotine mladeničev ni več odgovarjalo na zastavljena vprašanja anketnih formularjev. temveč je začela naslavljati na ((delavko iz Moskve» svoja mnenja. Tako je nastala celo časopisna stran namenjena apatični Moskovčanki. «Apatija? Kaj je to?« — se začenja pismo, ki ga je podpisala skupina mladih inženirjev industrijskih obratov v Voronežu. ePismo te delavke nas je začudilo. Kako to, da čeprav živi in dela v Moskvi, ta mladenka ne najde poti do inteligentne zabave. Koliko gledališč, kinematografov, muzejev in klubov je v Moskvi? Toda to dekle očitno nikoli ne zapusti svojega rajona. Kadar pridemo mi v Moskvo za dva ali tri dni, obiskujemo koncertne dvorane, razstave, kinematografe, gledališča in muzeje. Pa tudi tukaj v Voronežu nimamo časa za dolgočasje.« «Draga prijateljica — ji piše 19-letna Tatjana Kolo-sova — všeč mi je bila tvoja odkritosrčnost, vendar pa ne cenim dejstva, da se nisi podpisala. Res je, so tudi dekleta, ki mislijo kakor ti in povem ti, da sem nekaj časa tudi jaz mislila na isti način. Potem sem spoznala, da se globoko motim. Res je, da so v komsomolu tudi birokrati, toda to ti ne daje pravice, da bi opravičevala tvojo pasivnost. Ozri se naokrog in videla boš, da te obdajajo milijoni pridnih in poštenih mož, ki delajo in ustvarjajo novo družbo...« Diskusija se je v kratkem seveda razširila in vanjo so posegli ne samo sinovi, temveč tudi očetje, med katerimi celo sam obrambni minister Malinovski, znani leningrajski režiser Akimov, a-kademiki in delavci, heroji socialističnega dela. Maršal Malinovski je celotni položaj povzel z besedami: ({Mislim, da je treba dati najvišjo oceno naši mladini. Sedanjo mlado sovjetsko generacijo odlikuje velik čut za odgovornost, junaštvo pri delu, pripravljenost na velikodušje in duh bratstva. Videl sem navdušenje, ki preveva našo mladino na vseh področjih sedemletnega načrta, in na tej osnovi gradim svojo sodbo. Mislim, da je ena izmed značilnih potez naše mladine globoko prepričanje v pravičnost in zmago naše stvari, zmago komunizma. To pa ne pomeni, da niso prišli pri nekaterih mladeničih na površje negativni pojavi, čeprav ne obstaja neka splošna negativna značilnost. Tu in tam je mogoče zaslediti določeno lahkotnost, neke vrste zanemarjanje dela, težnjo k zajedavstvu, povezano z nagnjenostjo k pitju. Izvor teh negativnih pojavov je po mojem mnenju v stari Pomanjkljivosti vzgojnega sistema. V nedavni preteklosti od mladih nismo zahtevali, naj sodelujejo v produktivnem delu, da cenijo delo, kar je bilo v nasprotju s socialističnim principom «kdor ne dela tudi ne je«. Sedaj je najvažnejši problem vzgoja pri delu, razvoj socialne in politične produktivne aktivnosti mladine. Največji učitelj je delo m zopet delo. Prepričan sem, da bodo naši mladi nadaljevali naše revolucionarne tradicije in slavne podvige njihovih očetov in starejših bratov.« V nasprotju s slavnostnim tonom maršala Malinovske-ga je pismo režiserja Akimo-va polno humorizma, človeškega razumevanja in rezke kritike: «Ce je mogoče kaj očitati današnji mladini je to, da dozoreva pozneje kot njihovi očetje. Toda med njimi deluieio manjši ele- menti birokracije in ravno v tem so temelji naših uspehov v gradnji novega življenja. Kaj morejo delati mladi? Odločno braniti njihove pravice, pogumno uvajati bolj zdrave lastnosti za njihovo življenje, na pr. znati zabavati se brez vodke.)) In še naprej: ((Potovati na Luno je seveda velik podvig, toda nič manjši podvig ni uveljaviti na Zemlji boljše lastnosti. Ne vem kakšna kozmična volja je potrebna za odcepitev od starih in neumnih običajev, vem pa, da je poraba goriva enaka ničli medtem ko mora biti volja zelo velika.« Marlenka Stupica, ilustracija v knjigi Carlo Collcdi, Ostržek. (Ilustratorki je bila za ilustracije v tej knjigi podeljena Levstikova nagrada) ki se mimogrede seznanijo z duševnostj0 raznih ljudstev. Poleg splošnih pravljičnih motivov, ki so daleč razširjeni in se ponavljajo v pravljicah raznih narodov, ima gotovo še vsak narod več ali manj originalnega, česar čitatelj ne sreča v vsaki knjigi pravljic. Ce kar tako mimogrede snamemo s police nekaj novejših zbirk pravljic v založbi Mladinske knjige, imamo pred sabo Hrvaške pravljice, Črnske pravljice, Madžarske pravljice in Novogrške pravljice; na teh poslednjih je že letnica 1961. S knjigo Hrvaške pravljice m pripovedke smo posegli k najbližnjim sosedom. Cvet-to Zagorski je prevedel, kar je zbral in uredil Balant Vuj. kov, ki je prispeval tudi prijetno napisan sestavek Ob «Hrvaških pravljicah». «Oteli smo pozabe večidel hrvaške ljudske proze in jo kot pridobitev narodne kulture zapustili bodočim rodovom,» piše Vujkov, ki navaja med zbiralci tudi Slovenca Matijo Valjavca Kračmanovega. (Kar se sistematičnega zbiranja tega blaga tiče smo Slovenci bili na slabšem.) Nekn eksotičnost začutimo, če vzamemo n roke Črnske pravljice (Izbral, preložil, spremno besedo in opombe napisal dr. Niko Kuret). In res je svet, kamor nas popeljejo te pravljice, . svojevrsten, .izredno pisan in bogat ter obenem za našega či-tatelja tako nenavaden, da bo koristno prej preč itati ured- nikov sestavek Črnski svet, kot pa se takoj lotiti branja pravljic samih. Stefan Barbarič je prevedel Madžarske pravljice, ki jih je zapisal Gijula lllyes, današnji največji madžarski pesnik. Slovenski prevod je izbor iz lllpesove zbirke pravljic, o kateri pravi on sam: «Po lastnem okusu in iz svoje domišljije jim nisem dodal več, kolikor imam pravice kot eden izmed članov madžarskega ljudstva. Moj namen je bil, naj se glasijo tako, kakor če bi se bil recimo za stotimi pripovedovalci oglasil še sto prvi, toda tudi ta iz ljudstva.