ISKRA
glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj
19 5 9 št. 10 oktober
Izdaja:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Boris Kryštufek
Naslov uredništva: ^Tovarna »Iskra«
Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425)
Naslovna slika:
Na paši
Foto:
Edo 'Primožič
Klišeje izdelala: klišarna CP »Gor. tisk« Kranj
Tisk:
CP »Gorenjski tisk« Kranj
Naklada:
3700 izvodov
VSEBINA 0 Pred rokom
0 Ostalo nam je še zadnje četrtletje — ing. Alojz Grčar
0 Drobne zanimivosti — MIH
0 Tudi varčevanje je vir blagostanja — Po Pres-servisu
0 Nebesni aparat za opazovanje sonca — Inju
0 Vprašajte, mi odgovarjamo
0 Vrata kulturnih domov so se odprla — Beno Dežman
0 Leto 1960
0 Piknik — Dušan Bogdanovič
0 Prodaja v mesecu septembru 1959 — Igor Slavec
0 Občinski sindikalni svet pripravlja stališče — Ciril Bren
0 Stanovanja ... stanovanja! — -a 0 Upajmo, da bo takih dopisov vedno več!
0 Naši zobje — Ivo Bajželj 0 Novi stroji prihajajo
0 Obisk v tovarni Magneti-Marelli Milano — Julij Novljan
0 Ocenjevalna vožnja ali prijeten izlet — Metka Mihelič
0 Jugoslovanska zunanja trgovina 0 Šport — Tone Belšak 0 Sejem elektronike v Ljubljani
0 Beograjski in Zagrebški sejem v številkah — Igor Slavec
LETNIK V.
OHil
Poslednja vest iz Zveznega izvršnega sveta o napredovanju našega gospodarstva kaže, da obstojajo vse možnosti, da bo petletni plan 1957-61 izvršen že drugo leto, torej v štirih letih namesto v petih.
Izvršitev planiranih nalog v teku štirih let predstavlja izreden rezultat, posebno zato, ker je že sam petletni plan predvideval zelo hiter gospodarski razvoj, dočim realizacija v prvih treh letih kaže na še hitrejši tempo.
Tako sta industrija in kmetijska proizvodnja odigrali najvažnejšo vlogo pri tej hitri izpolnitvi plana. Planirano povečanje industrijske proizvodnje v višini 70 % za dobo petih let, oziroma povprečno 11 in 12 % letno je bilo prekoračeno že do lanskega leta, ko smo že dosegli približno 30 %, letos se računa kumulativno okoli 49 %, za drugo leto pa računajo strokovnjaki na dodatno povečanje proizvodnje za naslednjih 14 %, kar bo kumulativno že precej blizu planirani vrednosti za leto 1961. Za gotovo pa se računa, da bodo elektrogospodarstvo, proizvodnja nafte, metalna in elektroindustrija, živilska industrija in proizvodnja gumijevih izdelkov zagotovo dosegle petletni plan leto pa računajo strokovnjaki na dodatno povečanje pro-proizvodnjo računajo, da bo svoj petletni načrt visoko presegla, kar bo omogočilo še drugim vejam gospodarstva, da svoje plane dosežejo in presežejo.
In kaj naj pomeni vse to?
To pomeni, da bomo že drugo leto dosegli nacionalni . dohodek planiran za leto 1961, če ne še nekaj nad njim. Tudi izvoz se računa, da bo v letu 1960 dosegel obseg planiran za leto 1961. Tudi osebna poraba prebivalstva se bo zaradi povečanih dohodkov dvignila do konca naslednjega leta' že nad planirano vsoto za konec' petletke.
K temu vsejugoslovanskemu napredku bo po svojih najboljših močeh prispeval tudi kolektiv Iskre, saj namerava letošnji plan tovarne doseči že do 29. novembra 1959, kar bi bilo najlepše darilo vsem delovnim ljudem Jugoslavije za praznik Republike. To bi bil izreden uspeh naše tovarne, saj s stalnim izboljševanjem kvalitete svojih izdelkov, ki že dobivajo mednarodno veljavo na mnogih svetovnih tržiščih, tudi kvantitativno prekoračuje zadane naloge.
Vsem našim delovnim ljudem čestitamo za dosežene uspehe in želimo čimvečjih sadov vloženega truda in naporov: blagostanje naših narodov.
ING. ALOJZ GRGAR
Ostali iu je h ZddfljB ČGtlilGljG
V našem zadnjem poročilu smo navedli, da vsi znaki kažejo, da bo letni gospodarski plan izvršen do 29. novembra. Ta naša napoved se je s proizvodnjo v mesecu septembru pokazala kot realna, saj nam do letnega gospodarskega plana manjka le še 1.093,000.009 dinarjev. Če upoštevamo, da je blagovna proizvodnja v mesecu septembru znašala preko 650,000.000 dinarjev, potem lahko pričakujemo, da bo letni gospodarski: plan izvršen še pred 29. novembrom. Seveda bi bili naši uspehi v letošnjem letu še znatno boljši, če nam ne bi skozi vse leto primanjkovalo delovne sile. Že par mesecev namreč opažamo, da so potrebe tržišča precej večje kot pa znaša naša proizvodnja. To se pravi, da hi bilo nujno povečati proizvodnjo, kar pa je seveda vezano na dodatno delavno silo.
Posamezni oddelki proizvodnje so takole izpolnili svoje obveznosti za mesec september:
Blagovna proizvodnja
Skupna proizvodnja
Oddelek:	predvid.	v 000 din proizved.	°/o ■'	predvid.	v 000 din proizved.	% -
MA	93.872	115.054	122,8	94.012	115.340	122,7
MI	27.655	27.315	98,8	30.522	30.094	98,8
MK	51.815	61.621	119,0	51.815	61.054	117,8
MC	.100.984	113.419	112,4	100.984	115.322	114,2
MU	19.925	28.508	144,0	25.325	29.300	115,8
MS	222.735	251.786	112,9	223.610	256.015	114,6
Sel. oddelek	16.111	26.646	165,3	27.800	32.822	118,0
Odd. Lipnica	2.500	3.048	121,8	3.430	4.052	118,0
Ostalo	4.257	26.267	618,0	4.257	25.939	609,0
Skupaj	539.854	653.664	121,1	561.755	669.938	119,3
Pripomniti moramo, da bi tudi montaža instrumentov izpolnila svoje zadOlženje za mesec september, da pa je prišlo do razlike v cenah pri merilnih vezeh. Ta razlika je bila opažena šele potem, ko napake ni bilo mogoče več popraviti. Vsi ostali oddelki so močno prekoračili svoja zadolžen ja za mesec september, posebno pa montaža avtoelektrike, ki je plan skupne proizvodnje presegla za skoraj 23 %. Na ta način smo našo zadolžitev po gospodarskem planu presegli za preko 20 %>.
Mesečne zadolžitve posameznih montaž ne postavljamo točno po tistih v gospodarskem planu, pač pa jih prilagodimo zahtevam prodaje in možnostim oddelka. Tako imajo nekateri oddelki vsoto zadolžitev posameznih mesecev večjo, kot v gospodarskem .planu, drugi pa manjšo. Skrbimo pa za to, da vrednost mesečnih planov skupno za podjetje ustreza gospodarskemu planu. Bolj kot je bilo predvideno po gospodarskem planu, smo v preteklih mesecih obremenjevali montažo avtoelektrike in montažo usmernikov. Manjšo zadolžitev pa smo nalagali montaži instrumentov, montaži kinoakustike in splošni montaži. Montaža telefonskih central je imela mesečni plan v isti višini, kot jo predvideva letnii gospodarski plan.
574 gramov težak radio. — Zenith Radio Corporation iz Chicaga, III. napoveduje novo izboljšano verzijo svojega čisto transistorskega žepnega radioapa-rata. Novi model je vgrajen v nezlomljivo ohišje iz nylona in pravijo, da je najmočnejši radioaparat take velikosti, pravijo, da nudi za 300 odstotkov več signalne občutljivosti kot večina radijev na tržišču. Radio tehta 574 gramov in igra na takih krajih velikih »motenj«, kot so vlaki, letala, čolni in jeklene zgradbe.
Philips GIoeilampenfabrieken N. V. iz (Nizote) Fidhovena na Nizozemskem izdeluje celuloidna očala, katerih ena ročica vsebuje slušni pripomoček. Slušni pripomoček ima kontrolo . volumna, kontrolo zvoka in pa občutljivo slušno tuljavico. Izdelovalci trdijo, da je napravo mogoče namestiti na obeh straneh okvira očal.
Fino steklo: Saint Gobain na Francoskem je razvil postopek za izdelavo steklene preje, ki je 20 do 30 krat tanjša kot las. Postopek obstoja v tem, da steklo puste pasirati nadzvočno valovno polje. Pravijo, da je ta postopek cenejši kot so sedanji francoski in ameriški postopki.
DROBNE
ZANIMIVOSTI
Ali veste, da Iskra ni edini proizvajalec avtomatskih telefonskih aparatov?.
V Jugoslaviji proizvaja poleg Iskre tudi tovarna »Pupin« iz Beograda avtomatske telefonske aparate in jih dnevno reklamira v naših časopisih. Tako ima naša telefonija kar dva tekmeca »Nikola Tesla«, tovarno telefonskih central v Zagrebu in omenjeno tovarno v Beogradu.
Prepričani smo, da bo ta konkurenca zdrava in bo še bolj pospešila tehnični napredek na področju telefonije, ki zadnja leta napreduje z velikimi koraki.
Vsak ljubitelj štirikolesnih prevoznih sredstev se veseli sporočila tovarne avtomobilov »Crvena Zastava« iz Kragujevca, da bo drugo leto izdelala 8000 kosov »Fičotov« Zastava 600.
Tovarna motornih koles »Tomos«, Koper, bo že v začetku naslednjega leta pričela z izdelavo malih osebnih avtomobilov po licenci francoske tovarne »Citroen«.
V naslednji tabeli, kjer 'dajemo pregled kumulativnih zadolžitev za proizvodnjo v 9 mesecih, je v koloni predvidena navedena zadolžitev montaž po mesečnih montažnih planih.
Blagovna proizvodnja	Skupna proizvodnja
Oddelek:	predvid.	v 000 din proizved.
MA	764.955	904.476
MI	261.950	260.410
MK	468.467	493.749
MC	848.652	900.847
MU	246.805	285.388
MS	1,822.563	1,958.870
Sel. oddelek	112.724	217.419
Odd. Lipnica	22.500	27.934
Ostalo	47.456	125.416
Skupaj 4,596.072 5,174.509
v 000 din
%	predvid.	proizved.	°/o
118,3	774.195	918.627	118,6
99,5	291.078	296.239	101,8
105,3	470.467	499.933	106,4
106,2	848.652	923.201	i08,8
115,3	295.105	318.074	107,8
107,4	1,834.436	1,990.662	108,5
192,8	204.819	294.742	144,0
124,0	30.560	39.128	128,0
265,0	54.981	124.816	250,0
112,4	4,802.293	5,405.422	112,7
Iz tabele same je razvidno, kako so posamezni oddelki 'izpolnili te zadolžitve. Razvidno je, da letni gospodarski plan presegamo za preko 12 %.
