PuStnin* (>!aP«»s v gofarinl. Ljubljana, dne 2». marca 1935, Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ko kopi.si se ne vračajo, eiaia in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul št. J. Telefon Inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194. 2« pcšfenje Po dosedanjih poročilih o volilnem gibanju volilci pri prihodnjih volitvah ne bodo v zadregi niti glede izbere skupin, ki se nameravajo potegovati za zaupanje ljudstva, niti glede kandidatov, ki bod,o nastopali na posameznih listah. V zadrego pa utegne priti marsikateri volilec glede osebe, za katero se naj odloči. Za nas je že danes jasno, za katero listo se naj odločimo. To je lista predsednika vlade g. Jevtiča. Z odločitvijo za to listo bomo tudi mi, slovenski kmetje, izrekli jasno in določno, da nismo le za državo, kar se razume pri nas samo po sebi, ampak da smo tudi za novo politiko, za nov red in kakor je rekel minister za kmetijstvo g. Jankovič, za »novo demokracijo«, ki hoče predvsem doseči gospodarski podvig v prvi vrsti kmetov, s tem pa tudi gospodarski napredek vseh drugih stanov. To delo pa ne bo lahko. To delo bo zahtevalo celih mož. Odgovornost pa, ali bodo prišli na svoje mesto res celi možje, bodo nosili volilci. Celi možje pa morajo biti in morejo biti le možje-poštenjaki, možje čistih rok, čiste vesti in neomadeževane preteklosti, kar naglasa v svojih volilnih govorih vedno in vedno tudi minister dr. Marušič s posebnim poudarkom. Mi smo doslej slišali mnogo pritožb o korupciji, ki se je razpasla v najnovejši dobi po vsem svetu. To zlo so pa zakrivili v prvi vrsti ljudje, ki niso imeli vesti, pa tudi ne poguma, da bi bili ta korup-cijski plevel sami, iz svoje moralne moči in sile, po&uvali in odvrgli. Krivci so se seveda izgovarjali in se opravičevali s tem, da jim sodišča niso mogla ničesar dokazati, če so namreč sploh prišli pred sodišče. To opravičevanje pa drži samo navidezno, kajti tudi mi kmetje vemo iz svoje izkušnje, da se da z nekoliko zvijačnosti, spretnosti in predrznosti marsikaj napraviti, kar paragraf ne more prijeti, kar pa visoko razviti pravni čut ljudstva vseeno obsoja kot nekaj nemoralnega, grdega in nedopustnega! Taki ljudje pa brez dvoma niso in ne morejo biti sposobni, da bi zastopali pošteno kmetsko ljudstvo, zlasti ne v dobi, ko hočemo s starimi grehi in s starimi napakami, ki so se. pojavljale i v politiki i v gospodarstvu, temeljito pomesti in kreniti na popolnoma nova politična in gospodarska pota! Za nas torej pri presoji moralne vrednosti kandidatov ne morejo biti merodajne le formalne obsodbe ali oprostitve sodišč — nad komer je že sodišče izreklo svojo obsodbo, je politično že itak mrtev — ampak tudi in še bolj to, kar pravi ljudski glas! Ta je občutljivejši kakor paragraf in jasno je, da se za.človeka,- ki med/lfudm ne veljd z« poštenjaka, ne bo mogel odločiti nihče, ki je sam pošten in čisti Druga važna točka pri presoji kandidatov pa bo za nas, kdo naj naše kmetske interese zastopa. Jasno je, da le tisti, ki dobro pozna naše kmetske razmere, naše kmetsko življenje in vse naše kmetsko trpljenje. Tega pa nihče ne more boljše razumeti, kakor tisti, ki sam občuti vse težave in dobrine kmetskega življenja — in to je kmet sam! Dober, razumen in pošten kmetski gospodar je neodvisen, tako da ne potrebuje nobene korupcije in nobene milosti, Pretekli teden je govoril o volitvah in njihovem pomenu po radiu poleg drugih ministrov tudi minister za kmetijstvo g. Jankovič. Njegov govor je velike načelne važnosti in zato ga objavljamo v daljšem izvlečku. Minister je reltel: Volitve 