« In končno so tu še Novogrške pravljice v prevodu Mari ja na Tavčarja; prevajalec se je držal izbora G. A. Megasa, ki je profesor za etnologijo na atenski univerzi. V novogrških pravljicah ni, lahko rečemo, ničesar iz antične mitologije. Po motivih so pravljice podobne pravljivam drugih na rodov. Namesto mitoloških božanskih in herojskih osebnosti nastopajo preprosti ljud je pa tudi nekaj eksotičnih bitij — gorgone, gologlavci itd Vse zbirke pravljic so lepo opremljene in ilustrirane. Take je Hrvaške pravljice ilustriral Mladen Veža, opremil Aleks Horvat, ki je opremil tudi Črnske pravljice. Madžarske pravljice je ilustrirala Pi-roška Szanto, opremil pa ing grh'. Braitlco; Siinčič. Isti je premil tudi Novogrške pravljice, medtem ko so ilustracije po izvirniku. Knjige je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni. iiimiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiniimiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiimmiHiiMiMiiiiii jMiModerna je modra barva dJv ra/dičnih variacijah A Lep uspeh nedavne modne revije v listu Sezona modnih revij še vedno ni končana. Po velikih mednih hišah, kot so na primer Dior, Heim, Balenciaga, Givenchy, Balmain itd., so organizirale sedaj modne revije še druge manjše in manj poznane krojačnice, ki pa vendar upajo, da si bodo s svojimi modeli osvojile dobršen del tistih klientk, ki so sicer kupovale svoje obleke le pri najbolj poznanih krojačih in šiviljah. 300 takih krojačev in šivilj tako razstavljalo svoje modele v zadnjih dneh v Milanu na posebni modni reviji, ki je imela nadvse pričakovanje velik uspeh. Tako ženske, kot tudi modni eksperti, se strinjajo v tem, da so bili skoraj vsi modeli zelo okusni ter da so v marsičem po- kazali toliko novih idej in izvirnosti, da so celo prekosili modele Diorja, Balmaina in drugih, ki so do danes veljali za nenadkriljive in nenadomestljive. Razen izvirnih modelov o-menjenih krojačev in šivilj, so pa na tej reviji pokazali tudi modele Diorja, Chanela in drugih, seveda ne originale, temveč kopije, ki jih bodo po nižjih cenah izdelovale razne konfekcijske tovarne ter j:h bomo dobile v mnogih trgovinah. Dior in Balmain sta tista, ki sta prodala največ svojih modelov, ker so ženskemu svetu najbolj ugajali. Med temi je nekaj plaščev, dvodelnih oblek, največ pa je kostumov, ki predstavljajo najbolj praktično oblačilo tako za službo, kot tudi za diuge priložnosti. Vsi omenjeni modeli so zelo enostavni, vendar je njihov kroj takšen, da odgovarja vsem postavam. Eno takšnih modnih revij smo imeli pred dnevi tudi v Trstu, kjer so nekatere krojačnice in lastnice raznih bou tiques pokazale vrsto originalnih modelov najbolj pozna, nih pariških krojačev, pa tudi modele, ki so jih po krojih omenjenih modnih hiš, same izdelale. Modna revija je imela velik uspeh, saj si jo je ogledalo kar precejšnje število Tržačank, ki rade sledijo modi in njenim novostim. Na tej reviji so obiskovalke ugotovile, da je letošnja modna barva pravzaprav modra barva v vseh svojih odtenkih. In ta ugotovitev jih je nekoliko presenetila, to pa zato, ker se je ves čas govorilo, da bo- V sta ...ošnji modni barvi rožnata in črna. Seveda niso bile zaradi te ugotovitve prav nič razočarane, saj je znano, da je modna barva že od nekdaj ženskemu svetu najbolj všeč in da je od vseh barv tudi najbolj priljubljena. Tudi frizerji in lasuljarji so imeli v teh dneh svoje modne revije, na katerih so pokazali najnovejše pričeske. Čeprav so pričeske zelo različne, imajo vendarle nekaj skupnega in sicer to, da zahtevajo zelo kratko postrižene lase. Ce jih bomo potem česale gladko, ali pa močno nekodrane, je to stvar našega okusa, oziroma naše izbire. Toda biti morajo kratki. ker tako zahteva moda. Pet ladij za ZDA Splitska ladjedelnica bo zgradila za ameriške naročnike pet velikih trgovinskih ladij po 22.000 ton nosilnosti v vrednosti 17 milijonov dolarjev. To je največje naročilo kar jih je doslej dobilo jugoslovansko ladjedelništvo. Splitska ladjedelnica je dobila to naročilo1 v močni svetovni konkurenci, ker je ponudila ugodne cene in dobavni rok. Nove olajšave za investicije na Jugu Minister za industrijo Co-lombo je na zaključku zasedanja Odbora ministrov za Jug izjavil, da je odbor odobril nekatere ukrepe 1 osebne važnosti v okviru pobud za pospešenje industrijskih investicij na Jugu. Predvsem je bilo kreditnemu odboru predlagano, naj dvigne mejo, ki je doslej opredeljevala srednjo in malo industrijo na Jugu. Ta meja, ki je bila doslej določena na največ 3 milijarde investiranega kapitala z ne več kot 500 zaposlenimi, je bila dvignjena na 6 milijard investiranega kapitala brez omejitve števila zaposlenih. Pozitiven izid velesejma v Utrechtu Mednarodni velesejem v Utrechtu, od katerega so opazovalci pričakovali prve pokazatelje v zvezi z revalva-cijo nizozemske valute glede na izvozne posle, se je zaključil te dni s popolnim u-spehom. Nizozemska izvozna industrija ni zabeležila nobenega zmanjšanja operacij. Nasprotno, obseg sklenjenih kupčij je bil izreden i posebno velik je bil v njem tudi delež nemških razstavljavcev, ki so se prav tako kot nizozemski bali negativnih učinkov revalvacije marke. Na velesejmu je sodelovalo 3000 razstavljavcev iz 30 držav. Avstrijski izvoz lesa In papirja Avstrijski izvoz lesa in lesnih proizvodov se je v letu J9G0 samo neznatno povečal in dosegel 2,28 milijona ton. Znatnejše pa je bilo to povečanje glede na vrednost, ki je znašala skupno 3,91 mi-lijarde šilingov s povečanjem za 3,5 odst. Izvoz papirja in papirnatih izdelkov, se je povečal za 4,11 odst. po količini in za 6,53 odst. po vrednosti. Delež izvoza lesa in papirja v skupnem avstrijskem izvozu je znašal 38,8 odst. po količini in 21,3 odst. po vrednosti. Kljub zabeleženemu povečanju predaje v inozemstvo na omenjenih področjih, pa je bi'o v primerjavi z leti pred 1959 zabeleženo zmanjšanje izvoza