Najbolj zanimiva, pa tudi najbolj realna pa je primerjava proizvodnje. v letošnjih in lanskih 9 mesecih. Ta primerjava je podana v primerljivih vrednostih v naslednji tabeli:
Skupna proizvodnja
Oddelek:	Stalne	cene v 000 din	
	I,—IX. 1958	I.—IX. 1959	%
Montaža avtoelektrike -	617.147	1,039.360	168,5
Montaža Instrumentov	331.096	336.346	101,7
Montaža kiinoakustike	809.972	620.339	77,0
Montaža telef. central	787.637	948.072	120,5
Montaža usmernikov	190.601	319.170	167,5
Montaža ¡splošna	1,724.662	2,000.033	116,0
Selenski oddelek	78.882	294.742	374,0
Oddelek Lipnica	21.872	39.128	179,0
Ostalo	33.439	125.221	418,0
Skupaj	4,595.308	5,723.441.	124,5
Vidimo, da še' je najbolj povečala proizvodnja selenskih stavkov, saj- je skoraj 4 krat tolika kot v lanskem letu. To je seveda pripisati prizadevnosti delavcev v tem oddelku, poleg tega pa tudi novim prostorom. Skoraj za 70 °/o se je povečala tudi proizvodnja izdelkov avtoelektrike, ne dosti manj pa proizvodnja- usmerniških naprav. Vsekakor smo s proizvodnjo v letošnjih 9 mesecih lahko zadovoljni, saj smo proizvedli za skoraj 25 °/o več kot v istem obdobju lanskega leta. Ker delavne sile ¡nismo poviševali, se je' seveda temu primemo dvignila tudi proizvodnost. Stanje vseh delavcev tovarne je bilo v letošnjih posameznih mesecih naslednje:
Januar 3157 — februar 3139 — marec 3133 — april 3131 — maj 3121 — junij 3131 — julij 3174 — avgust 3181 — september 3178.
Če ¡izračunamo povprečno stanje delavcev, znaša to 3149, to se pravi manj, kot je bilo stanje v mesecu januarju. Povprečno stanje
Tudi varčevanje je vir
blagostanja
V Jugoslaviji vlaga na hranilne knjižice približno 2,7 milijona prebivalcev, ki imajo v bankah in hranilnicah 56 milijard dinarjev. Torej vlaga približno vsak 7. prebivalec. Ali si ti med njimi? Vpiši se v tovarniško samopomoč in štedi, seveda so ti na razpolago še druge hranilnice, narodna, komunalna, poštna in DOZ, ki je tudi nekakšna hranilnica in še zavarovanje obenem.
In po republikah kako varčujemo?
Prihranjeno imajo:
	milijard	povprečna vloga din
v Srbiji	19,2	17.500
v Hrvatski	12,3	23.100
v Sloveniji	14,3	28.100
v BIH	4,0	13.600
v Makedoniji	5,0	24.900
v Črni gori preko	1,2	24.500
Skupaj	56,0	20.700
Iz tega sledi, da imajo Makedonci največji smisel za štednjo, da pride na vsakega Slovenca približno 9.000 din vloge, na vsakega Bosanca približno 1.300 din, dočim je jugoslovanski pov-preček približno 3.000 din.
(Po Press-servisu)
Nebesni aparat- za opazovanje sonca
»Radio Corporation of America« (RCA) je sporočilo zelo zanimivo novico, da pripravlja posebno televizijsko napravo, ki bo omogočala astronomom z zemlje nastavljati in naravnavati poseben teleskop, ki bo obešen na balonu, v višini 25 km nad zemljo,
Ta dela je izvršii razvojni center »David' Sarnoff« v Princetonu , (New Jersey) s pomočjo Univerze, »National Science Foundiation« in »Office of Naval Research«.
Vsa naprava vsebuje višinsko televizijsko snemalno kamero za počasno posebno snemanje in oddajnik kot tudi kontrolno odnosno krmilno napravo na zemlji.
Tako bodo astronomi opazovali sonce z velikih višin neposredno že prihodnje poletje.
inju
delavcev v prvih .9 mesecih lanskega leta je znašalo 2981. Izračun nam pokaže* da smo v lanskem letu proizvedli na vsakega posameznika povprečno za 1,541.000 din izdelkov, v letošnjem letu pa za 1,814.000 din, to se pravi, da.je letos vsak posameznik proizvedel za 17 %> več kot v lanskem letu. Seveda pa ta primerjava ni popolnoma realna, saj smo upoštevali število delavcev, ne pa število izvršenih ur. V letošnjem letu so namreč z ozirom na pomanjkanje delovne sile delavci marali opraviti znatno več ur kot v preteklem letu. Realno sliko povišanja storilnosti bi dobili, če hi primerjali proizvodnjo na izvršene ure v obeh razdobjih. Iz rezultata je pač razvidno, da je tudi v letošnjem letu povečanje storilnosti zadovoljivo.
Upra Aci'l te
Ml ODGOVARJAMO.
Delavec je prvič stopil v delovno razmerje in je po preteku šestih mesecev dobil poziv za odslužitev vojaškega roka. Ali ima ta delavec pravico na redni letni dopust in kdaj mu preneha delovni odnos s podjetjem?
Po členu 243 Zakona o delovnih razmerjih preneha delovni odnos po isili zakona, če mora delavec zapustiti službo zaradi odhoda k vojakom, za dalj kot 3 mesece. V jakem primeru preneha delovno razmerje z dnevom, ko je delavec razrešen svojih dolžnosti v podjetju.
Kar pa se tiče pravice na redni letni dopust, se je treba ravnati po členu 37 Zakona o delovnih razmerjih. Po tem členu ima delavec pravico na redni letni dopust, če ima najmanj 6 mesecev neprekinjenega delovnega staža in če se delovno razmerje prekinja brez njegove krivde. Ker je v zgornjem primeru tak primer, da se delovno razmerje prekinja na • osnovi Zakona in brez krivde zaposlenega delavca, ima v tem primeru pravico na najmanj 7-dnevni dopust — redni letni dopust. Seveda lahko tovarna v takem primeru da tudi več dni dopusta, vendar pa ne več, kot bi ga smel izkoristiti, če bi bil v podjetju neprekinjeno 11 mesecev.
• c a
Vprašanje: Mati, ki ima majhno dete, dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno. Ker imajo delavci pravico
na 30 minutni odmor, nastaja vprašanje, če ima pravico na ta odmor tudi mati s skrajšanim delovnim časom in kako naj ga izkoristi.
Po pravilu ima vsak delavec pravico na 30-mdnutni odmor (člen 229 Zakona o delovnih odnosih). Ker se pravica na ta odmor priznava samo delavcem, ki imajo nepretrgan delovni čas, in namen odmora je, da se v odmoru ljudje spočijejo in na novo skoncentrirajo za intenzivno delo v nadaljnjem delovnem procesu, zato se po vsej državi prakticira, da odmor izrabljajo vsi delavci s skrajšanim delovnim časom, vendar pod pogojem, da delovni čas sovpada v čas, ko imajo drugi delavci 30 minutni odmor. Kolikor pa je seveda ta odmor pred začetkom ali po izteku skrajšanega delovnega časa, potem tak odmor odpade, ker ne obstoja niti praktična možnost in tudi ne stvarna potreba, da te osebe izkoristijo 30-mi-nutni odmor.
Ali ima delavec pravico na redni letni dopust, če se je po odsluženju vojaškega roka v teku 10 dni ponovno zaposlil v matičnem podjetju?
Po členu 30 Zakona o delovnih odnosih se čas zaposlitve pred odhodom "na odslužitev vojaškega roka vračuna v delovni staž za dosego pravice na redni letni dopust, kolikor stopi delavec v delovno razmerje v teku 30 dni po odsluženju vojaškega roka. Potemtakem zgornji tovariš izpolnjuje zahtevane pogoje in ima polno pravico na redni letni dopust.
VRATA KULTURNIH D(
•	•	V
ŠtanunLal fazg.&aari
Po vročem poletju se kar prileže pogovor o novi sezoni kulturnega dela, o novih načrtih in s tem v zvezi tudi našega obiska pri raznih kulturnih prireditvah.
»•Začeli smo z razpisom abonmaja v ljubljanski Operi in Drami, čeprav je cena precej visoka (350 din za Opero in 250 za Dramo), se je vendar prijavilo za Opero 115 iri za Dramo 30 oseb, kar je precej lepo število« -r^ je dejal tov. Kejžar, predsednik komisije za kulturo in prosveto. K temu pa je še dodal: »Visoke cene, ki se vidno dvigajo in bodo v prihodnjem letu še narasle, so vzrok, da se niso prijavili tisti, ki jim je kultura pri srcu, vendar so finančni Izdatki preveliki. Svojo kulturno žejo si bodo delno ugasili pri gledanju raznih filmov -fejkar je prav in potrebno — naše kulturne stvaritve in rasti pa .ne bodo poznali. Prav bi bilo, da bi IO sindikata v bodoči sezoni tudi o tem razmišljal.«
Finančno bolj dostopno pa bo v letošnji sezoni Prešernovo gledališče v Kranju. Razgovor z upravnikom gledališča — tov. Lombarjem, daje slutiti, da je v gledališču več poleta in hotenja kot v pretekli sezoni. Na vprašanje, kaj bo nudilo gledališče obiskovalcem v novi sezoni, je tov. Lombar takole povedal:
»Po reorganizaciji Dramske sekcije »Svoboda«, Kranj, ki je bila organizacijsko in. repertoarno priključena Prešernovemu gledališču, se obeta gledališkemu občinstvu, in to v prvi vrsti našim kolektivom, lepša prihodnost.
Za razliko od prejšnjih let je dramska sekcija pričela z rednim delom že v začetku septembra in bo prva premiera že sredi oktobra.
Za otvoritveno premiero študirajo Nušičeve »Žalujoče ostale«. Ta premiera pa bo hkrati tudi jubilejna, s katero bosta proslavljala svoje dolgoletno amatersko prizadevanje na odrskih deskah— igralka Božena Iglič in igralec, režiser Ado Klavora.
V letošnji okvirni spored je Umetniški svet. Prešernovega gledališča uvrstil 9, dramskih del, od katerih bo le 6 uprizorjenih. Jugoslovansko dramatiko Zastopajo: Mušič »Žalujoči ostali«, Jurčič — Levstikova tragedija »Tugomer«, Kole ■ Čašula »Veja v vetru«. Tujo prevodno dramatiko pa Lutowski »Dežurna služba«, Skvarkin »Tuje dete«, Manzari »Naši ljubi otroci«, za mladino in najmlajše pa predvidevamo L. Franka »Jezusovi apostoli«, Kostner »Pikica in Tonček« in po možnosti
O V SO SE ODPRLA
ovs sezona?
»Tinček med žužki«.' Izven sporeda pa' nameravamo naštudirati pravljično igro »Sneguljčica«, ki bo pripravljena samo z otroci, to je člani pionirske dramske sekcije »Svoboda« Kranj.
Da omogočimo obisk predstav čim širšemu krogu delovnega ljudstva, smo' razpisali tri' abonmaje: Abonenti si bodo lahko ogledali šest predstav domače dramske sekcije in po dve gostovanji Mestnega gledališča iz Ljubljane; in ljubljanske Drame.
V bodoče želi uprava. Prešernovega, gledališča z vašo sindikalno podružnico čim,.tesneje sodelovati in je pripravljena nuditi kolektivu vso pomoč,- pri prirejanju lastnih kulturnih prireditev.
Prav- tako bomo. nudili po -vaši želji organizacijo dedka Mraza. Ob koncu sezone pa nameravamo s pomočjo .sindikalne organizacije prirediti za vse abonente kolektivni piknik v naravi —■ z veselim sporedom.«
. Zahvalil sem se tovarišu upravniku za tako. izčrpne besede in priznam,“ da je načrt Prešernovega gledališča lep in tudi izvedljiv. Prav zato sem stopil' k predsedniku kulturne komisije v tovarni Iskra in ga prosil, naj mi še on,Pitam kaj pove. Takole:je odgovoril:
»Tudi komisiji, oziroma IO. sindikata je všeč načrt Prešernovega gledališča v Kranju in smo pripravljeni organi-, žirafi po eno predstavo od navedenih del tudi za naš. kolektiv. Se bolje, bi ' bilo, da bi razpisali . abonma tudi za predstave ¡kranjskega gledališča: Upam, da bomo to v kratkem izvedli.«
»Kaj pa cena?« sem bil radoveden.