5. maja se vrše na dveh jasno začrtanih linijah: popoln nacionalizem i*i splošna gospodarska in družabna obnova. Zato ne smemo dovoliti, da bi zlohotni ali nerazsodni agitatorji, kakršnikoli in s katerekoli strani, poskušali dati volitvam 5. maja drugačen smisel in drugačen pomen. Posebno sedaj je naša naloga, da vedno in pri vsaki priložnosti opozarjamo ljudstvo na prvo in glavno skrb: da budno varuje svojo državo. Razumeti moramo vendar že, da jugoslovanske države kot izraza jugoslovanske nacionalne solidarnosti ne more nihče več ne zanikati, ne o njej razpravljati. Narodi nikdar ne glasujejo o svojem temeljnem obstoju, ne o svoji državi. Življenje zahteva svoje pravice in svoja nova pota, na katerih ne more nihče zadržati, ne zavreti zgodovinskega pohoda jugoslovanske države. Bankerof p©Ulične dcinofepoc'fi«» Sedanja doba kaže v izdatni luči, da je prešinil ljudstva tako v njihovi družabni organizaciji, v njihovi nacionalni organizaciji, kakor v njihovi državnopolitični organizaciji nov duh, ki jih žene v direktne akcije in v samonikle po-krete, tako da je nastopil popoln preobrat v velikem delu evropskih narodov. Mi vidimo, kako vstaja popolnoma nov družabni red. Evropsko buržoazijo, ki jo je francoska revolucija dvignila na višino vladajočega razreda, je kapitalizem dokončno zapustil-. Zato ni več t stanu, da ohrani sama sebe, še manj pa svoje politične ustanove. Druga za drugo so v teb zadnjih 10 letih izginjale: najprej stari politični pojmi, ki so jim nato sledile stare politične ustanove, r drugih pa so deiiuitivno omajani vsi stebri politične demokracije. _Zato moramo tudi m j trezno gledati bistvu si vari' v 'oči, poskrbeti *'/a Svojo :b'rtd0čn6.št iu rtpognatij kaj je d*Hcs /a naš obstoj nujpotreb ampak hoče samo pravico na vse strani —-in tak mora biti zastopnik kmetov, če hoče pošteno in vestno izpolnjevati svojo dolžnost. To je edina pot in edina možnost, da se kmetje vendar že enkrat uveljavimo kot kmetje tudi v državnem življenju — ali pa. bomo ostali še naprej sicer politično svobodni, gospodarsko pa večno odvisni od milosti drugih. Gospodarska odvisnost pa ne, more biti naš cilj! iiejše. (;e je politična demokracija bankrotirala,' stopa r ospredje gospodarska demokracija. Narodi so danes dovolj siti praznih besedi o političnih ustanovah, ki ljudskim množicam ne morejo več dati kruha, kaj šele da bi mil ohranile njegovo svobodo. No smemo pa prepustiti ljudskih množic njihovemu obupu zaradi nemoči iu nesposobnih starih ustanov. Ustvariti moram* novo demokracijo in nove ustanove. Ta nova de« mokracija je gospodarskega značaja iu predstavlja organizirano človeško gospodarstvo na podlagi temeljne človeške pravice do zadostnega kosa kruha, do svobode in pravice do dela ter pošteno in primerno plačanega zaslužka, skratka na osnovi pravice, ki je dana od Boga vsakemu človeku: pravice do obstoja. Dati moramo vsakemu državljanu zagotovljeno neodvisnost, da bo organiziran v svojih gospodarskih in socialnih korporacijah, mogel usposobiti sebe iu zagotoviti si nadaljnjo pravico do kruha, do dela ter zagotoviti gospodarsko bodočnost tako družine in svojih otrok. Narod je sit modrovanj o oblikah in formah, o federaciji in konfederaciji. Narod hoče vendar že enkrat mir v svoji nacionalni državi, da bi se mogel dokončno posvetiti svojemu Siromaštvu in svojemu trpljenju. Zato prihajamo, da likvidiramo, kar je starega in preživelega. Mi hočemo novo Jugoslavijo! Mi hočemo povesti vse zdrave, mlade in smele moči naroda k skupnemu poletu za jugoslovansko nacionalno državo. iEa enoten zadružni zakon V naši državi