tako pp količini kot po vrednosti.' Jugoslovansko blago na velesejmu v Leipzigu Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Leipzigu, ki je bil od 5. do 14. marca, so jugoslovanska podjetja do segla lepe uspehe. Po še nepopolnih podatkih so prodala za dobre 3 milijone do ar-jev blaga. Velesejem je obiskalo tudi precej predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva, ki so od tamkajšnjih podjetij kupili za kakih 10 milijonov dolarjev blaga. Gre predvsem za umetna gnojila, proizvode fine mehanike in optike, porcelan in <.a razno drugo blago široke potrošnje. Predvidena podvojitev proizvodnje petroleja v Sahari Vrhovni upravni organ francoske Sahare predvideva, da se bo proizvodnja ; etro-leja v Sahari, ki se je iani v primerjavi z letom 1959 povečala za petkrat, v etoš-njem letu podvojila. Tako bi morala lanska proizvodni« 8,6 milijona ton v primerjavi z 1,8 milijona ton v letu 1959, doseči letos od 16 do 17,7 milijona ton. Jugoslovanska industrija v januarju in februarju Po predhodnih podatkih Zveznega zavoda za stat.sti-ko so jugoslovanska industrij, ska podjetja v prvih dveh mesecih letošnjega leta v pri-merjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala proizvodnjo za 10 odst. Proizvodnja je narastla v vseh panogah razen v proizvodnji tobaka in v ladjedelništvu. Proizvodnja nafte je narastla za 46 odst., elektroenergije za 12. premoga za 7, proizvodnja živilske industrije pa za 14 odst. Po republikah je najbolj narastla proizvodnja v Crni gori (52 odst.), v Sloveniji in Hrvatski (12 od-'t.), v Srbiji (8 odst.) v BiH za 6 odst. in v Makedoniji (1 odst.). Kitajski riž za cejlonski kavčuk Cejlon in celinska Kitajska sta obnovili sporazum za izmenjavo kavčuka in riža. Kitajska je pristala na p!a čevanje 5 centov za libro več kot je tekoča cena ’ Sin. gapuru, Cejlon pa bo plačal Kitajski isto ceno za 'iž kot jo plačuje Birmaniji, t. j. 53 šterlingov za tono. Kontingenti za izmenjavo še niso bili določeni. Lani je Cejlon odkupil 160.000 metrskih ton riža, prodal pa je 17.000 meti-skih ton kavčuka. ............'Mimi"........lin....................................m,,.,,...,................................................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delajte metodično in rezultati ne bodo izostali. Ne predajajte se impulzom jeze in razdraženosti. Vaša življenjska sila se bo odražala v sentimentalnih odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoliko nevšečno razdobje za osebe, ki so nagnjene k umetnosti. Samo previdnost lahko prepreči neprijeten nesporazum. Zdravje mirno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.1 Zanesite se na vaše inspiracije. Zanimiva trgovska ponudba. U-godna presenečenja v zvezi z vašimi željami. Glavobol. RAK (od 23 6 do 22.7.) Dokonča!! boste izredno težek posel. Vse se bo izteklo dobro. Sil Razširili boste krog običajnih prijateljev. Zdravje brez posebnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sprejmite odgovornost, ki vam bo zaupana. Od tega boste imeli korist. Važne odločitve ljubezenskega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uveljavite vaše trenutne namene preden zastarijo. Vaše intimno življenje bodo ogrožale intrige. Zdravje ne najboljše. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Verjetne spremembe v že sklenjenih načrtih. Zadovoljstvo če imate kakšen poseben hobby. Odlična moralna kondicija. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Razveljavljenje neke jaogod-be bo poenostavilo vaše probleme. Prijeten večer v simpatični ženski družbi. Nekoliko nervoznosti. STRELEC (od 23 U do 20 12.) Ne vmešavaite se po nepotreb- nem v spore drugih. Cusuene zadeve vam ne bodo delale preglavic. Zdravstvena uranoveše-nost. KOZOROG (od 21.12. do 70.1.) Potrebne bodo odločne od!uč:t-ve. Ne pustite se prepr.čevatt od slabo obveščenih oseb Najbrž boste doživeli sentimentalno razočaranje. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Vaše pobude posebno trgovske, obetajo dobre rezultate. Nov element v ljubezenskih odnos’h. Verjetno daljše potovanje. RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Ne sprejemajte dela, ki vam »a nudijo dvomljive osebe iskreno prijateljstvo vam bo uudiio moralno ocoro. .Zdravje odJično PRIMORSKI DNEVNIK Goriško-beneški dnevnik S seje pokrajinskega sveta Zadovoljstvo ob ureditvi mezdnega spora v CRDA Goriški odvetniki še vedno stavkajo Prihodnja seja bo v soboto, 8. aprila popoldne Kot smo že včeraj na kratko omenili, je na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer, predsedujoči dr. Polesi sporočil, da bodo te dni oddali na javni dražbi dela za razširitev in ureditev ceste Fara-Gradiška jn pa ureditev železniškega podvoza Saldarini v Krminu. Prav tako bodo še pred iztekom mandata sedanje pokrajinske uprave začeli z gradnjo nove industrijske šole, ki bo predvidoma stala 450 milijonov lir. ur. Polesi je nadalje izrazil zadovoljstvo pokrajinskega od. bora, da je končno prišlo do poravnave spora v tržiški lad. jedelnioi, saj je to največji industrijski obrat v naši pokrajini in ima od neurejenih razmer v njem škodo vse go-riško gospodarstvo. Po tem uvodu so svetovalci z 11 glasovi proti 3 (levica) izvolili Alfreda Ceccheta za zastopnika pokrajinske uprave v upravnem odboru mestne hranilnice v Gorici. Prav tako »o odobrili potrebna sredstva za odkup zemljišča, ki je potrebno za ureditev ceste Za-graj - Villesse, katera se bo priključila na avtomobilsko cesto, ki je v gradnji. Za ta odkup je predvidoma potrebnih skoro 20 milijonov lir. Odobrili so nadalje prispevek šolski blagajni tehnično-industrijske šole v Gorici ter nagrado članom ocenjevalne komisije za kemičnega asisten. ta pri pokrajinskem higienskem laboratoriju. Na tajni seji so bile