»Cena bo enotna:. 50 din za vsako predstavo, ostalo bo kril sindikat. Prepričan sem, da vsota'ne bo finančna Cokla. za nikogar.«
»Si prepričan v uspeh?«
»Sem. Ljudje še izredno zanimajo za gledališke stvaritve tudi v Kranju. Naš kolektiv je že znan širom Slovenije po svoji kultnimi dejavnosti, zato . sem trdno prepričan, da . se bo -številno odzval našemu vabilu.
To leto bomo tudi- organizirali . koncert Prešernovega pevskega zbora (tretjina pevcev je iz našega kolektiva), ki je letos uspešno ponesel našo pesem preko Karavank in preko Julijcev med koroške in Primorske Slovence. Poleg. navedenega si bomo ogledali razne prireditve izven, sporeda, h katerim spadajo tudi koncertne prireditve, ki jih posreduje Koncertna poslovalnica v Kranju.
Vesel šem bil te smelosti. Z dobro voljo in pomočjo mnogih se da vše to izvesti — kar bo našemu kolektivu samo v ponos.
Beno Dežman
LETO OSO
Podatki o gospodarjenju v letošnjem letu nam kažejo, da smo do sedaj že ustvarili realne pogoje za uspešen zaključek leta. Vsak mesec smo presegali mesečne plane proizvodnje, komerciala pa je prav tako zabeležila dobre rezultate glede prodaje naših izdelkov. Zato ni posebno smela trditev, da bo letošnje leto v gospodarskem pogledu eno izmed najuspešnejših v obdobju zadnjih let.
Toda čeprav presegamo naše obveznosti, vendarle ne moremo zadovoljiti vseh potreb in izdelati dovolj izdelkov za tržišče. Ena naj-večjih ovir pri tem je pomanjkanje delovne sile, saj se povprečno število zaposlenih doslej Skorajda ni spremenilo, v odnosu na lansko leto, izdelali smo pa mnogo več.
Ko.se 'bližamo zaključku leta, moramo ipričeti.misliti na prihodnje leto. Iz letošnjih izkušenj lahko povzamemo, da nas drugo leto čakajo mnogo večje naloge kot letos. Po podatkih našega prodajnega oddelka bi morali drugo leto proizvesti mnogo večje količine izdelkov, če bi hoteli zadovoljiti potrebe domačega in deloma tuj,ega tržišča.
Zbrani, podatki nam kažejo, da borno marali v prihodnjem letu najbolj povečati proizvodnjo izdelkov avtoelektrike. Zelo nagel vzpon naše avtomobilske iin motorne industrije nam vsako leto nalaga večje obveznosti, saj moramo s '.svojimi izdelki tako kakovostno kakor , tudi količinsko izpolniti zahteve tovrstnih tovarn v naši državi.
Povečanje ¡proizvodnje je predvideno tudi v ostalih panogah, razen v kinoakustiki, v skladu z realninii možnostmi proizvodnje. Zahteve komerciale pa so celo višje od v planu predvidenih količin izdelkov, vendar v enem letu ni mogoče doseči tako bistvenega povečanja proizvodnje.
Predlog plana za prihodnje leto je naslednji:
		1959	1960		'■	
Montaža	blag.	skup. -	blag. .	skup.	blag.	skup.
	proizv.	proizv.	proizv.	proizv.	.proizv.	proizv.
avtoelektr.	961331	982.543	1,967.386	1,983.474	204,2	202,0
instrument.	416.900	-449.500	500.000	549.000	120,0	122,0
splošna-	2,555.698	2,567.400	2,736.965	2,801.905	107,0	109,4
kinoakustike	648.370	648.370	551.834	551.834	85,0	85,0
tel. central	1,163.670	1,163.670	1,177.050	1,177.050	101,2	101,2
usmernikov	296.760	- 363.900	328.500	403.500	110,9	111,1
Sel. stavkov	180.000	300.000	348.000	480.000	193,4	160,0
Lipnica	30.000	42.400	35.000	40.500	116,8	95,5
Usluge	15.000	20.217	20.265	22.737	133,0	112,1
Skupaj §	6,267.729	6,538.000	7,665.000	8,010.000	122,3	122,7
Vrednost blagovne proizvodnje se v 'letu 1960 v odnosu na leto 1959 povečuje po planu za 22,3 °/o, vrednost skupne proizvodnje pa za 122,7%, Če upoštevamo, dai bomo letos plan proizvodnje presegli, bodo odnosi nekoliko, ¡drugačni. Že iz teh skromnih številk'lahko zaključimo, da je plan za leto 1960 razmeroma visoko postavljen. Letos moramo proizvesti v .enem'-mesecu za 544,8 milijona.izdelkov (skupna proizvodnja), . drugo ¡leto pa za 667,5 milijona, torej,, za 122,7 milijona več kot letos. Gl-ede na -to, da smo letos plan presegali in proizvedli mesečno .¡povprečno za 592 milijonov izdelkov, je ta razlika manjša. Za uspešno izvrševanje planskih obveznosti v. prihodnjem letu pa bomo morali zaposliti določeno' število nove delovne sile,-Saj z obstoječimi delavci proizvodnja ne bo zmogla proizvesti planiranih količin izdelkov.
iskra v/10 217
DUŠAN BOGDANOVIČ
a □ □
(lAAe.iex.tnti piknika
Vse večkrat slišimo besedo Piknik, in se spomnimo ob tem ali na film z istim naslovom ali na kritike letošnjega blejskega piknika ali pa naš Iskrini piknik.
Vsekakor nam je beseda že dobro poznana in vemo, da gre pri tem za celodnevno prireditev nekje v naravi, odmaknjeno od vsakodnevnega prahu in trušča, izpolnjeno z zabavnim in kulturnim programom. Piknik je torej prireditev, kjer je prijetno združeno s koristnim, kjer spoznamo lepote naše domovine, kjer lahko tekmujemo v družabnih igrah, se uveljavimo in spoznavamo. Prav zaradi tolikih prednosti se je družina Počitniške zveze v Iskri odločila, da uvede v svoje delo to novost kot svojo največjo tradicionalno prireditev. Prvi piknik je družina priredila lansko leto in si pridobila bogate izkušnje. Drugi že bolj živahen in razigran pa je bil letos.
Foto: Ado
»Koga pa še čakamo?«
»Olgo, vsak čas mora priti,« tolažim šoferja, ki bi že rad odpeljal.
»No, njo pa že, saj jo itak vedno čakamo!« se pošali in se vsede za volan.
Po avtobusu odmevajo zvoki Andrejeve harmonike in se mešajo z glasovi razpoloženih piknikovcev, le folkloristi so zamišljeni — harmonikarja so jim zadržali v brigadi. Andrej pa igra, konča prvo »vižo« in ko začne drugo, priteče Olga 'izza vogala.
»Gremo!«
Motor zabrni in že zapuščamo Kranj. Vozimo se proti Preddvoru in dalje proti Sp. Jezerskemu, med potjo ujamemo še ostala dva avtobusa ter pri Kanonirju vsi zavijemo v idilično sotesko pod Storžič. Redki domačini se z radovednostjo ozirajo za kolono avtobusov, ki je v tem kraju kaj nenavadna. Cez dobre četrt ure smo na cilju. Od ceste do mesta piknika je komaj minuto hoda navkreber, vendar ob cesti zmagoslavno stoji smerno kazalo z navedbo: »Ne obupajte, samo 1 uro še!!« Po naravi bolj mirni pogledajo, preberejo in gredo mimo. Drugi že godrnjajo, toda folkloristom, ki nosijo s seboj težke kovčke opreme, zavre kri.
»Nikamor ne gremo!«
»Zakaj ?«
»Harmonikarja nimamo in zdaj še te kovčke za prazen nič naj nosimo eno uro, pa še v hrib.. .«,■ sledi še nekaj besed, ki pa niso' slovenske.
»Tako hudo pa spet ni, poizkusili boste z Andrejem. No in tista ura hoda je takoj za temle grmovjem«, moram izdati potegavščino.
Medtem pa že večino udeležencev pozdravi ob vhodu slavolok z napisom: »Srečno na pikniku.« Za slavolokm se razprostira majhna, toda prijetna gozdna jasa. Na desni strani je majhna lovska koča. Na njeni verandi si je štab piknika uredil svoj. prostor. Tudi saniteta, ki pa v zadovoljstvo vseh ves dan nima nobenega posla, ima tu svoj življenjski prostor. Takoj za jaso se dviga strmo-pobočje z gradom, ki pa ne sega povsem do jase. V tej čisti strmini je majhna polička, ki je izbrana za An-, dreja in njegov trio.
Preprosto in okusno je dekorirana z valovito lepenko, zastavicami in trakova ter daje vtis novega odra. Malo dalje spodaj nasproti slavoloka je med dvema senikoma za krmljenje divjadi postavljeno strelišče, ki vabi ostro-oke strelce, da ši s čistim gorskim zrakom napolnijo puško in z največjo natančnostjo.sprožijo mimo mete. Oko se ustavi na veliki karikaturi kuharja s pečeno, piškot sline se pocedijo, tako izvrstno je narisana in ko zapazimo napis: bife,- si ne moremo, kaj, da ne bi šli v nakazano smer. Nekaj korakov po poti so ob majavem mostičku, ki ima v podu že nekaj lukenj za občudovanje potočka pod njim, zbrane vse dobrote. Pečenih pišk sicer ni, pač pa zelo prijetno diši iz lonca ob vodi, kjer se kuha nase kosilo. Na »šankii« (pravzaprav le na dveh deskah) pa se v dopoldanskem soncu lesketajo steklenice kokte, oranžade in podobnih »antialkoholikov«.
Udeleženci si kaj kmalu najdejo vsak svojo. zabavo. Nekateri brcajo žogo, drugi bolj nežni se postavijo , v krog in igrajo odbojko, spet drugi preizkušajo strelske spretnosti. Nekatere zanima okolica in gredo na krajše oglede in slednji-,“,, najdejo si udobne prostore ob robu jase v mebki travi ter uživajo na toplem soncu.
Čaš beži in ko še oba kazalca pomakneta na dvanajsto, naznani gong, da je kosilo pripravljeno. Pred velikim polnim loncem, ob potoku se kmalu nabere vrsta. Vehdar čakanja ni. -Krožniki se polnijo, okusna telečja ' obara' dobro tekne, in »repetaši« ¡so spet naokrog, vendar morajo.prej popustiti kakor lonec.
Po kosilu Se je Začel program, ki je bil predviden za celo popoldne in večer, vendar ga je kasnejše Slabo vreme prekinilo. Prva točka tekmovanja je bilo napihovanje balončkov, trideset fantov in deklet, ki so se za 'tekmovanje odločili,.'Se je pomerilo, kdo -bo v eni minuti napihal" največji -balonček. Na dani znak se je začelo. Mnogo
lepih balončkov je popokalo in komisija je imela dovolj dela, da je odbrala peterico najboljših za nagrado. Prvi fant in prvo dekle Sta dobila diplomo.
Takoj za tem so na vrsti »dirke s hoduljami«. Tekmovalci so se zvrstili v petih skupinah in so morali na palicah prehoditi določeno pot, ne da bi stopili s palice na tla.
Nato komisija pripravi posebno tekmovanje. Na pogrnjena tla se je na hrbet vlisglo pet tekmovalcev, k njihovim glavam' pa je počenilo pet deklet, vsaka z dudelco, navlečeno na steklenico kokte. Ob danem znaku so dekleta začela krmiti »dojenčke«. Bilo je zelo zabavno. Nagrade so dobili vsi: zadnji manjšo, prvi večjo in še diplomo »Najboljšega dudel-cuzarja« je prejel.