je kmetijstvo osnovni element, ker je med 15 milijoni prebivalcev Jug®« slavije 12 milijonov kmetov. Kmetje predstav« Ijajo devet desetin našega prebivalstva, a kmet je eden in isti v vsej Jugoslaviji. Jugoslovanske nacionalno edinstvo je najbolje zagotovljeno ■ zedinjenjem jugoslovanskega kmeta. Njiva z«« dinjuje vse. Danes predstavlja kmetski stan glavno vpm« šauje našega notranjega državnega življenja. Toda tega problema ne bodo rešili politiki i« polit ikoni,- temveč pozitiven sistem organizira« -«ega -kinetškegff Zato/je zadrti S« liištvo kot simbol gospodarske in socialne osvob»- M^a gc>s&®d.€ivsk€> devw*c>hi?€tcii€>'4 J« govora ministra za kmetijstvo Jankoviča — Bonkepoi politične demokracije — 2a enoten zadružni zakon jditve kmeta postalo večen in nepremagljiv simbol kmetskega edinstva. Med kapitalizmom in komunizmom je zadružništvo v vseh trenjih in izkušnjah, ki jih amimivi po/a vi 'Volilno Volilno gibanje v Dravski banovini Prve priprave za volitve v narodno skupščino so v naši banovini izvršene. V vseh srezih so izvoljeni posebni sreski volilni odbori kandidatne liste predsednika vlade g. Jevtiča, ki so podrejeni glavnemu volilnemu odboru za Dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa 36., kateremu predseduje član kralj, vlade g. minister dr. Drago Marušič. Ti sreski volilni odbori poslujejo po navodilih glavnega volilnega odbora in so do sedaj organizirali po vseh občinah občinske volilne odbore ter sprejeli tudi priglašene sreske kandidature, o katerih bo razpravljal prihodnji teden glavni volilni odbor in jih nato predložil nosilcu liste g. Jevtiču v Beogradu. Razpoloženje med narodom je odlično, ker je narod povsod z največjim navdušenjem sprejel volilni proglas vlade, v katero ima polno zaupanje, ter se z veseljem oprijel dela za čim popolnejšo zmago Jevtičeve liste. Zborovanja, ki jih je dosedaj sklical glavni volilni odbor po raznih predelih naše banovine, tako 11. pr. v Mariboru, Celju, Novem mestu, Krškem, Rakeku, Kranju, Lescah itd., so jasno in brez-dvomno pokazala, da je naše ljudstvo sito brezplodnega politiziranja raznih klik ter si odkritosrčno želi resnega in stvarnega gospodarskega in socialnega dela. Zato tudi odklanja nekatere dosedanje voditelje in si želi novih. Tako je razpoloženje, ki da slutiti, kakšen bo rezultat 5. maja. Eno pa je že danes dotovo: Jevtičeva lista bo tudi v Sloveniji prejela ogromno večino oddanih glasovi JVefea/ sestankov v zadnjem časa Okrožni volilni odbor za mariborsko volilno okrožje, kateremu predseduje g. Pinter iz Maribora, je imel svojo redno sejo v nedeljo, dne 17. t. m. v Mariboru. Seje so se udeležili delegati skoraj vseh sreskih volilnih odborov tega okrožja, ostali so poslali pismena poročila. Na seji se je razpravljalo o izvoljenih sreskih odborih in o postavljenih kandidaturah. Nekatere pomanjkljivosti bodo tekom tekočega tedna odpravljene, tako da bo glavni volilni odbor imel ves material mariborskega volilnega okrožja v redu. Sreski volilni odbor v Črnomlju je imel v zadnjem času dva redna sestanka: 10. in 14. marca. Soglasno je bil postavljen za sreskega kandidata banovinski svetnik g. Evgen Lovšin. Sreski volilni odbor je tudi izvršil organizacijo agitacije, ki bo poskrbela, da bo udeležba pri volitvah čim večja in uspeh liste popolen. Sreski volilni odbor za srez Laško je imel svoj sestanek dne 13. t m. na Zidanem mostu. Kot delegat glavnega vol. odbora se je udeležil g. Mravlje iz Ljubljane. Dokončno je bil izvoljen sreski volilni odbor, organizirani so bili tudi krajevni volilni odbori iu postavljene kandidature, ki