še štiri točke, ki so jih svetovalci prav tako "ta ugodno rešili. Bolničarki Giuseppini Mauri so odobrili nagrado za 25-let-no službo, prav tako čuvaju Luigiju Zianiju in • delavcu Quirinu Cossarju ter pokrajinskemu tajniku nagrado za leto 1960. Vseh osem točk dnevnega reda so na ta način kaj hitro odobrili, saj praktično skoraj ni bilo debate pri nobeni od njih. Pred zaključkom seje so se še pogovorili o dnevnem redu za prihodnjo sejo, za katero so določili, naj bi se vršila v soboto 8. aprila popoldne in sicer z začetkom ob 16. uri, če se bo nabralo precej točk dnevnega reda, drugače pa ob 17. uri. Po vsej verjetnosti bo to tudi zadnja seja pokrajinskega sveta pred upravnimi volitvami, ki se bo. do vršile 28. maja. Zaradi stavke goriških odvetnikov so odložene vse razprave, ki bi morale biti te dni, na čas po 13. aprilu. Tak sklep je sprejelo goriško o-krožno sodišče. Pri tem se sklicuje na zakon 309 civilnega prava, da se razprava preloži, kadar se stranki nista predstavili sodišču. Včeraj je okrajni sodnik v Tržiču skušal postopati proti odvetnikom, ki stavkajo in nočejo braniti strank pred sodiščem. S tem je izzval hudo reakcijo vseh odvetnikov. Predsednik odvetniške zborni, ce odv. Pascoli iz Gorice je odšel v Tržič, kjer je nastopil na sodišču v obrambo pravic svojih kolegov. Resolucija svetovalca KPI za uzakonitev Občinski svetovalec KPI dr. Nereo Batello je poslal v imenu svoje skupine goriškemu županu resolucijo v zvezi s parlamentarno razpravo o zakonu za slovenske šole. V njej je rečeno, da se morajo iskreno pozdraviti vse pobude, ki se po parlamentarni kakor tudi po diplomatski poti podvze-majo, da bi se okrepili prijateljski odnosi med Italijo m Jugoslavijo. Samo v utrditvi teh odnosov si je mogoče zamisliti boljšo prihodnost Gorice. Svetovalec ugotavlja, da so bili predloženi parlamentu trije zakonski osnutki, in sicer iiiiitiiiiiiMimmiiiiiiiiiiiimiiiuiiiniiiiiiifimiiimiuiHmiiiimmiiimnniiiHmiiiiiiiimiummmunmumnHinmmiMM, mnnn minimumi /z mesečnika goriške občine za oktober Podatki o številu učencev v tekočem šolskem letu komunistični, socialistični in viadni, ki se v bistvu vsi strinjajo, da se slovenski manjšini z zakonom prizna pravica do šol v materinem jeziku. Potem ko se sklicuje na krajevno demokratično tradicijo, katere glasniki so bili ljudje od Siataperja do Cantarultija, ki sta sicer umrla v različnih o-kolnostih, eden v vojni, drugi pa v ujetništvu, in zagovarjala zboljšanje odnosov med tukaj živečima naroda, svetovalec zahteva od parlamenta, naj čim-prej sprejme zakon o pravnem priznanju šol s slovenskim učnim jezikom, aa oi se saniralo sedanje dejansko stanje, ki traja že 15 let. n Mednarodna etapna kolesarska dirka Mentone-Rim Jacques Anqueril ni uspel v poletapi na kronometer V prvem delu etape uspeh Garlesija, v drugem pa leaderja lestvice Geldcrmansa Mraz ni škodoval cvetju sadnega drevja Osnovne šole obiskuje 2.548, srednje šole 4.568, otroške vrtce pa 814 otrok ■ V zadnjem desetletju se je v Gorici znižalo število šolskih otrok Goriška občina je včeraj |814 otrok, ki so obiskovali ob-pričela razdeljevati statistični I črnske otroške vrtce, otroške mesečnik za lanski oktober, v vrtce ONAIR in dva zasebna katerem so zbrani številni podatki z najrazličnejših področij udejstvovanja in življenja meščanov. V začetku je objavljen govor rektorja univerze v Urbi-nu prof. Carla Boa, ki ga je imel v Gorici 17. oktobra lani ob 50. obletnici smrti pesnika Carla Michelstaedterja, ki se je rodil na Travniku v Gorici. Statistični del se začenja s podatki o stanju šol v letih 1960-61, iz katerih je razvidno, da je obiskovalo v goriški občin' šole za predšolsko vzgojo ctroška vrtca. Občinski otroški vrtec z slovenskim učnim jezikom v Ul. Croce obiskuje 14 otrok, v Ul. Randaccio pa 16 otrok. V otroškem vrtcu ONAIR v Pevmi, kjer se, kakor je navedeno v mesečniku, poučuje v obeh jezikih ( :), je 13 otrok, v vrtcu v Itandrežu pa 11. Srednje šole obiskuje 4568 dijakov. V nižje srednje šole zahaja 2374 učencev, v višje srednje šole pa je vpisanih 2194 dijakov. Na teh šolah poučuje 455 profesorjev. V slovensko nižjo srednjo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiiimiiiiimiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii S seje odbora trgovinske zbornice OD VČERAJ DO DANES KINO J t’ GORICI CORSO. 16.30: »Grand Hotel«. M. Morgan. Nemško-franco-ski film. VERDI. 16.30: »La scuola dei dritti«, J. Carmihel, P. Thomas: angleški film. VITTORIA. 17.15: «Cena za uspeh«, D. Martin, S. Mac Layne in A. Franciosa. Ameriški film. CENTRALE. 17.15: »Skrajno razburjen«, Ugo Tognazzi in R. Vianello. Italijanski film. MODERNO. Jutri zaprto. v TRZtCU AZZURHO: »Pupe, bulli e pe-piten. PRINCIPE: «Ko letijo štorklje«. EXCELSIOR: »Tom in Jerry sta izkopala bojno sekiro«. NAZIONAI.E: »Tu sei la mušica«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nujvišjo temperaturo 11,8 stopinje nad nilčo ob 15. uri, naj-n:žja pa 3 stopinje pod ničlo ob 6.40. Vlage je bilo 48 odstotkov. Razdeljevalni načrt za razno blago proste cone Proučili so tudi ceno sladkorja in odobrili pristojbine za mešetarje V sredo popoldne je imel (in običajev na področju pro-upravni odbor trgovinske zbor- meta z živino DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'Udi-ne, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. nice svojo redno sejo, na kateri se je najprej predsednik Bigot spomnil umrlega predsednika pokrajinskega sveta odv. Culota in prav tako umrlega gospoda Beltramija, ki je bil nad 12 let zastopnik go- riške občine v posvetovalnem odboru proste cone. Odbor je sklenil, da bo v počastitev spomina obeh pokojnikov dal na razpolago 50 tisoč lir v dobrodelne namene. V prisotnosti dr. Gallarotti-ja, ki je zastopal goriškega