V odmoru, ki je sledil, so se pričele priprave za taborni ogenj. Obenem z zbiranjem dračja, pa so se zbirali tudi oblaki okrog Storžiča, še malo in že so padle prve težke kaplje — in potem ,prava gorska ploha, ki se je sicer kmalu polegla, vendar na razmočenih tleh ni bilo mogoče nadaljevati s programom. Sklenili smo, da začeto nadaljujemo v kakem. lokalu. Avtobusi so se spet pre-
Tje.knt&aan^e. . . .
makmili navzdol in v Preddvoru pri »Majču« so nas gostoljubno sprejeli, lep vrt in notranji prostori so bili skoraj prazni; Zdaj pa je zaživelo. Ustoličili smo se na vrtu.
Razmere so se sicer bistveno spremenile; z osamljene gozdne jase smo prišli na javen prostor, vendar smo bili trdno odločeni nadaljevati program, malo spremenjenega in skrajšanega, toda še vedno prijetnega. Večer je že bil, ko se je program pričel.
Nastopili so: pevca Zmago in Olga s Kmetičevim triom, Andrej z lastno skladbo, za narodne plese so poskrbeli člani folklorne skupine »Svoboda Primskovo« in recitirala sta nam pa Rado in Boris.
Na sporedu so bile torej popevke, recitacije, narodni plesi, smeh in dobra volja, razglasitev najboljših strelcev, podelitev nagrad in daril, še malo plesa in že je bil čas za odhod.
Prijeten dan je bil za vse udeležence in prireditelje in da je bilo tako, gre zahvala vsem, ki so sodelovali, posebno še tovarniškemu sindikatu in Okrajni počitniški zvezi, ki sta prireditev tudi materialno podprli.
Foto: Ado
Občutno prekoračenje plana v obeh preteklih mesecih je ugodno vplivalo tudi na poteik prodaje. Tako smo v septembru spet dosegli, zavidljivo številko 632 milijonov dinarjev prodanega blaga.
Naj navedemo še, kako so posamezne panoge izpolnile svoj prodajni plan:
	plan."	prodano	8SPS
Avtoelektrika	95,000.000	122,496.207	129
Kinoakustika Merilna tehnika	50,000.000	73,322.593 ,	147
dn selen	200,000.000	212,198,199	106
Telefonija	160,000.000	203,821.394	127
Usluge	15,000.000	20,534.658	137
Skupaj	520,000.000	632,373.051	122
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da najslabše, Čeprav še vedno dolina, izpolnjuje plan merilna teh-tehniika, ki vsebuje prodajo števcev, električnih merilnih instrumentov in transformatorjev, selenskih. usmernikov in naprav, pa čeprav ima prav ta panoga največje povpraševanje na tuzemskem dn inozemskem tržišču.. Tako pa se iz meseca v mesec borimo, da vsaj minimalno zadovoljimo kupce in potrošnike -blaga te proizvodnje, ker nam plan in kapacitete ne dovoljujejo dobaviti dovolj merilnih instrumentov in števcev. Če pa še natančneje pregledamo proizvodni pLan za leto 1959, lahko opazimo, da precej napovedanih (,in tudi zaradi tega prodanih) instrumentov še vedno nismo uspe® izdelati, da o trofaz-nem števcu ne govorimo več, ker ga že nekaj let napovedujemo in smo zanj delali veliko reklamo že na lanskem Beograjskem sejmu, vendar pa še do danes (15. oktober 1959) nismo uspeli izdelati za prodajo niti enega kosa. Vendar pa se nadejamo, da bomo zamujeno nadoknadil! še do konca leta in s tem. pripomogli še k večjemu prekoračenju našega letošnjega proizvodnega in prodajnega plana.
CIRIL BREN
Občinski sindikalni svet pripravlja stališče
Kakor vsako leto,.se bo tudi letos' Občinski ljudski odbor kmalu Lotil priprav za sestavo in sprejem družbenega načrta ¿a leto 1960. Občinski sindikalni svet pa je s temi pripravami v letošnjem letu še zlasti pohitel. Odločil se je za originalen način, da bi ugotovil mnenje zaposlenih o problemih družbenega standarda v občini — izvedel je s pomočjo sodelovanja Zavoda za izobrazbo kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju o tem anketo. Na ta način je Občinski sindikalni svet lahko najbolj neposredno ugotovil mnenje večino zaposlenih o tem problemu.
Na predlog Občinskega sindikalnega sveta, po sklepu sindikalne podružnice ter organov samoupravljanja in uprave podjetja, je 'bila ta anketa izvedena 25. iin 26. junija tega leta tudi v Iskri. Od 3082 takrat zaposlenih, je bilo na dan anketiranja navzočih 2463, pravilno Izpolnjenih ih Uporabljenih anket pa je bilo 1876 ali 76 % od števila prisotnih na dan, anketiranja. V skupnih .rezultatih izvedene ankete pa je bilo uporabljenih vsega 829.4 anket, kar je 72% od števila ob anketiranju na delu prisotnih 'Oseb. To dokazuje, da je anketa zajela velik del vseh zaposlenih v kranjski občini.
V anketi so bili dani nekateri predlogi za investicije' družbenega standarda, v občini, o katerih naj bi visi zaposleni na tem območju povedali- svoje mišljenje. Vprašani so za uresničitev posameznega predloga lahko v svojem odgovoru navedli, da ga je treba uresničiti takoj (s tem, da so obkrožili pripravljeni odgovor »TAKOJ«), ali pozneje (s tem, da so obkrožili. odgovor »POZNEJE«), ali pa da uresničitev predloga po njihovem mišljenju ni potrebna (s tčm, da so obkrožili odgovor »NE«)., Nekateri pa na posamezen predlog niso odgovori®. Vendar pa ta abstinenca ni tako velika, da bi bistveno vplivala na dobljene rezultate.
Da bi bi® tudii naši bralci seznanjeni z rezultati izvedene ankete, prinašamo slikovno primerjavo rezultatov adgovorov na prvo vprašanje ankete: »Ali ste za izvedbo posameznih naslednjih predlaganih investicij« -med izidom ankete v Iskri 'in skupnim izidom celotnega anketiranja. Pričujoča grafikona najibolj nazorno prikazujeta in pojasnjujeta rezultate ankete ter zvrstitev predlogov glede na rezultate anketiranja. Vrstni red posameznih predlogov se je dob® z zvrstlitvijo predlogov od leve proti desni po padajočih odstotkih števila odgovorov »takoj« jn od desne proti levi po padajočih odstotkih števila odgovorov »ne« za posamezno predlagano, investicijo. Rezultate pa nam prikazujeta grafikona:
Ker bo plenum Občinskega sindikalnega sveta na svoji seji v petek, dne 9. 'Oktobra 1959 obravnaval rezultate ankete in oblikoval na podlagi teh svoje
PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA o predlogih za .	.
prihodnjo investicijsko politiko na področju druž- Skupni rezultat akentiranja v vseh gospodarskih stan!larda kranj,ske okčl’ne’ izvedene v organizacijah in ustanovah kranjske občine
»ISKRI«, glede na njen skupni izid:
Z uresničitvijo predloga naj se prične takoj IS Predlog naj se uresniči pozneje
S	%	o
—	_	,-ri
S
A
O
N
O
>
e
Z
novo stališče do investicij, družbenega standarda, smo povprašali še predsednika Občinskega sindikalnega sveta tovariša Benčiča, kaj meni o izidu anketiranja in kakšno stališče bo zavzel plenum do teh rezultatov.
Tovariš lože Benčič
predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Kranju:
»Menim, da rezultat ankete najbolj objektivno podaja sliko potreb in teženj, tako kot le-te občutijo zaposleni v naši občini. Zvrstitev najnujnejših investicij na tem območju: Zobna ambulanta, stanovanja, šole, porodnišnica, otroška zavetišča, delavska restavracija itd. prav gotovo najbolj ustreza tudi dejanskim potrebam v občini. Sodim, da mora naš plenum kot predstavniški organ članov sindikata na tem območju pri oblikovanju svojih stališč brez dvoma izhajati iz teženj večine članov in iz objektivne analize dejanskih potreb v občini. V tem pri-primeru nam to ne bo težko, ker smo, da se tako izra-
&
zim, na neki način izmerili težnje, pa tudi objektivno ugotovim potrebe, seveda tako kot o teh sodijo ljudje. Izkušnje v tej akciji in sama analiza mi vsiljuje misel, da je anketa lahko eno izmed primernih, sredstev v naši družbeni, ureditvi in zlasti v mehanizmu komunalnega gospodarjenja, da predstavniški organi lahko sprejemajo stališča, ki so oprta na mišljenje večine članov (ali državljanov), omogoča pa tudi stvarno analizo in zvrstitev potreb in problemov. Taka osnova je prav gotovo objektivnejša, kot pa nekatere težnje posameznih manjših skupin ljudi, ki pa imajo morda večje možnosti za uveljavljanje svojih mišljenj in predlogov. Mislim, da je’ dolžnost Občinskega sindikalnega sveta, da seznani najširšo javnost s svojimi ugotovitvami, vse anketirane pa s stališčem plenuma Občinskega sindikalnega sveta, ki ga bo le-ta sprejel na osnovi objavljenih rezultatov. Gotovo pa se borno. morali v okviru danih možnosti najresneje prizadevati, da se bodo tako ugotovljeni predlogi večine zaposlenih tudi uresničevali.«
Rezultati anketiranja v „Iskri“
Z uresničitvijo predloga naj se prične takoj Predlog naj se uresniči pozneje
ZA:
Tovariš Andrej Verbič
predsednik Okrajnega sindikalnega sveta
m	o v	o	d >o	e u	V	o	s	s	O M	u u	-3	¡3	v o	>«	•S	O
o •l“9 d	’S >Ch ‘S •	d d S ¿a	>W "S	M o	A	‘S d >	o »d 2	o s	U OJ > 'd	d « o	V a	d d >« >	d > d	• M "d A	'd d u Z	'd d j«
a u	•d O u	a kJ	N	N V >«	O .M	d cn	S	>cn ‘S	d	a> d	> u	O	>d	O M	>	d
0	o - A O >	o d »s o	d >CG o u -t»	w o £	d 'd f«i	v u o X T/i	d lil	o d >	> cš	*d > o -C »a	o d v o	e na	0) d co o	' o M (0 s	o »3 d	0) d d A
	o. Z	N O >	O		d 0) U	> d «			p	W O	OG >	>« >co ’’d	d >N d	N	$	d
		O z-				Q.					O bo	A O	P			N
											H					
Kranj:
d
ja
S
Z
(O
'd
o
»Smatram,. da je ta anketa izredno pomembna in važna ne le zaradi svojih .rezultatov, temveč predvsem 'tudi zato, ker vzbudi pri ljudeh .interes in zanimanje za občinske probleme, večjo pripravljenost za sodelovanje in soodgovornost. Organom, ki p tem razpravljajo in odločajo, pa nudi objektivno osnovo. Take ankete pa so lahko učinkovite, če dobijo ljudje zaupanje vanje s tem, da organi, ki odločajo, upoštevajo mišljenje ljudi 'izraženo v njenih rezultatih. Ti rezultati tudi kažejo, da so ljudje resno zainteresirani na občinskih problemih in žele pri njih urejanju tudi aktivno sodelovati.
V času, ko .se bo pričelo z razpravami o programu ža prihodnje leto, pa moramo zlasti opozoriti na neuresničitev dosedanjega programa kot: Ureditev vrtnarije za preskrbo mesta z zelenjavo, gradnja pekarne, kinodvorane, ureditev tržnice, dograditev stadiona v Stražišču, ureditev centralne mesarije in potrebnih lokalov za mesto itd.
Ne dvomim, da so za neuresničitev teh nalog lahko objektivni razlogi in ovire, vendar pa menim, da javnost terja na to odgovor in da so ga pristojni organi dolžni javnosti tudi objaviti.
