Vprašanja pri letošnjem konz. spraševanji. (Daljc.) Nalog iz številstva mpnimo, da nam ni treba tukaj izdelovati, ker jih vsak številar, če le količkaj misli, Iahko reši. Mladim številarjem podamo tukaj le same odgovore teb nalog, ter jim svetujemo, da naj jih izdelujpjo po vodilili, ki nam jih kaže knjiga ffMethodik des Zifferrecbnens". Pri št. 7. izide 70 Vs tf, P" št. 8. 29 27/37 pl. in pri 9. 214 19/22 gold. star. dn. z= 225 267/44o gold. nov. dn. ali avstr. velj. 10. Podlaga za spcšni nauk v številenji iz glave je, da se uni bistri, to je, da se učenci vselej po natančnem ogledovanji zavedo, kaj in kako se dela, kadar se števili. XTaloge za stevilenje naj bodo vedno razumljive, mikavne in take, ki so iz življenja za življenje. Vrse vodila in prihitljeje morajo olroci iz mnogih primernili zgledov sami posneli, ne pa, da bi se jim kar mehanično v glavo zabijali, kakor se, žalibog, le prerado godi. Učitelj naj naloge pri številstvu tudi tako vreduje, da se vsaka druga žp, po kaki prejšnji posnema, da sp. tedaj učenci vedno vodijo od znanega k neznanemu. Tudi naj se naloge po vseh mogočib vižab izdeliijejo in naj se z njimi vedno kaj sklepa, kar koristi vsakdanjemu življenju, t. j. da se učpnci vadijo različnih mer, cen, kupčijskih navad, varčnosti i. t. d. Od drugega šolskega razreda naprej pa naj se številcnje ix glave vedno druži s pisiuenim številenjem in sicer tako, da naj se vsaka naloga (če ne po pravi, saj po manjši nieri) najprcd izdela iz glave, potem še le pismeno. Taka pot pelje učence tje, da se zavedd, kaj delajo, in da znajo rabiti številske razpole. 11. Kako različno se rabijo izrpki pri naj višjih in visokih gosposkali in osebah, se npmški pisavec naj bolje navadi, ce bere in primerja različne take nemške knjige, ki to reč na tanko pojasnujpjo. Slovenpc ne pozna toliko različnih naslovov. On pravi, post. cesarju: presvitli ccsar, — knezu: svitli knez, — papežu: sveti oče, — škofu : prečastiti škof (knez in škof); vradnijam papristavlja: preslavni ali slavni. Za vse druge slanove pa velja naslov: p r e č a s ti ti ali čas t i t i. Kar je več, ni vslovensko , ampak je le samo ptuje posnemanje, kar pa slovenski govor bolj kazi, kakor lepša. 12. ,,Beseda gine, zgled rine". Resnica tega izreka se nikjer očitnejše ne kaže, kakor pri odgojevanji mladosti. Če odgojnik učence še tako lepo uči in za dobro vnema, če jim pa sam tega prF sebi t. j. s svojim obnašanjem ne kaže in ne terdi, je vse njegovo prizadevanje zastonj. Mladost iraa prirojen nagon, da vse posnema, kar vidi; zatoraj se ji morajo dobri zgledi kazati in priljubovati, slabi pa odvračati in grajati. Naj raje pa otroci posnemajo vse, kar naj bližje vidijo t. j. zglede pri stareili, bratih in sestrab, pri učenikih i, t. d. Ve- čidel velja tudi izrek: ,,Kakošni starši, taki otroci, — in kakoršni učenki, taki učenci*. Zatoraj naj učenik vsako čednost, ki jo tirja od otrok, najpred sam kaže in učence uči bolj z dobriin zgkdoin, kakor pa s subo besedo. 13. Ura in učitelj. Kakor ura raeri in odloeuje čas, tako tudi učiteljeva delavnost odločujc šolsko stanjc in izobraženje. Kjer šola lepo napreduje, napreduje tudi človeštvo. Toda ne gre dobro vsaka ura, pa tudi vsaki učitelj ne dela v šoli spešno. Učitelj, ki boče svoje dolžnosti čversto spolnovati, mora tudi skerbeti za svojo zdravje, da ni bolehen, pa tudi za inirno in veselo serce, da ni čmerin in zbadljiv; on niora biti kakor ura, ki je iz dobre robe, da ne zaostaja, pa (udi ne gre preliitro ia se vedno ne kazi'. Učitelj naj bo že po vnanjem odkriloserčen; vera in čednost naj mu bote moč, ki ga vnemate za njegovo imenitno delo; vse njegovo ubnašanjc v šoli in ztinaj šole naj bo tako, da se mu že na obrazu vidi, da je zvest svojemu stanu. Ucitelj, ki se hlini in Ie na videz kaže, da bi kaj vcljal, je podoben namalani ali slepi uri, ki jc zunaj lepo ozaljsana, znotraj pa prazna iu uič vrcdna. Učilelj naj bo podoben uri, ki kaže sekunde, niinutc in ure ; on naj pri podučevanji gleda in pazi na malo in veliko ; naj stavno napredujc, in naj nikar ne pozabi, da se mora vsaki nauk v šoli veokrat ponavljati, (edaj naj bo tudi podoben uri, ki vsako četert urc tudi ure ponavlja. Učitelj pa naj bo tudi, kakor je srcnjska ura v zvoniku, po kteri se vsi srenjčanje ravnajo; njegovi lepi nauki in zgledi naj se očitno kažejo in na serca bijejo. ckoh.o Prii>o