župana, je odbor proučil številne probleme, ki se tičejo uprave proste cone. V skladu s predlogi posvetovalnega odbora, ki jih je ta sprejel na sejah dne 2. in 15. marca, so odobrili razdeljevalni načrt za špirit bolnicam, lekarnam in obrtnikom, razdeljevalni načrt za bencin in nafto industrijskim in obrtniškim podjetjem, kakor tudi kontingente za strojno olje, kolomaz in petrolej. Odbor je proučil tudi ceno raznemu blagu proste cone s posebnim ozirom na ceno slad. korja. Pri svojem nadaljnjem delu je odbor vzel na znanje vest, da je ministrstvo odobrilo obračun za leto 1959 ter nato odobril pristojbinsko lestvico za mešetarje v gdr-iški pokrajini; imenovali so tudi tehnični pododbor za revizijo šeg Nato so proučili in odobrili pogodbo, ki jo bo treba skleniti s krajevnimi bančnimi za. vodi, kar se tiče prispevkov v višini 2 odst., ki jih mora izplačati trgovinska zbornica obrtnikom kot delni prispevek k obrestim, ki so potrebne za obratna posojila. Odbor se je tudi ugodno izrekel glede sestave medpokrajinske komisije za sestavo uradnega seznama špediterjev za tržaško, videmsko in goriško pokrajino, kakor tudi za sestavo uradnega seznama pomorskih agen. tov za tržaško in goriško pokrajino za obdobje 1961-63. Odbor je nato določil zastopnika dežele Furlanija-Ju-lijska krajina pri medzbornič-ni komisiji za finančne in davčne probleme pri Pržavni zvezi trgovinskih zbornic; ob zaključku so na seji obravnavali še razne probleme u-pravnegia značaja in probleme, ki se tičejo nameščencev. «»—— Seja tržiskega občinskega sveta Nocoj bo v Tržiču občinska seja, na kateri bodo razprav- ljali tudi o dvojezičnosti. Ker imajo KD in ostale stranke desnice absolutno večino, se lahko že v naprej predvideva, kako se bo zadeva končala. šolo v Ul. Randaccio, kjer imajo na razpolago 6 učilnic za prav toliko razredov, hodi 126 dijakov; v strokovno šolo, kjer imajo pravtako šest razredov, pa zahaja 148 dijakov. Na nižji srednji šoli poučuje 14 profesorjev, na strokovni pa 15. Gimnazija in licej v Ulici Cicce razpolagata s petimi u-čilnicami, v katerih je pet razredov. Učencev je 33, profesorjev pa 12. Na učiteljišču je 20 učencev in 11 profesorjev. Seveda pa te številke ne odražajo dejanskega stanja zakaj profesorski zbor na gimnaziji in liceju ter učiteljišču ne šteje 23 profesorjev, kakor je razvidno iz statističnih podatkov goriške občine. Število profesorjev na teh ^olah je precej nižje, ker jih precej poučuje na obeh zavodih ali celo na nižji srednji šoli. V letošnjem šolskem letu obiskuje goriške osnovne šole 2548 otrok. Osnovnošolskih zgradb je 22, razredov pa 165 Slovenske osnovne šole obiskuje 165 otrok. V osnovno šolo v Ul. Croce zahaja 43 otrok, v Ul. Randaccio 17, Standre-žu 43, Podgori 18, Pevmi 32 in v St. Mavru 12. Na teh šciah poučuje 19 učiteljev. Ct pregledamo statistiko o nihanju števila učencev na osnovnih nižjih in višjih srednjih šolah, tedaj bomo ugotovili, da se je v desetletju 1951-1960 globalno število o-trok na vseh šolah znižalo od 8369 v šolskem letu 1951-1952 na 7930 v sedanjem šolskem letu. Občuten padec so zabeležil: v šolah nekaterih stopenj. Medtem ko je bilo pred desetimi leti v osnovnih šolah 3075 otrok, jih je letos 2548. Padec števila otrok so zabeležili tudi v otroških vrtcih, in sicer od 1154 na 814. S'evilo dijakov se je povečalo na nižjih srednjih šolah od 2151 na 2374, na višjih srednjih šolah pa od 1989 na 2194 »»------------------ Električna luč sveti v Dolu Včeraj so v Dolu zaključili prvi del elektrifikacije. Prvič so si prebivalci Palkišča svetili z električno lučjo. Dogodek je velike važnosti, ker se bo z napeljavo elektrike občutno zboljšalo življenje prebivalcev tega dela dober-dobske občine. Dela se nadaljujejo, da bi napeljali elektriko še k ostalim zaselkom v Dolu, ki so brez nje. Vaščani so hvaležni občinski upravi, da jim je izpolnila njihovo davno željo. Včeraj zjutraj smo imeli v Gorici tri stopinje pod ničlo. Ker je bilo suho, mraz ni škodoval sadnemu drevju, ki je prav sedaj v cvetju. Strokovnjaki trdijo, da more sadno drevje prenesti tudi do štiri ali celo pet stopinj pod ničlo, če ni slane. Zlasti so proti njemu odporne nekatere vrste breskev. Po vremenskih napovedih se temperatura ne bi smela več znižati; nasprotno napovedujejo celo malenkosten dvig temperature. Vest je nekoliko pomirila sadjarje, k; so bili te dni upravičeno zaskrbljeni, če se mraz ne bo stopnjeval in jim' povzročil nepopravljivo škodo. SIENA. 23. — Današnja etapa mednarodne kolesarske dirke Mentone-Rim je bila razdeljena v dve poletapi: na progi Bologna - Foggibonsi so kelesarji skupno 'vozili, medtem ko so med Poggibonsijem in Sieno nastopili posamezno v borbi s kronometrom. V prvem delu današnje etape je zmaga ponovno pripadla presenetljivemu Carlesiju, ki je že včeraj prvi prevozil cilj skozi Bologno. Drugo mesto ie pripadlo Musoneju, ki je bil včeraj tretji, medtem ko je Simpsonu pripadlo šesto mesto, pa čeprav je privozil na cilj praktično s časom zmagovalca. V tej prvi poletapi je prišlo na spustu Fute do precejšnje nezgode, ki se je pripetila Ga-stoneju Nenciniju in Rinu Be nedettiju. Oba kolesarja sta padla skupno z drugimi in so ju morali P° Prvi pomoči na kraju nezgode odpeljati s helikopterjem v bližnjo bolnišnico. Nencini je imej poleg številnih odrgnin tudi rano aa glavi, medtem ko ima Bene-detti številne podplutbe in odrgnine na desnem kolenu in rane na nosu. Oba ponesrečenca so takoj po pristanku helikopterja odnesli v radiografski odsek, kjer so ju temeljito pregledali. Po mnenju dežurnega zdravnika pa njune rane niso nevarne. V drugi poletapi na kronometer je prišlo do največjega presenečenja, katerega ni mogel nihče niti v mislih priča- | kovati Kolesarji so morali