. Iz rezultatov ankete je razvidno, da so anketi- .
rani. predvsem športne objekte zvrstili na zadnja mesta. Temu je gotovo vzrok to, da so potrebe po ostalih objektih tako močne, da so prevladale. Na drugi strani pa lahko vzrok temu iščemo v tem, da športno življenje v kolektivih še ni zadostno razvito in je to šteti lahko tudi za pomanjkljivost dela sindikalnih organizacij. Smatram pa, da ne moremo iz tega zaključiti, da nam športni objekti niso potrebni. Te objekte bi se dalo zgraditi. Ni nujno, da so ti objekti dragi in razkošni, predvsem pa bi za njihovo zgraditev .morali izkoristiti pripravljenost mladine (delovne akeije) din sodelavjanje delovnih kolektivov. Tako bi se te objekte dalo zgraditi sporedno in ne na škodo ostalih, po mnenju delavcev važnejših objektov.
Smatram, da z objavo ankete stvar ni dokončno zaključena. Sindikati, ki so ugotovili težnje in mnenje večine zaposlenih, lahko dajo o tem tudi svoje mišljenje, vendar pa to ne more odvzeti odgovornosti organom Ljudskega odbora, da dokončno odločijo in za svojo odločitev prevzamejo pred volivci polno odgovornost.
Kranjski primer, pa je lahko koristna pobuda in izkušnja tudi za druge občinske sindikalne -svete.«
iskra v/io 223
Stanovanja ... Stanovanja...! To ‘besedo slišimo na vsakem koraku, ob vsaki priliki. Stanovanjska stiska nas spremlja iz leta v leto. Ljudje žive v neprimernih stanovanjih, drugi jih sploh nimajo. Prošnje dežujejo, ljudje moledujejo, čakajo in upajo. Stanovanja se grade, njihovo gradnjo z nestrpnostjo spremljajo ¡tisti, ki upajo in čakajo morda že tri, štiri leta, morda tudi več. Kaj pomeni biti brez stanovanja, ali živeti v neprimernem, vlažnem, pretesnem .stanovanju ve samo tisti, ki 'je to skusil na lastni koži. Tisti, ki jih je doletela ta zla usoda, si vztrajno prizadevajo ali dobiti ali razširiti svoj življenjski prostor, pa čeprav vsaj za nekaj kvadratnih metrov, pa naj si bo kjerkoli. Samo čimprej. Zelje so skromne. Toda nekateri tej skromnosti določijo časovno mejo, ki jo predstavlja datum na odločbi o vselitvi v novo stanovanje.
Takrat se stvari spremene.
Janez se je celih pet let stiskal s svojo številno družino v malem, vlažnem kletnem prostoru, kamor se je za silo zatekel pod streho. Malo kletno okno je propuščalo le skromno svetlobo, po zidovih pa so v jesenskem m zimskem času polzele drobne kaplje na očmeli pod. V malem košu je jokal novorojenček'. Janezova prošnja za stanovanje je ležala v mapi med mnogimi, ki so prav tako kot on. nestrpno pričakovali, kdaj bodo dobili stanovanje. Skromno, toplo in suho stanovanj^, kjer bi imel človek vsaj toliko prostora, da bi se pošteno obrnil. Na kopalnico, predsobo, shrambo itd. Janez sploh ni mislil. Neizmerno bi bil vesel, če bi dobil kakršnokoli stanovanje, pa naj si bo kjerkoli. Pa je le prišel čas, ko je tudi Janez dobil stanovanje. Vas srečen je strmel v papir, kjer je pisalo: »tov. Janezu V. se dodeljuje po sklepu... dvosobno stanovanje v.. .« Tisti dan je bil v družini praznik. Končno bodo vendarle otroci zagledali- sonce tudi z domačega okna.
Drugi dan sta šla z ženo ogledovati stanovanje. Obhodila sta ves stanovanjski blok, srečala nasmejane obraze in končno našla tudi svoje prostore. Bili so novi, lepo popleskani, svetli, sončni. Z ženo sta si ogledala vse kolače, sobe in pritikline.
Prostori res niso.bili veliki, toda to ni bilo tako hudo. Prišle pa so hujše stvari. Žena je ugotovila,. da je kuhinjsko okno obrnjeno proti cesta, ki je bila sicer daleč od stavbe. '
»Poglej Janez, v kuhinji bomo imeli vedno prah, poleg tega pa zaradi prometa .tudi miru ne bo.« Janez jo je tolažil, da je stanovanje v drugem nadstropju, toda žena je ostala pri svojem.. »Tudi kopalnica ni tako urejena, kot sem si želela. Pa barve mi ne ugajajo. Shramba je premajhna...!« Pripombe so se vrstile druga za drugo, brez konca in kraja. Janez je bil po tej plohi besed, še sam prepričan, da je dobil najslabše stanovanje. Mrko je poslušal ženino ihtivo pripovedovanje, ko sta se spuščala v klet. Bila je prostornejša -in svetlejša kot njihovo stanovanje.
Toda, če je že stanovanje slabo, čemu naj bi bila potem klet 'boljša.
Drugo, jutro je Janez, potrkal na vrata stanovanjskega referenta.
»Zahtevam drugo stanovanje!« Kratko in jasno.
»Zakaj ?«
»To ni primerno za našo družino! Okno, barve, prah, kopalnica, II. nadstropje, lokacija stavbe, okolica, promet itd.« Janez je našteval, kot bi stresal z rokava.
Referent sam sebi ni mogel verjeti, da je to tisti Janez, ki je šele pred nekaj meseci prosil le za majhno, skromno suho stanovanje. Toda bil je Janez — Janez z odločbo v rokah. »V to stanovanje ne grem, zahtevam drugo. Takšno kot ga ima na primer...!« Janez je začel naštevati imena drugih srečnikov, ki so imeli to srečo, da kuhinjsko okno ni bilo obrnjeno na cesto, da niso stanovali v II. nadstropju, da jih ni motil prah in barve, in da je imel kopalnico urejeno po svojem okusu.
Janez pa ni bil sam, bilo je še nekaj njemu podobnih, .ki si niso hoteli iti ogledati ponujeno jim stanovanje iz preprostega razloga, ker to pač ni bilo v novem bloku.
Toda mnogi so bili veliko srečnejši, čeprav ni bilo vse tako, kot so si želeli.
Upajmo, da bo lobih dopisov vedno več!
Iz daljne Bolivije smo dobili pismo ugledne trgovske hiše, ki ga zaradi aktualnosti iu objavljamo v nekoliko skrajšani obliki
Štambuk & Mark
Importaciones — Representaciones — Exportaciones La Paz — Bolivia
La Paz, 15. septembra 1959
Titi.
ISKRA
Kranj
Jugoslavija
Poštovani prijatelji!
U svojstvu pretstavnika firme, stižem počet-kom sljedéceg mjeseca ü Jugoslaviju, da s jugosla-venskim privrednicima raspravimo neka pitanja sa~ radnje.
Bit če mi vrlo drago ako uspijem posjetiti i vašu tvornicu. Nastojati ču to učiniti svakako, kako bih Vam usmeno saopčio mnoge pohvale za Vaše proizvode od Vaših bolivijanskih kupaca.
Izvolite primiti naše srdačne pozdrave.
S odličnim poštovanjem Juraj Štambuk 1. r.
Preden sem odšel na svojo prvo pot v eno izmed držav tako imenovanega »vzhodnega bloka«, Češkoslovaško, sem pregledal drugi del naše Enciklopedije sveta in pod črko »C« našel tudi to državo. Osvežil sem si spomin z zemljepisnimi-, gospodarskimi, zgodovinskimi in kulturnimi pd-datki. Ker vem, da ste tudi vi že davno hodili v šolo, naj tudi. tu naštejem nekaj skopih, a zelo važnih podatkov: Češkoslovaška leži v . Sr. Evropi in meri-127.827 km2, torej- približno 1/3 manj kot Jugoslavija. Pred II. svetovno vojno je bila nekoliko večja, saj je vsebovala še Podkar-patsko Rusijo, ki je bila po vojni priključena SZ. Za so-sededma obe Nemčiji, Poljsko, SZ, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo. Na Češkem živi okoli 13,3 milijona .prebivalcev, torej tudi skoraj */3 manj kot pri nas. Glavno mesto je Praga, ki ima okoli 1 milijon prebivalcev, drugo največje mesto pa je Brno (300.000 prebivalcev), kamor sem bil namenjen jaz, da sodelujem v okviru I. Mednarodnega velesejma kot član jugoslovanske ekipe v jugoslovanskem paviljonu. To samo mimogrede;. -Češka zgodovina je zelo bogata od prve naselitve Zapadmih Slovanov na tem področju pa naprej. Vendar nas trenuno najbolj, zanima ekonomika te dežele, najbolj napredne države vzhodnega, tabora, če izvzamemo SZ.
Na strani 160 piše y Enciklopediji dobesedno: »Iz druge svetovne vojne je Češka izšla s povečano industrijsko kapaciteto, posebno v vojni in kemični industriji.« »In ti, moja^ domovina? Izšla ai iz te vojne opustošena, požgana, oplenjena, izstradana, z 1,700.000 žrtvami, s »prijatelji«, ki so te v najtežjih časih I. petletnega plana kljub svečano podpisanim listinam o večnem .prijateljstvu kaj kmalu pustili na cedilu, kako se boš 'ti mogla uspešno predstaviti v tako močni industrijski državi, kakšno bo češko ljudstvo, nam bo prijazno ali sovražno?« to so bile misli, ki so • me mučile pred odhodom..
Ko pa je vlak potegnil, sem se spomnil Zupančičeve pesmi »Z vlakom«, kjer pravi:
»Odhod. In_ zažvižgal je vlak skozi mrak, o, devojka ti,, ob oknu slone, si li cula ta vrisk, plakajoč skozi noč: o, zbogom dombvina!?«
Zapustil. sem domovino s tesnobo v srcu, prepotoval Avstrijo in popoldne 3. septembra 1959 prestopil češko državno mejo. Kako človek zvedavo gleda okoli sebe, ko se pelje v neznano. In tako smo tudi mi zvedavo gledali
na Koridor in žične ograje, kjer se je ustavil vlak, da so ga obmejni organi lahko pregledali. Šeie po izvršeni kontroli je vlak lahko nadaljeval svojo pot na prvo postajo na češki zemlji Breclav. Tam smo dobili spet nazaj svoje papirje in že smo bili vsi potniki nekoliko živahnejši. Začeli so se prvi pogovori in sklepala prva poznanstva, saj smo skoraj vsi potovali na sejem v Brno, le da z različnimi nalogi.
Ker smo morali čakati na vlak iz Budimpešte, ki je ta dan kot nalašč imel 4 ure zamude, smo si malo ogledali to prvo postajo za električno žico. Kar sem najprej opazil, so bile razne parole po stenah postajnega poslopja, pa tudi skladišč in razni »golobi miru«, ki ikaj neestetsko vplivajo na potnika iz zahodnih držav, pa tudi na mene, ker so me spominjale na prva težka leta naše revolucije, a še pred zloglasno resolucijo.
Prav je bilo, da smo končno le krenili proti Brnu, kajti zamuda je kaj kvarila razpoloženje in prvi vtisi niso bili kdove kako vzpodbudni.
Bila je že noč, ko smo prispeli v glavno mesto Moravske, mesto I Mednarodnega- velesejma na češkem po letu 1948. Po več kot 10; letih so se prvič odprla vrata te države tujim razstavljavcem iz ostale Evrope,- Iri »Me-zinarodni veletrh v Bme« je s tem dobil svoj čar za vse prebivalce ČSR.
S štiriurno zamudo smo torej prispeli v Brno, noč je že bila, vendar šeni moral še na sejem, ker urad za nastanitev sejemskih udeležencev uraduje (kaj nenavadno!) na sejmu, kakih 5 km od postaje. Torej šem moral s tramvajem, a nisem imel niti prebite pare v češkem denarju. Zato sem šel v menjalnico, da zamenjam 1.000 din v češke krone. Zaman so uslužbenci iskali v svojih papirjih podatke o našem denarju. Na koncu šo mi izjavili, da mi dinarjev ne morejo zamenjati. No lepa reč! Na Dunaju so mi brez besed zamenjali dinarje za šilinge, tu pa v tako imenovani socialistični državi niso hoteli zamenjati mojih 10 stodinarsfcih bankovcev! Ce mi ne bi priskočil na pomoč neki Švicar, ki mi je za vedno posodil 10 kron, sploh ne vem, kako bi tisti večer prišel na sejem, do našega paviljona in do prenočišča.
Vsi Jugoslovani smo spali v nekem internatu in se zaradi stanovanja nismo pritoževali. Dan pred neuradno otvoritvijo smo imeli naš paviljon dokončno urejen, vse postavljeno na svoje mesto, povsod napisne table z imeni proizvajalcev ali njenih zastopnikov. Nad našim ojačevalcem je bil velik napis »Iskra — Kranj«. V okviru jugoslovanskega paviljona so poleg naše razstavljale svoje proizvode še naslednje tovarne: »Prvomajska« svoje orodne stroje, »Ivo Lola-Ribar« karusel, »Cer« Čačak in »Pobeda« Petrovaradin mlinske stroje, »Jedinstvo« Zagreb maketo tovarne paradižnikove mezge, »Rade Končar« motorje, isto »Sever« iz Subotice. »Hidromontaža« je razstavila 501 hladilnik in motorje manjših moči, »Goran« in »EKA« iz Zagreba ter »Tobi« električne in kombinirane štedilnike, »Tomos« Koper Colibrije, Galebe ter motorje 175 in 250 ccm, »Zastava« svoje »Fičote« 600 in 1100, »Industrija motora Rakovica« svoje »Perkinse«, »Industrija kabela Svetoza-revo« in »Boris Kidrič« Šibenik svoje specialitete, kable in bakreno ter aluminijasto pločevino, palice in trakove, »FAP« svoj najnovejši avtobus, »14 oktober« iz Kmševca bager, dalje smo imeli traktor »Zadrugar« ter kosilne in sejalne stroje, manjše avtobuse in seveda od nas kinoprojektor NP 21,-ojačevalec, telefone, merilne instrumente in pribor za kinoprojektor, radioaparate in televizor »Telekomunikacij« ter radioaparate »RIZ« Zagreb, »Nikola Tesla« Beograd in »RR Niš« ter še nekaj proizvodov »Impol« Slovenska Bistrica, »Tito«, Vogošča in še nekaterih podjetij. Okoli našega paviljona pa so se nizale slike naših letovišč, izletniških in zgodovinskih krajev, glavnih mest republik in tovarn, pri tem pa vabilo češkim izletnikom na obisk našega morja im znanih letovišč.
Čeprav so na sejmu manjkale še številne vodilne tovarne s svojimi izdelki (naj jih navedem samo nekaj: »Rog«, »TAM«, »Tops«, »Elka«, »Novokabel«, »Galenika«, »Jugovinil« in še in še), tekstilnega blaga, usnja in usnjene galanterije, blaga osebne potrošnje, živil, naših vin in
likerjev sploh nismo razkazovali, pa je bil naš paviljon zaokrožena celota dosežkov naše mlade industrije. Z največjim zanimanjem in (priznam) tudi. š tremo in radovednostjo smo pričakovali otvoritev sejma. Z veliko, nestrpnostjo smo pričakovali, kakšen vtis bomo napravili na češke obiskovalce, ki deset let niso kaj prida pohvalnega slišali o naši domovini, naši industriji, našem gospodarstvu, našem napredovanju v boju ža socializem.
Uradna otvoritev sejma je bila v nedeljo, vendar je bila že sobota (5. septembra 1959) rezervirana za razne funkcionarje, direktorje, uslužbence ustanov, oblasti ipd. V soboto smo torej čakali elito tega našega bratskega naroda, vendar se mi je zdelo, da so k nam prihajali neki drugi ljudje, morda člani njihovih kmetijskih zadrug in prav povprečni državljani. Sele naslednjega dne mi je počasi postalo jasno, ko sem videi ljudi, maso ljudi, oblečenih po stari modi iz časov pred resolucijo, v obleke, izdelane iz šrednje-kvalitetnih blagoV in še te kupljene v konfekciji; Kakšno razočaranje! Moški sem, zato rad gledam nežni spol, še posebej, če je prikupno in z okusom oblečen in to naša Iskrška dekleta in žene v veliki večini so, fantje in možje, kar klobuk dol’! Zato je bilo moje razočaranje tam -toliko večje. Nič širokih kratkih krilc, nič visokih in tankih petk, redke moderpe pričeske. V zameno za -to pa so ženske (mlade in stare; suhe in debele) v dolgih hlačah in večinoma precej močne. Hotel sem napraviti fotografijo, kjer bi Vam, ki se bojite ža svojo »linijo«, pokazal, da vam še dosti manjka, da bi po oblikah in teži Ujele zelo ješče Moravanke, kakor še imenujejo prebivalke tega dela češke, vendar stom še premislil in vam to samo povem, in iahko mi verjamete, da je res. Torej z modo je tani še prav težko, ker modo ustvarjajo konfekcijske hiše, ki krojijo obleke, kakor pač zahteva linija, obleka po meri pa je tako strašno draga, da si jo to lahko privoščijo prav redki. Privatnega obrtništva ni, zato ti obleko delajo.spet v neki državni oblačitoiči; ki imajo o modi pač spet svoje pojme. Torej ne gre. V izložbah sem videl tudi tu in tam nekaj perila, bluzic in nogavic iz nylona, vendar ha teleščkih. je bil tako redek, kot je redko cvetje v jeseni.
Spraševal sem se in šprašeVal tudi obiskovalce, ki so se kaj radi spuščali V pogovore, kako je to z njihovim standardom, načinom življenja in zahtev za življenje, in prišel do zaključka, da so se delovni ljudje te visokoraz-vite industrijske države v teh povojnih letih navadili nad izdelki naše industrije in se poslavljali s: »Pozdravite (svinjskega) mesa, sladkarij in piva, motor Jawa, skromno stanovanje in pa osebni mir, zaslužka pa toliko, da si vse navedeno lahko privošči, potem to zadostuje, obleka je šele drugotnega pomena, avto je morda na tertjem mestu. Morda pa so ljudje delali tak Vtis, a svojih skritih želja niso izražali. Sploh so raje spraševali kot pa pripovedovali, kajti pripovedovanje lahko škodi, če pa pripoveduješ Jugoslovanu, pa še posebej. Vendar pa niso bili redki, ki so izjavljali, da se ne strinjajo z njihovo uradno politiko do Jugoslavije, in ogromno je bilo ljudi, ki so nam čestitali k našemu napredku, ki so izražali občudovanje nad izdelki naše industrije in se poslavljali s: «Pozdravite nam Jugoslavijo!« ali »Držite se in zmagali boste!« ali »čeprav ste sami, smo mi vsi z vami!« ali »Naj vam je Tito dolgo živ in zdrav!« In naše prospekte o Jugoslaviji so ljudje gledali z največjim zanimanjem in ginjenostjo in niso ibili redki, ki so od ginjenosti tudi jokali, da o po-edinih solzah sploh ne govorim. Pa tudi mlajši ljudje so z največjim zanimanjem gledali številne fotografije naših znanih letoviških krajev, posebno obmorskih in nas žalostni zapuščali. V petih urah vožnje z avtom bi bil mladi par lahko v Portorožu, Piranu, Ankaranu, morda nekoliko kasneje v Opatiji, Lovranu ali Crikvenici, tako- blizu smo si, pa vendar neskončno daleč narazen. Ločijo nas laži o naši domovini, ki so se nakopičile v letih po resoluciji, in ki ne dopuščajo, da bi se med ljudstvom ustvarila kaka druga resnica o Jugoslaviji razen uradne, zato ljudje izredno malo potujejo v Jugoslavijo, oziroma ne dobe dovoljenja za .tako potovanje, razen res trdnih, ali pa takih, ki imajo svoje starše ali pa otroke pri nas.
(se nadaljuje)
Koordinatni brusilni stroj „Hauser“
Med novosti v orodjarstvu spada tudi koordinatni stroj za brušenje oblik. S tem -strojem je mogoče po njegovi preciznosti dokončno izdelati najkvalitetnejše dele orodja, čigar kakovost obdelave nima zamenjave v našem podjetju po svoji univerzalnosti. Lahko trdim, da je ta stroj najprecizniejši za brušenje izvrtan, -notranjih kot zunanjih oblik. Izbrusiti dve dzvrtihi na nekem razmaku v .točnosti nekaj tisočink milimetra ni problem, če ne -bi toplota vplivala na raztezanje. Zato je čas glede točnosti obdelave vedno podaljšan. Kadar govorimo o taki točnosti za večje dimenzije, potem je to tudi problem, kako kontrolirati, ker nimamo vseh ustreznih merilnih naprav in instrumentov, merjenje pa se lahko izvrši v merilndei s klimatskimi napravami. -
OVI STROJI PRIHAJAJO

Prostor, kjer stoji stroj, je zgrajen s stalno temperaturo 20°C. Ker pri Obdelavi kovin z brušenjem nastaja prah, ima stroj tudi sesalec, ki vsesa v gilavinem ves prah -tako, da!. ni' čutita nasičenega zraka s prahom, obenem pa je tudi zaščita za sam stroj. Ker je orodje, s katerim obdelujemo majhno, ima glava stroja velike obrate in sicer 16.000, 22.500, 32.500 in 50.000 na minuto. To mu omogoča v glavo vgrajen motor na istosmemd tok s pomočjo dinamo stroja-. Šum ali ropot nista večja od 'drugih brusilnih stroj, ampak celo manjša, zato ima tudi (kdor nima občutka) prisluškovalno napravo, ki deluje na principu telefonskega- vložka za poslušanje, kdaj in kako prične brusilna konica rezati obdelovanec. Kadar se poslužujemo te naprave, moramo obdelovanec izolirati od stroja.
Brušenje vršimo po -potrebi na dva načina. Kot orodje pa uporabljamo brusilno konico ali manjše brusilne kolute boljše kvalitete. Okroglo brušenje je popolnoma navadno, vendar obratno kot'pri vot-liinskem brusilnem stroju. Običajno pred-rnet miruje, ni pa to' nujno. Drugo brušenje se vrši v vertikalnem smislu s pomočjo oblikovnega brusilnega aparata, ki se montira na glavo stroja.
Oprema stroja je zelo bogata in sicer: križni su-port, delilna glava, delilna glava za zvračanje, univerzalni primež, mikroskop itd. S tem strojem smo že dosegli velike uspehe, v -ponos pa nam je njegova preciznost in kvalitetna obdelava.
IVO BAJŽELJ
Hali mi^e.
Na vprašanje L S., kdaj naj pride v zobno ambulanto popravljati zobe, da ne bi propadali v taki meri kot doslej, naj v odgovor napišem »od zob« in naše ambulante. Za popravila je zamudil tako kot mi vsi ostali. Kajti v idealnih prilikah, ki jih pa še dolgo ne bo, bi bilo pravilno, da bi že otrok v starosti dveh in pol let prvič prestopil prag zobne ambulante ter pričel s sistematičnimi pregledi na vsakega pol leta. Vendar je to za sedaj še neizvedljivo zaradi pomanjkanja zobozdravstvenega kadra in ambulant. Saj se šele pričenjajo organizirati prve predšolske 'zobne ambulante, ki naj bi skrbele za zdravo rast zob pri naših malčkih. Res je pa tudi, da starši ne polagajo nikake važnosti na mlečno zobovje, češ, saj bo itak izpadlo, potem pa ni važno ali segnije malo prej ali pozneje.