po- iiiiiniiliilllliiiiiiiilliiiiiiitii|iliiiiliiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiillliiliiiiiiliiiiiiiii»iiiiimili V nedeljo bodo volitve odbora obrtniške blagajne V nedeljo 26. marca bodo volitve pokrajinskega odbora bolniške blagajne za obrtnike. Vanj bodo izvolili devet odbornikov in dva preglednika računov. Za te volitve ata bili predloženi dve listi z naslednjimi kandidati: Lista št. 1: Attilio Bonini, Adelchi Cadenar, Tarcisio Can. dusso, Rinaldo Miniussi, Fer-ruccio Sgubin, Daniele Toso; in za preglednike računov: Fiore Venuti in Mario Deltin. Lista št. 2: Giuseppe Balla-re, Egidio Lipizer, Giuseppe Gandin, Aldo Marini, Bonaventura Pupin, Renzo Treu; in za preglednike računov: Egidio Bonnes ter Mario Go-deas. Volilo bo lahko samo tistih 72 delegatov, ki so bili izvoljeni na volitvah dne 5. marca in ki predstavljajo občni zbor obrtniške blagajne. Seznam izvoljenih delegatov je na vpogled zainteresiranim na oglasni deski sedeža obrtniške blagajne. Volitve bodo samo na enem volišču, ki bo urejeno v Go. rici, v Ul. Crispi 3, poleg občinske sejne dvorane. Volilni shod PSDI v nedeljo v (loriti V nedeljo 26. marca ob 10. uri bo v dvorani Petrarca v Ulici Diaz volilni shod goriške PSDI, na katerem bosta govorila poslanec Ceccherini in podtajnik stranke Tanassi. Ob tej priliki bodo začrtali smernice bodoče volilne kampanje. Dosti kupcev na četrtkovem sejmu v Gorici Včerajšnji četrtkov sejem v Ul. Cadorna je bil eden iz- med najuspelejših v zadnjih mesecih. Ulica je bila zasedena od enega kraja do drugega, kupcev je bilo dosti, prodajal, ci pa so bili nasmejanih obrazov, da so bili kot dan in noč v primeri s predzadnjim četrtkom. Takoj v začetku Ul. Cadorna, na križišču z Ul. S. Chia-ra, so razstavili svoje blago lastniki drevesnic. Izbirati je bilo mogoče med mladimi češ. njami, marelicami, najrazličnejšimi trtami, potem pa tudi drevjem, ki služi za okras. Zlasti dosti je bilo iglavcev, nekaj pa tudi eksotičnih primerkov. Koliko so jih prodali, o tem ne bi vedeli povedati nič točnega, vendar sodimo, da so na tem odseku sklenili najmanj kupčij, zakaj večina tistih, ki so nameravali saditi drevje, so to opravili že pred časom. V Ul. Boccacclo so razstavili najrazličnejše vrste lončnic, od katerih so bile mnoge že v cvetju. Na drugem kraju so prodajali gospodinjske potrebščine, izdelke iz plastič. nih mas, jopice po naravnost smešno nizki ceni in čevlje, ki jih je bilo posebno veliko. Do. sti je bilo keramike in pločevinaste ter steklene posode za gospodinjstvo. Tega blaga je prav gotovo prodal največ trgovec na začetku Ul. Cadorna, ki je bil med vsemi tudi najglasnejši. Včeraj je prišlo v Gorico precej jugoslovanskih državljanov, ki so dali trgovcem precej dela in zaslužka. samezno preteči 31,03 km dol go progo v borbi s časom. Proga je bila precej valovita 11 km dolgim in razmeroma strmim vzponom. Vsi so predvidevali zmago Francoza An-quetila, ki je specialist v tej panogi, toda namesto njega je dosegel najboljši čas Nizozemec Geldermans, ki si je tako še bolj utrdil položaj leaderja splošne lestvice. Z današnjim uspehom si je Geldermans skoraj zagotovil končno zmago, ker bodo jutri kolesarji končali to naporno dirko na progi Siena-Rim. Tik pred ciljem je padel Fornara, ki si je zlomil levo lopatico. Vrstni red na cilju prve pol-etape je naslednji: 1. CARLESI 4 ure 1’30” s povprečno hitrostjo 36.862 km; 2. Musone 3. Trape 4. De Haan, 5. Favero, 6, Simpson, 7. Ciampi, 8. Galez, 9. Fallarini, 10. Conti, 11. Ce-stari, 12. Brugnami, 13. Mas-signan, 14. Garau, 15. Malie-paard, 16. Porteri, 17. Sabba-din, 18. Defilippis, 19. Van Ge-neugden, 20. Bahamontes itd. Vrstni red II. poletape na kronometer: 1. GELDERMANS (Hol.), ki je prevozil 31.5 km s povprečno hitrostjo 39,813 km; 2. Simpson (VB) 47’26” 3. Agostino Coletto 48" 4. Maliepaad (Hol.) 48'02”, 5. Carlesi 48'08", 6. Battistini 48’ in 16’’, 7. De Haan (Hol.) 48’22”, 8. Fallarini 48’31”, 9. Defilippis 48’35”, 10. Musone, 11. Can-ciani, 12. Ronchini, 13. Forno-ni, 14. Anquetil, 15. Bono, 16. Bahamontes (Šp.). 17. Ciampi, 18. Adormi, 19. Fezzardi, 20. Bariviera. 21. Massignan itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. GELDERMANS (Holandska) 19.26’13’’ 2. Simpson (VB) z zaost. 31” 3. Coletto 1’08”, 4. Carlesi -1*13” 5. Battistini 1’24”, 6. Fallarini 1'39”, 7. Ronchini 1’52”, 8. Anquetil (Fr.) 1’59", 9. Ciampi 2’15”, 10. Defilippis 2’29”, 11. Massignan 3'10’’9, 12. Bahamontes 3(šp.) ’20”, 13. Couvreur (Belg.) 4'38”, 14. Trape 4’50”, 15. Musone 5’18”, 16. Assirelii 5’59”, 17. Maliepaard (Hol.) ’22”, 18 ~ NOGOMET MILAN, 23. — Nogometna zveza javlja, da bodo odigrali prvenstveno tekmo B-lige Fog-gia-Messina v ponedeljek 3. aprila na nevtralnem igrišču v Neaplju. * * * MILAN, 23. — Zaradi tragič- bodo vedale udeležbo o* ^ tance zagrozile, da ne smrti predsednika francoske nogometne zveze Luisa Bernarda Dancausseja, ki se je ponesrečil pri avtomobilski nesreči, je nogometna zveza sklenila, da bodo prihodnjo nedeljo počastili spomin pokojnika z enominutno prekinitvijo iger A in B-lige. ......ulllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllll^^llHlllllllllllllH■l,n,l,,,,,I,, itegort* Ker so ji odbili vstopne Jugoslavija odpovedala udeležbo naturi# UEFA na Fortugalsken1 BEOGRAD, 23. -ra zveza Jugoslavije j* K* stila evropsko n°*°m;%i>' zo, da se mladinska ^ tanca Jugoslavije ne oila mednarodnega^ na Portugalskem, ker ^ ne oblasti niso ^ dale vizumov. Turnir *>° °Vu)i4 ca do 8. aprila. Kot J ( j-je postala organizacij ^ ja problematična, ke čas portugalske o*5135*!