Bolečine zoba so zares hude in jih je težko prenašati. Vendar se te pojavijo že zelo zgodaj. Otrok, star 6 mesecev, prične dobivati prve mlečne zdbe ter postaja nemiren. Ponoči se prebuja in joka, starši kličejo zdravnika, ker se boje, da je vzrok vročine druga bolezen. Pri otroku se takrat opazi v ustih nabrekla dlesen, ki postane belkasta, otrok pa je stalno s prsti v ustih in drgne boleče ali pa tudi srbeče mesto, kjer bo v kratkem pogledal nov zob.
Otrokom zraste 10 mlečnih zob v spodnji in 10 v zgornji čeljusti. Vsi ti zobje, ki jih kaj radi zanemarjamo, pa so važni, da ostanejo zdravi. Prvič že zaradi bolečin, ki jih pri gnitju prenaša otrok, drugič pa zato, ker čuvajo mesto za nove stalne zobe, ki bodo pričeli rasti s šestim letom starosti. Vendar bomo imeli uspehe pri tem delu šele takrat, ko bodo ustanovljene posebne predšolske ambulante.
Zelo veliko napako pa naredijo starši s tem, da v večini primerov smatrajo šesti zob, to je prvi stalni zob, ki zraste kot že omenjeno v šestem letu, za mlečni zob. Navadno pripeljejo šolarčka z bolečinami, češ naj mu izdero zadnji mlečni zob. Zelo presenečeni pa so, ko jim povedo, da je ;to stalni zob, ki pa je seveda že popolnoma propadel in mu ni več rešitve. Zato naj bi starši ravno na te zobe zelo pazili. Zraste, kot sem že omenil, v šestem letu in je tedaj v čeljusti 12 zob in ne več 10 kot prej. Torej na vsaki polovici čeljusti jih sedaj preštejemo od
1 do 6 levo in ravno tako na desno. Od tega zoba je odvisna nadaljnja razvrstitev novih zob, ki jih bo otrok menjal tja do 13. leta, ko naposled zrastejo podočniki. Zato matere, ki se največ ukvarjate is svojimi malčki, posebno pazite na te zobe in ko opazite začetek gnilobe, Se podajte takoj k zobozdravniku. S tem ste prihranili otroku bolečine in ga rešili nadaljnjega propadanja zob.
Za odrasle pa je vsa stvar malo drugačna. Čas je že opravil svoje tudi z zobmi. Pred zadnjo vojno je bilo malo ali nič ambulant, pa tudi denarja ni preo-stajalo za zobozdravnike, tako so zobje hitro propadali, kar se še sedaj opaža pri bolnikih, ker v mladih letih niso poznali zobne nege. Po vojni zopet, kg je bilo urejeno socialno zavarovanje ter s tem brezplačno zdravljenje, pa je nastal naval na ambulante, ki z razpoložljivimi kadri niso mogle opraviti dela za več let nazaj. Vendar stvar že dobro napreduje z ustanavljanjem novih ambulant. Koliko, polaga odrasli človek sedaj na Svoje zdravje pa se vidi tudi po tem, da se poleg ambulant pri zdravstvenih domovih -ustanavljajo tudi obratne zobne ambulante. Ravno Iskrina je bila prva te vrste na Gorenjskem in bo sedaj že 4. obletnica njenega obstoja. Koliko je bilo v tem. času opravljenega dela, navajanje številk bi bilo suhoparno in nezanimivo; Naval pred 4 leti je bil obupen in dva terapevta nista .zmogla sprejeti vseh, ki so si želeli zdraviti zobe. Tako je bila takrat čakalna doba več kot 1 leto. Sedaj so je stanje znatno zboljšalo. Res je potrebno nekoliko še počakati, vendar se je ta čakalna doba želo skrajšala.
Za odrasle o zobeh ne bi kaj dosti pisal, pač pa naj vsak sam skrbi, da si da pregledati zobe in seveda popraviti. Edino na . kar bi naše bolnike opozoril je to, da; ponavadi prihajajo z bolečinami v ambulanto, ko-je dostikrat že prepozno in za zob ni več rešitve. Namreč, ko čutiš prvo bolečino v zobu daj. popraviti takoj din ne čakaj, češ, saj bo prenehala ta bolečina. Bolečina včasih res preneha, pa se zato kasneje grobo maščuje. Sicer je pa to že večina nas samih na sebi občutila. Zaželeno pa bi hilo, da bi ljudje mailo bolj pazili na čistočo svojih zob, če drugače ne, pa vsaj takrat ko so namenjeni v zobno ambulanto.
PRIZNANJE
Požar, ki je nastal v lakirnici, bi lahko povzročil podjetju precejšnjo škodo. Da pa se je vse končalo brez hujših posledic, gre priznanje predvsem tov. Ivanu Udoviču, delavcu v lakirnici, ki je, ne glede na nevarnost, takoj pričel z gašenjem. Za njegovo požrtvovalnost ga je upravni odbor na predlog delavskega sveta nagradil s 30.000 din.
JULIJ NOVLJAN
Obis k o t&aaimi
Društvo orodjarjev naše tovarne je ob podpori centra za vzgojo priredilo uspešno ekskurzijo v tovarno Magneti-Mareilli Milano. Ogleda tovarne se je udeležilo 40 članov kolektiva. Za nas je bil ogled te tovarne interesanten predvsem zato, ker v njej proizvajajo samo dele za avtoelektriko.
To je za naše pojme lepa, modema tovarna, v kateri dela okoli 2000 ljudi. Delo je precej dobro organizirano. Zgradbe so razvrščene tako kot tečejo proizvodni postopki in to od prve obdelovalne operacije do končne montaže. Ves transport delov opravljajo tekoči trakovi.
Če pričnem pri začetku, moram omeniti najprej livarno. Vlivajo samo iz aluminija Sni zamaga. Odlitki imajo nasproti našim 'bolj elegantno obliko, vlivajo pa jih tako, da je na njih obdelava minimalna. Po kvaliteti mi ne zaostajamo za njimi. Iz livarne pošljejo 'odlitke popolnoma očiščene v glavno skladišče. V njem pripravljajo tudi ves material za produkcijo delov. Delo v skladišču je mehanizirano. V produkciji delov so trakovi urejeni tako, da posamezne obdelovance .vozijo gotove do montažnih trakov. Na stiskalnicah so izdelki manj kvalitetni od naših (verjetno; imamo pri nas pretirane zahteve). To velja predvsem za dele, ki pridejo natisnjeni ali zakovani v pakete. Na delih dovoljujejo precej večjo iglo kot pri nas.
Vprašanje igle rešujejo tako, da vse izdelke ki p&dajo iz orodja lovijo na žico. S tem odpravijo nepotrebno sortiranje'listov pred sestavljanjem. Prav tako listov pred natiskavanjem ne štejejo niti ne tehtajo. Dele, ki so nabrani na žici samo obrežejo s posebnim nožastim merilom, s katerim zagotovijo pravilno dolžino paketa. Stroji za točkasto varenje so opremljeni z avtomati. Galvanika, v kateri samo cinkajo in kadminizirajo, je avtomatizirana tako, da so delavci potrebni samo pri obešanju delov na obešala ter njihovem praznenju po končanem postopku. Obešala so vsa izolirana, le kontakti so prosti. Lakirajo večinoma elektrostatično, sušijo pa v infra pečeh. Havbe za lakiranje imajo vse vodno izpiranje. Kontrola delov obstoja samo na kraju produkcijskih trakov, tako da pridejo v montažo samo dobri deli. Za kontrolo po posameznih operacijah so odgovorni predvsem urejevalci. Popravila ne poznajo, pravijo da izločijo kot izmet vse, kar ne odgovarja risbam. Ljudje, ki pri nas uvajajo trakove ter vsi, ki se ukvarjajo z avtoelektriko, bi si take tovarne morali večkrat ogledati.
Tudi v montaži je mogoče poleg ročnih operacij opaziti'dosti strojev, ki so razvrščeni v linijah. Tako da montažne operacije tečejo, tekoče ne glede na to, če je za posamezne operacije potrebna strojna obdelava. Prav tako je kontrola razmeščena v liniji, kjer je to potrebno.. Dela pa z istim taktom kot
Vizija bodočnosti na naših cestah
Foto: Komac
Milano — pogled s katedrale
Foto: Vidic
1
,	-;v	;
^pnynll#l*||
®S#Í"
|I0|
ftii
... ...	-: v:-■	"-'v	^	;
LgHMiiisffi*** IP v
tmrnm****** mmmmrnmki
¡¡¡1
I';:* „mimimimimimm-f w»wrs*
íií2W5írasK'
: ViPCJiŠSSŠl. ,p®CSž^^32SSS!a&i38.; ,feaSÉS¡3I8U!SEa .
mimmtmi iw«í¡¡^»¿*ip>1 j»»«»«»»«
|I8ÍWP8ÉI;
TmmñMÚ immmmmmmá mmmm%m
pw** -J rjri^~ ;:i_.-. ■ .	§.., s
M
m
v tovarniški menzi. To naj bi bilo v kratkem nekaj zanimivosti iz prekratkega obiska v tovarni.
Potovanje smo izkoristili tudi za ogled zanimivosti, ki jih na tem delu poti ni malo. Najtemeljiteje smo si ogledali Milano. Katedrala, cerkve, tehnični muzej, pokopališče premožnih, razne galerije in drugo nam bo. ostalo še dolgo v spominu. Vsepovsod polno inozemskih turistov. Trgovine založene, toda kupcev ne preveč. Prehrana je silno draga, tako, da se nam po tej. strani z našo valuto ni dobro godilo. Na hitro smo si ogledali še Padovo, Verono, jezero Lago di Garda in Benetke, kjer vsakega turista popeljejo po kanalu Grande na trg sv. Marka. Tu pa je zopet dosti paše za oči, kajti po znamenitostih v cerkvi in Doževi palači lahko sklepaš, da so Benetke nekdaj res nekaj veljale. Vsepovsod kjer hodiš pa ne manjka krošnjarjev, »štantov« in drugih prodajalcev raznih spominčkov, tako da turistom s pridom praznijo žepe. Dobro se godi le tistim, ki so navajeni »glihati«, kajti gorje tistemu, ki plača prvo ceno.
Za slovo od sosedov še sprehod po tržaških ulicah, kjer pa ti zdaj pa zdaj udide pogled na luko, kjer je stala zasidrana »Saturnia«, znana velika ladja, ki odvaža predvsem naše ljudi v tujino s trebuhom za kruhsm.
Upravna stavba tovarne gume «-PIRBLLI«
Foto: Vidic
Benetke — Markov Irg
Foto: Komac
ostali delavci V liniji. Na kraju montažnih trakov napravijo še kontrolo gotovih izdelkov, nato pa jih delavke preložijo v za to določeno embalažo, linija pa jih 'Odpelje v odpremo.
Za kakšne podrobne oglede posameznih postopkov ni bilo časa. Lahko pa trdim, da smo bili vsi polni ugodnih vtisov. Stvari, ki bi prišle v poštev tudi v naših proizvajalnih pogojih, pa že uvajamo v našo proizvodnjo. Iz razgovora smo lahko sklepali, da imajo vzorno urejeno vzdrževalno službo. Za posamezne stroje pravijo, da stojijo največ do trt ure. Med tem stroj zaneslijvo popravijo ali zamenjajo dele, katere imajo na zalogi za vse stroje v liniji. To pa bi morali nujno uvesti tudi pri nas.
Delavnioe, kakor tudi delovna mesta so zelo čista in pospravljena. Nikjer nismo opazili ograjenih prostorov, kar je v popolnem nasprotju z nami, ki to zelo radi delamo. Ljudje delajo z večjim tempom kot v naši tovarni. Nikjer ni 'opaziti sprehodov in debat. Kjer se le da, morajo delavci streči več strojem. Ženske zaslužijo mnogo manj- kot moški. Nekvalificirani delavci pa zopet manj kot kvalificirani. Delajo vsak dan od 8. do 17. ure z enournim presledkom za kosilo, katerega dobijo za majhen denar
MEIKA MIHELIČ
Opazovalci, pa tiudi udeleženci II. velike ocenjevalne 1 vožnje, ki jo je priredil Iskrin Avto-moto klub, najbrž niso mnogo vedeli o težavah in skrbeh,' ki jih je imel odbor s pripravami. Ni se mnogo govorilo o tej vožnji, le nekaj letakov je vabilo na udeležbo: Prijave so prihajale ...
Končno je prišlo tudi nedeljsko jutro 11. oktobra, zavito v meglo, mrzlo in neprijetno. Z rokami globoko v žepih so se pred Iskro sprehajali številni avtomobilisti in motoristi vseh kategorij ter zaviti v usnjene plašče in podložene vetrovke vztrajno pregledovali svoje konjičke, Celo trije mopedisti so ponosno stali med skoraj šestdesetimi tekmovalci. Ob devetih je startal prvi mopedist in za njim po vrsti po kategorijah vsi do zadnjega avtomobilista. Že na sta,rtu je bilo zaradi prepovedanega vžiga motorja nekaj kazenskih točk, nič manj pa zbadljivk na račun točnih ur in pripomočkov za ugotavljanje četrte dimenzije. Ni jih bilo malo, ki so imeli po dve ali .tri ure na roki, vendar najbolj oborožen s temi rekviziti je bil menda vozač s štartno številko 101, ki se je mimo ročnih ur, kronometra itd. poslužil tudi popularne lipniške »Jerice«, in vsie kaže, da, mu je prav ta pripomogla k zmagi — in še za reklamo je, bila na tej res idealni progi.
Izpred »Iskre« v Kranju smo se peljali preko Podnarta (tam je sijalo toplo sonce) do Lipnice — rojstnega kraja naše »Jerice« in naprej skozi Kamno gorico do I. kontrolne postaje v Radovljici in nato čez. Lesce, Bled, Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico do II. kontrole, preko Jelovice do Češnjice in do cilja, ki je bil pred - tovarno »Niko« v Železnikih. Proga je bila lepa in zanimiva, pred« pisana brzina ravno prava, le te nesrečne .ure, ki so kazale vsaka po svoje, so bile precejkrat preklete Posebno kronometer v Bohinjski Bistrici je moral marsikatero požreti, ker menda ni ho.dnl točno po isti poti kot ostali, vsaj, tako so trdili tekmovalci.: Samo drobna sekunda, ki sicer v . življenju tako malo pomeni, je pri ocenjevalni vožnji pomenila zmago ali poraz. Toda vreme, je bilo lepo in dobre volje je bilo na pretek in skoraj vsi tekmovalci so prišli ob pravem času na cilj, sicer ne brez kazenskih točk, toda prišli so. Trije z manjšimi defekti, ker so na Rovtarici nekoliko pregledali teren pod cesto, eden pa je povozil žebelj in posledice so bile razparana guma in več kot dve-urna zamuda na ciijuj saj je moral nazaj v Boh.-Bistrico, da je popravil mot.or in šele potem nadaljeval- vožnjo proti čilju.
Po končanih tekmah smo se zbrali v -Zadružni gostilni na Češnjici in med tem ko je komisija izračunavala rezultate; smo. tekmovalci-' pojedli zasluženo 'kosilo. Vsak. tekmovalec je dobil povrnjene stroške za bencin in olje za vozilo in kot spomin na ocenjevalno vožnjo pepelnik z emblemom Iskre in vgraviranim napisom »Ocenjevalna vožnja«. V veselem razpoloženju smo pričakovali rezultate in približno ob štirih se: je začel najslavnejši del te pri- . reditve. Izvedeli smo imena tekmovalcev, ki so zaslužili nagrade. Med motoristi je prvo mesto zasedel vozač s-startno številko 7, drugo mesto 46, tretje .50 itd., 'avtoraor' bilisti. pa so, se razvrstili s startnimi številkami 101, 103, 102 itd. Nagrajencu so prejeli lepe nagrade, tolažilno pa je prejel motorist, s startno številko 54, ki je kljub defektu vztrajal im z nekaj urno zamudo prispel na cilj.
Čeprav je bila udeležba na „tem »II. Iskrinem raylliju« zadovoljiva, pa je vseeno manjkalo še mnogo članov našega kolektiva,, ki bi lahko tekmovali, posebno avtomobilistov je manjkalo. Pa vendar je bila edinstvena prilika, da se enkrat zberejo vsi »motoriziram« iz Iskre in. skupaj preživijo en dan v prijetnem in veselem razpoloženju.
Mislim, da se vsi strinjate z menoj, da bo ta izlet, kakor tudi tekmovanje Vsem. ostalo v najlepšem spominu ne glede na plasman,- Kot -pravijo, bo tako tekmovanje spet. spomladi, takrat pa upamo, da bo udeležba res polnoštevilna.
Jugoslovanska zunanja trgovina
V prvem polletju letošnjega leta je. naša država izvozila blaiga v vrednosti 66,4 milijarde dinarjev, kar je za 5 milijard več kot lani in uvozila blaga Za 102,7 milijarde dinarjev, kar je za 3,3 milijarde dinarjev manj kot lani. Zaradi tega je primanjkljaj v naši zunanjetrgovinski bilanci padel od 44,5 milijarde lani na 36,3 milijarde letos. Znaten delež .pri zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja ima naša mlada industrija, ki se že uspešno uveljavlja na zunanjih tržiščih.
Zaradi .paše rekordne „letine in s tem v zvezi povečanega izvoza živil, posebno koruze, pričakujemo, da bo naš letošnji plah izvoza .154 milijard/dinarjev izpolnjen, Če ne še prekoračen, vsled česar bo primanjkljaj y jugoslovanski .zunanjetrgovinski bilanci .padel- .na' najndžjo .vrednost, doseženo po vojni;.. >
RokomeL na IKŠ Iskra
Menda je že tradicija, da igra vsako leto v Gorenjski rokometni podzvezi tudi ekipa naše. šole. Lani je prav ta ekipa v zelo težki konkurenci zasedla drugo mesto, takoj ža Mladostjo I, ki tudi v republiški ligi ni 'najslabša.
Letos., čeprav nismo mislili, da bi ekipa šole zadovoljila, smo vseeno prijavili tudi pomlajeno moštvo IKS Iskra, v katerem igra le eden lanskoletni tekmovalec Rasto Cvetko,
PRVA TEKMA Z RK SAVO
Etne 20. septembra tega,leta so naši fantje igrali prvo tekmo v postavi: Gros, Cvetko, Cufer, Tomše, Kranjc, Pfeifer, Žugelj!
Polčas se je končal neodločeno 7 : 7. V drugem delu tekme je moštvo Save prevzelo vodstvo vse do konca. Vodili so 10 : 7, 15 : 13, nakar so naši izenačili 15 :15. S tem rezultatom je bila tekma zaključena in osvojena"prva točka.
PARTIZAN (Križe) : IKS ISKRA
27. septembra smo tekmovali s Partizanom s Križ pri Tržiču. Vratarja Grbsa ni bilo, igralca Žugelja tudi ne, pa smo vseeno tekmovali. V gol smo postavili novinca Nadeja. Namesto. Žugelja. je nastopil Hvalič. Drugi igralci so bili še Cvetko, Cufer,1 Mittoni, Tomše in Pfeifer.
Tudi tokrat je vodilo moštvo Partizana s 4 :2. Kmalu pa so vodstvo prevzeli naši in ga obdržali do konca tekme: Polčas se je končal z 8 : 5 za IKS Iskra. Tudi v drugem polčasu so bili naši odločno boljši in zmagali z rezultatom 22 : 9.
Najboljši igralci so bili vsekakor Cvetko, drugi je bil novinec Cufer, tudi vratar Nadu se je izkazal. Bil’je izredno priseben, kar od začetnika ne bi mogli pričakovati, Sodil je dobro Gorjan z Golnika z manjšimi napakami.
Tako je IKŠ odnesla od dveh ne najlažjih tekem s Savo ter Partizanom s Križ 3 točke, kar je več kot smo pričakovali.
'Jire.dse.dnik dljudske ikup,-leine. SLaaenife tan. JHiha JHaiinka si oq.ltdu{e. razita line piaiiare.
e e rom e
Sefem. eLektraniki li fe. agLedaL tudi fiadpiedsed-nik iZc?<£ t&o. ôdaaid OCaideLi
f vs
1Direktor ,,3skie“
SiLaa 'dčrait a razgoaeru z aisakimi goiti
Zagrebški velesejem v številkah
Ker do začetka obeh sejmov naš letni plan za naslednje leto še ni bil dokončno sestavljen, niso na sejmih sklepali pogodb za dobave v naslednjem letu, temveč smo sprejemali le specifikacije potreb posameznih tovarn ali veletrgovskih podjetij. Tako smo v času trajanja Beograjskega sejma prejeli podlag za pogodbe — specifikacij materiala v skupni vrednostiii'i.777,333.000. Posamezne panoge pa so udeležene kot sledi:
—	panoga 2 in 6 (merilni instrumenti, števci, selenski usmerniki in naprave) — 1.072,333.000 ali približno 60 odstotkov;
—	panoga 5 (telefonija) — 158,000.000 ali približno 9 odstotkov;
—	panoga i in 3 (avtoelektrika, vrtalni stroji in instalacijski material) — 547,000.000 ali približno 31 odstotkov;
—	skupno — 1.777,333.000 ali 100 odstotkov.
In v Zagrebu? Tudi v Zagrebu smo sprejemali samo specifikacije, ki bodo služile našemu prodajnemu oddelku kot osnova za izdelavo pogodb, ki jih bomo izdelali in zainteresiranim strankam poslali v podpis še v teku tega meseca..
Naši predstavniki na sejmu, so prejeli: specifikacij v vrednosti 631,651.160 din. Posamezne panoge pa so v tem znesku udeležene kot sledi:
— panoga 1 ih 3 v znesku 81,057.800 ali približno 13 odstotkov;
— panoga 2 in 6 v znesku 531,336.700 ali približno 84 odstotkov;
—	panoga 5 v znesku 13,325.000 ali približno 2 odstotka;
—	panoga 4 (fcimoakustika) v znesku 5,931.660 ali približno 1 °/o;
—	skupno 631,651.160 ali'100 odstotkov.
Če pa specifikacije oziroma sprejeta naročila, kakor te listine lahko razumemo, seštejemo iz obeh sejmov, dobimo za našo tovarno kaj ugoden rezultat:
Od skupne vrednosti 2.408,984.160 dinarjev odpade na panogo 1 in 3 628,057.800 ali približno 26 °/o, na panogo 2 in 6 1.603,669.700 ali približno 66 odstotkov, na panogo 5 171,325.000 ali približno 7 odstotkov in na panogo 4 5,931.660 ali približno 1 odstotek.
Pri tem pa moramo poudariti, da ima kinoakustika danes prodano vso svojo proizvodnjo do maja meseca, prav tako tudi telefonija dosti ne zaostaja, avtoelektrika pa itak komaj zadovolji vedno bolj rastoče potrebe naše avtomobilske industrije. Isto velja tudi za panogo merilnih instrumentov, števcev in sefenov, ki komaj dohaja povpraševanje,. z zgornjimi naročili pa ima razprodano skoraj, celotno proizvodnjo za leto 1960. Pa tudi za izvoz bomo morali napraviti za preko
300.000	US dolarjev izdelkov.
Perspektive za naslednje leto iso za našo tovarno zelo ugodne in upamo, da bomo z marljivim delom ne samo izpolnili vse naloge, ki bodo stale pred našim kolektivom v naslednjem letu, temveč jih, kot letos, tudi presegli.