^^ zhodn«*^ vstopne vizume vz":mm W mladinski reprezenta di česar so številne. $ Ni še znano kako diskriminacijski ukreljrja. ostali udeleženci 1° lili"1 Za naslov svetovnega prvaka peresne^ V soboto v Rio de J Eder Mre - Piero Brazilski svetovni prvak gotov zmag* Italijan v slabi formi RIO DE JANEIRO, 23. — V seboto bo srečanje.) svetovnega prvaka peresne kategorije (verzija iškim boksarjem Ederjem Joffrejem in ^ sest®| Pieiom Rollom. Prokuratorja obeh boksarjev 1U111 J. * J ~ ^ — ----- •> 1)0 t* in sta sklenila, da bo lahko sodnik prisodil zmago — °V11 ..arU# ki bo nasprotnika v teku ene runde trikrat ocK-io*' dewn in da boksarjem ne bo treba čakati pri *n j štetja do osem. Nadalje sta se prokuratorja domenila, da bo moral sodnik v primeru poškodbe kakega boksarja vprašati za svet prisotnega zdravnika in prokuratorja ranjenca preano bo lahko prisodil zmago s tehničnim K.O. Boksarja se bosta spoprijela ob 3.30 po italijanskem času. «Ne bojim se. da bi me moj sobotni izzivač spravil iz ringa s K.O. Bojim se bolj 22. aprila, ker se bom tistega dne poročil«. Tako je sedanji svetovni prvak Joffre komentiral borbo z Italijanom. «Rad bi si osebno napravil darilo za rojstni dan« je nadaljeval Joffre, ki bo praznoval na Brugnami 6’26", 19. j predvečer srečanja 25-letmco Mineto 6’33”, 20. Adorni itd. I rojstva, «v obliki zmage nad iiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii trnu mi n umili n m m m n imunim Pred nedeljsko tekmo s Parnio Na Repentabru priprave igralcev tržaškega moštva Nesreča ne počiva Včeraj popoldne se je 72-let-ni Battista Reveland sprehajal cb letališču v Ronkah, ko se mu je spodrsnilo in je padel v globok jarek. Z Rdečim križem so ga pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razne udarce in verjeten zlom nekaterih reber. Ozdravel bo v 30 dneh. Živahna in polna golov včerajšnja trening tekma pri Prčedolu V prihodnjih dveh tekmah se bo odločalo o usodi Trie-stine. Na srečo bosta obe na domačem igrišču, kar je precej važno. Priprave za nedeljsko srečanje s Parmo potekajo v sproščenem vzdušju in da bi se igralci iznebili živčnosti, je komisar dr. Gallinott! poslal vse skupaj izven Trsta. Daleč niso šli, ker so se nastanili v kjer igralci Triestine hotelu na Repentabru, bodo ostali do nedelje. Prisotni so skoraj vsi titularci :n le za nekatere so določili samo dnevno prisotnost v kra-ški vasi. Včeraj je trener Trevisan spremil igralce na sprehod ob meji, po-poldne pa so se vsi zbrali v Prčedolu. Včerajšnji trening ni bil naporen. Titularci, ki so igrali v'sredo proti Udinese, so se zadržali samo z razgibalnimi vajami medtem ko je trener razdelil ostale igralce v dve moštvi, ki sta se spoprijeli na majhnem tiavniku med seboj. Igra in sploh razpoloženje igralcev je bilo živahno in tudi golov ni manjkalo. Prva moštvo jih je doseglo z D»-grassijem, Brachom, Frigen-jem, De Minom, Secchijem in Cazzanigo 7, drugo pa samo 2 po zaslugi Trevisana in Fortunata. Trevisan bo imel torej no razpolago precej igralcev, zarodi česar bo njegova glavna :n največja skrb komu pove-liti nalogo, da brani barve tržaškega moštva v nedeljo proti Parmi. Rollom. Vem pa ne bo lahko, k?.r toAff-sprotnik v zM® ima 10 kot jaz isti c j bi3’'(«■'* I?|J Joffre, ki je K* .u>(,r h, športnikov, je jčpCeV j \seh njegovih tek j-dU j, voden boksar. Sicer ^ y ^ va kariera pove • ria*.# -ko je prvič stop“ «fre JL) piofesionalec, Je ni ‘‘jr Pil 39-krat. P°r.a^t ie & okusil in le t«W!LJ ** H V krat je zmagal krat pa pred dol® M krm. Braziljanec - je M tud' kot amater gUb) • ^ ■ ..«i I * n ie končal neodlo^očt3*1' r:t* ■ - 5* borb samo dve piofesionalec Je JV zmagovalcema o”. or ju je brez težk V krogih Italija" ptr < in £ izt , V krogih ““‘‘J'veje k a Piera Rolla TtQ jjjan J la' K, S nj». pesimizem. Ita v I. najboljši formi -- e, - ■ J A' in leel A njih dneh precej vAr grezne vlage >n. bi1 A n., j.. TanoirU f meter v zaci- . - 1C im ,v Ijen pri 36 stopinj^ more prebaviti n . .^'IcSti, snujsai reio tega je moral ce j način treninga teh težkoč. vse' seen.c r,, :«o da se bo izkaz Sz RoH° ^ i»jj s, s \ s S K Naj gre kakor fcJ vvrlržal do konc® njsP-Jj .Vem, da je *o) ^ J S dvoma, bo zelo Pfa .. s11 • m moja na^’tež>!ViKsk odličen prvak«. Ja orišel sem, sem, da mi bo bo aNJE SMUCŽ Bonlieu in zmagovalca MERIBEL 23. — Francoz st* ; a«« strijka HecherJ■ K'A % zmagala V v okviru tekm°vaganit*l,j#'. nagrado Savdie- da'je bil PeriUatbj[i n* ran. Rezultati so^v _ (j S k sTb> 'M vltl, kilo-shujšal za relo.i0 sp1*. %v Ai S 1. TRAUDL 2. Staffner 3. Grosso (FrdKl m 1. FRANCOIS ^ (Fr.) 110”52 2. GERHARD (Av.) HO’57 jlO’73 3. Gacon (Fr-; r DAM0N RUNY0N; ČLOVEK CREZ DOMA v vlažni sobici, potem ko se je pogovoril z advokatom. Nič drugega nama ni pre-ost o, kakor da se izmuzneva skozi nekaj blokov. Nenadoma pa sva zaslišala hitre korake in videla, kako se približuje neka ženska. Opazila nas je, še preden nam je uspelo, da bi se skrili v temo. Močne živce je imela, ker je stopila k nam in se zagledala v Razumnega »Glej,« je rekla rdečelasa ženska, «kaj ni to tisti gospod, ki mi je dal pet dolarjev za jabolko, da sem lahko kupila zdravilo, ki je rešilo življenje mojemu Joeju?« «No,» sem rekel rdečelaski, ki je bila še vedno razcapana, »če ga kmalu nekam ne spravimo, bo stegn.l pete . . .» »Pojdite z mano,« je rek-la in nam pokazala najemno kočo, iz katere je bila pri- šla. «Nimamo veliko prostora, a vsaj spočije si lahko, dokler ne pride pomoč.« In tako sva odvedla Razumnega v klet in ga spravila v sobo, ki je zaudarjala močneje od kitajske pralnice perila in je bila polna otrok, ki so spali na tleh. V sobi je bila samo ena postelja in v njej otrok, ki ga je rdečelaska potisnila k steni. Ko je Razumni končno odprl oči, se je ženska srečno zarežala. Zavedal se je vsega, kar se je zgodilo, zato je rekel Velikemu Nigu približno tole: »Pripelji mi Weissbergerja in Fleischa. Cim hitreje! Na vsak način naj pride vsaj advokat VVeissberger. Ne vem, kako dolgo bom živel, zato mu moram povedati nekaj reči » In tako je Razumni umrl Kakor vsi ljudje z Broadvva-ya, sem bil tudi jaz na pogrebu Razumnega in povedal bi rad, da nisem nikdar v življenju videl toliko cvetja. Vsak lahko potrdi, da je zvesta Charlotta strašno ihtela, da pa to vendar ni bilo nič v primerjavi z glasnim žalovanjem Doris Clare, Cynthije Harris in Bobby Baker. Pravzaprav je Bobby Baker tulila tako glasno, da so jo hoteli odstraniti s svečanosti. A vendar sem pozneje slišal, da je to njihovo vpitje na pokopališču bilo komaj šepetanje proti tistemu, ki so ga te ženske priredile advokatu VVeissbergerju, ko je bral oporoko pokojnega Razumnega. To je bilo verjetno zato, ker je Razumni vse svoje bogastvo zapustil rdečelaski, ki se je pisala 0’Hal-loran, ki je bila vdova po nekem zidarju in je imela pet otrok. Dobro; prve dni so meščani po Broadwayu govorili, da je Razumni storil prav. Toda dva tedna po njegovi smrti sem slišal, da so meščani začeli govoriti, da tista rdečelaska ni nihče drug kot njegova ljubica iz mlajših dni in da so njeni otroci pravzaprav njegovi, zato da ji je zapustil bogastvo ker ga je preganjala vest. No, takšni so ljudje, čeprav za gotovo vem, da to ni res, ker Razumni vesti sploh ni imel, (Prevedel S. J.) KONEC. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FRANK HELLER I Miruje zob v Neaplju I Signor Ippolito Taramelli je bil Napolitanec. Njegova polt pa svetlorjava kot fina mlečna čokolada. Imel je izrazite cči, katerih izraz se je stalno menjaval med veselostjo in pridobitništvom, kot svetloba dveh signalnih ognjev na nevarnih plovnih vodah. In končno je imel zobe, bele kot bele korale. Ti zobje so bili živa reklama za dejavnost signora Ta-ramellija na tem čudnem svetu. Signor Taramelli je bil zobozdravnik. Sodeč po posebni reklami za svojo u-činkovitost, ki si jo je privoščil v obliki svetleče se table iz medi, je bil signor Taramelli doktor dentalne kirurgije na nič manj kot treh ameriških univerzah, bivši profesor na neki četrti in pisec neštetih učenih razprav o boleznih, negi in ekstrakciji zob. Ta tabla je bila kupljena za drag denar na dražbi stvari nekega mrtvega Amerikanca. Toda obe reklami signora Taramellija sta imeli isto hibo. Bili sta neučinkoviti; čakalnica signora Taramellija je bila prazna. Nič hudega sluteči tujec s severa je prišel nekega mar-čevega večera v Neapelj. Na peronu ga je pričakovalo sto dvajset fakinov, v katerih fakinskih rokah sta Izginili njegovi potni torbi, medtem ko so njihove fakinske ustnice oddajale krike, od katerih se je zemlja tresla. Pri izhodu je našel proti vsem pričakovanjem spet svojo prtljago, le z izjemo ene potne torbe; pod točo protestov nosačev je plačal petkratno takso za transport in tatvino; stopil je v kočijo, katere kočijaž mu je šepetaje nakazal, da se bo zadovoljil s tridesetimi lirami za prevoz do hotela (Frank Heller je napisal to humoresko leta 1930 - op. prev.); se zibal preko ogromnih kock, med katerimi je kočijo metalo sem ter tja kot ladjo v viharju; se nenadoma zdrznil, ko mu je udarilo na uho tuljenje prodajalcev časnikov, ali po napolitansko: »žurnalistov«, iz Galerije Umberta I., ne da bi pri tem vedel, kaj naj bi to Di-lo; prispel pred hotel in u-gotovil, da je kočijaž svojo ponudbo umaknil in sedaj zahteval za turo že štirideset lir, namesto trideset. Zlato obrobljen vratar je na vprašanje po sobi izjavil, da takih sicer ni na razpolago, da bi mu pa lahko, če bi podkupil kakega hotelskega gosta s štiridesetimi lirami, preskrbel sobo za ne več kot šestdeset lir na dan. Nič hudega sluteči tujec je sprejel njegovo ponudbo z vzdihom. Ko je položil svojo glavo na blazino v sobi, dobljeni s podkupnino, je mislil, da ima prav jasno in dobro predsiavo o Neaplju. Ni še poznal signora Ippo-lita Taramellija. Prihodnje jutro se je zbudil z razraslim zobobolom, ki ga je morda rodilo dejstvo, da so bile rjuhe na njegovi postelji vlažne in soba ledenomrzla, kajti gledala je na dvorišče. Vstal je, se natri s kafro in se odpravil1 na sprehod po mestu. Da bi s hitrim korakom segrel svoje ude in pregnal zobobol. Njegov pohod se ni mogel naglo odvi- jati, kajti vsak drugi človek ga je zaustavil z razširjenimi rokami, da bi mu dal priložnost za tisto nalaganje denarja, ki obstaja v tem, da posodiš bogu, če daš revnemu. Ko sta ga po nekaj uspelo razdeljenih posojilih, že trinajstič v eni uri, zaustavili razširjeni roki, je tri minute kasneje odkril, da je zadnji oskrbnik božjih posojil v imenu previdnosti sprejel v upravljanje do sodnega dne biserno kravatno iglo. Stopil je v kavarno in popil nekaj za tolažbo proti zobobolu in zaskrbljenim mislim. Ko je malce kasneje ugotovil, da je kot drobiž od stolirskega ALOJZ RAVBAR je našim čitateljem že zelo dobro znano ime. In kadarkoli se v našem listu pojavi kak njegov sestavek, se ga mnogi bralci razveselijo. V nedeljo pa bomo začeli v podlistku objavljati njegov daljši tekst IZ TEŽKIH To je zbirka novel z zgodbam1 iz zadnje vojne, ko so se slovenski ljudje borili za svojo osvoboditev. Zbirka je posvečena dvajsetletnici vstaje, najpogumnejšega dejanja v zgodovini slovenskega naioda, ko se je ljudstvo odločilo, da z oboroženo boi bo prežene s svoje zemlje sovražnika, ne da bi čakalo, da mu bodo na tujih bajonetih prinesli svobodo. ksvarnarjev '*'> semdeset pona,r% f/ ’ ,K 'slih J T bankovca resnično mis1. Neaplju dobro j Se vedno nl F pv p 1S upiral, aVp)!iwJ Mlel je kot tistJ0 fflf1^, JV: ra Taramellij8' . j da ■ je ' da ‘'iti terih pravijo. tofl** Jfl ' cizno. S tiso^,jh0 cer počasi, M J* %/J, * rs jk jec s severa J® njej>'J I -j 01' r „ bol je vendar slej prenehati-)0i ^ enehati- ‘lahko zgodil ; .. niansi , ni' pil k italij^l ku. tega ni nihče na *vf .— JI 1» le (NadalleV