se bodo predložile gl. volilnemu odboru v Ljubljani. Zborovanje v Murski Soboti Pretekli ponedeljek se je vršilo v Murski Soboti volilno zborovanje, na katerem se je zbralo okoli 350 oseb. Zborovanja se je udeležil tudi bivši minister in senator g. Ivan Pucelj, ki je temeljito obravnaval razliko med politiko pred in po 6. januarju. Govorniku so poslušalci verno sledili in glasno odobravali njegova izvajanja. Pokazalo se je, da je tudi med prekmurskim ljudstvom začelo prevladovati spoznanje, da je nastopil nov čas. Zborovalci so hoteli postaviti tudi že svoje kandidate, a do pravih sklepov še ni prišlo. Po-siavili so le kandidate brez namestnikov. Med gibanje drugimi so bili predlagani gg. Geza Hartner, Kuhar Štefan iu Vezir Geza. Brzojavne pozdrave so poslali predsedniku vlade g. Jevtiču in ministru dr. Marušiču. Volilna zborovanja socialistov Na praznik sv. Jožefa so socialisti zborovali v Ljubljani, v Celju in v Mariboru. Glavni govornik je bil povsod nosilec socialistične liste doktor Topalovič iz Beograda. Kandidatur za Dravsko banovino socialisti še niso objavili, Ministri govore Pretekli teden so posamezni ministri nadaljevali svoje govore v radiu. Govorila srta ministra za promet Vujič o prometni politiki in minister za kmetijstvo dr. Jankovič, čegar govor objavljamo na drugem mestu. Uradniški kandidati Ljubljanski javni in osebni nameščenci so sklenili na več sestankih, da bodo z ozirom na svoje veliko število zahtevali, naj bo eden izmed obeh ljubljanskih poslancev uradnik. Kot kandidata imenujejo ravnatelja drž. železnic v Ljubljani g. Cugmusa, kot njegovega namestnika pa magistratnega ravnatelja v Ljubljani g. Janči-gaja. Volilni sesfanek za IjutO" merski okraj v SlatiniV fHadencifo V nedeljo 17. marca se je vršil volilni sestanek, kateremu je prisostvoval kot zastopnik ministra g. dr. Marušiča in glavnega volilnega odbora v Ljubljani minister in senator gosp. Ivan Pucelj. Zborovanja se je udeležilo nad 150 zaupnikov. G. minister je v svojem govoru prikazal celotno politično situacijo v državi od ostavke vlade g. Uzunoviča do danes in je v svojih zaključnih besedah pozval vse, neglede, katerim strankam so svoj pas pripadali, na skupno pozitivno in konstruktivno delo, katero hoče izvršiti vlada nosilca državne liste min. predsednika g. B. Jevtiča. Vsi prisotni so se soglasno izrekli za listo g. B. Jevtiča in so ministra g. Puclja za njegova tehtna in koristna izvajanja nagradili z glasnim odobravanjem. Po odobritvi nekaterih sklepov radi kooptacij v okrajne volilne in občinske volilne odbore so bile predlagane sledeče kandidature: gg. Skuhala Fran, Lukačič Avgust, Špiudler Martin in Kuharic Lovro Metlika Za metliški srez sta bili prijavljeni doslej dve kandidaturi za listo g. Jevtiča: g. Malešič in g. Makar. G. Makar pa se namerava baje odpovedati kandidaturi na korist g. dr. Rika Fuksa, belokranjskega rojaka in magistratnega ravnatelja v Ljubljani. c 9ol. Lendava V ponedeljek popoldne se je zbralo v hotelu »Krona« nad 300 zaupnikov lendavskega sreza za postavitev volilnega odbora in kandidatov. Obširno poročilo o političnem položaju v državi je podal g. minister Ivan Pucelj. Zborovalci so govorniku aplavdirali in izrekli soglasno zaupanje politiki predsednika vlade gosp. Jevtiča in se zedinili v enotni volilni odbor. Kot kandidata za bodoče volitve so postavili g. dr. Klara, zdravnika iz Dol. Lendave, in Antona Hajdinjaka, posestnika iz Odrancev. Iz zborovanja sta bili poslani dve pozdravni brzojavki, ena predsedniku vlade g. Jevtiču, druga pa vodji, ministru dr. Dragu Marušiču. | |e | | ustvarila | 1 znanost | SARGOV KAL0D0NT j|! PROTi ZOBNEMU KAMNU = Celje Zagrebški listi poročajo, da namerava neka skupina v Celju (bojevniki?) predlagati kot kandidata na Jevtičevi listi upokojenega sodnika upravnega sodišča g. dr. Likarja. Litija Preteklo sredo je sklical v Litiji volilni sestanek bivši oblastni poslanec g. Hinko Lebin-ger. Zborovalci so sklenili, da bodo podpirali listo g. Jevtiča, če bo na njej kandidiral tudi g. Lebinger. To je za litijski okraj že peta kandidatura. J z Kranja V Kranju je bil pretekli ponedeljek volilni sestanek, ki so se ga udeležili tudi delegati iz Škofje Loke. Sklenili so, naj se kandidatura še ne postavi takoj, ampak naj se skuša doseči sporazum s skupino dr. Sabothy-ja. Splošna vojaška dolžnost v ^emčijil V zadnji številki smo poročali, da je nemški minister za letalstvo dr. Goring javno napovedal, da se bo Nemčija oborožila tudi z vojnimi letali, kakor se ji bo to zdelo potrebno. Ta napoved je vzbudila po vsem svetu veliko pozornost, a še zdaleka ne take, kakršno je vzbudil sklep nemške vlade od 16. t. m., s katerim se uvaja v Nemčiji v očitnem nasprotju z določbami mirovnih pogodb splošna vojaška dolžnost. Sklep nemške vlade se glasi: 1. Nemška vojska se bo od danes preosno-vala po načelu splošne vojaške dolžnosti vseh moških državljanov, ki so dopolnili 21. leto svoje starosti; 2. Nemška vojska bo imela 12 armadnih zborov s 36 divizijami; 3. Minister za državno obrambo naj nemudoma izda vsa potrebna navodila za novo organizacijo nemške vojske. Ta sklep nemške vlade je vzbudil po vsej Nemčiji ogromno navdušenje. Nemci smatrajo ta sklep za konec mirovnih pogodb in za začetek nove nemške svobode in popolne enakopravnosti Nemcev med drugimi narodi. Francozi so pa kakor za odgovor na ta sklep sprejeli načrt za uvedbo 2 letne vojaške službe (doslej 1 leto). A tudi Anglija ne bo pomnožila samo svojega letalstva, ampak tudi svojo armado na kopnem. Tudi Italija ne gleda rada nemškega oboroževanja. JVcva lovska uredba »Službene novine« od 13. t. m. so objavile novo lovsko uredbo za Dravsko banovino, ki je stopila s tem tudi že v veljavo. Najvažnejše določbe so sledeče: V Dravski banovini se ne proglaša noben kraj za ogroženega po zverjadi in divjih svinjah, zato iz razlogov ogroženosti ni dovoljeno neupravičencem pobijati zverjad in divje svinje s strelnim orožjem. Dražbe lovišč se morajo vriiti najkasneje 4 mesece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe. Oglas dražbe se mora pravočasno priobčiti banovinski zvezi lovskih društev in objaviti najmanj 15 dni pred dražbo v »Službenem listu Dravske banovine« in v »Službenih novinah«. Dražba se vrši v prostorih občnega upravnega oblastva I. stopnjo ob navzočnosti predstavnikov občine, odnosno lastnika lova. Število zakupnikov in podzakupnikov lova je omejeno. Družbe so dopustne le v razmerju, da pridejo do prvih 500 ha največ trije člani, na vsakih nadaljnjih polnih 500 ha lovne površine pa še po en družabnik. Vendar taka družba v nobenem primeru ne sme prekoračiti števila 12. Četrto poglavje (vseh je 13) imenoma navaja vse ptice, ki so pri nas zaščitene in se ne smejo loviti ali ujeti, ubijati, kupovati in prodajati. Seveda se jim tudi ne smejo razdirati gnezda ali uničevati mladiči in jajca. Zaščitene so vse ptice pevke in take, ki so koristne za kmetijsko in gozdno gospodarstvo. Peto poglavje govori o zastrupljenju nezaščitene divjačine in zverjadi. O tem odloča občno ftlihcLjlc Hu&in 12. marca je umrl v Newyorku naš jugoslovanski rojak in učenjak svetovnega slovesa dr. Mihajlo Pupin, profesor na znamenitem »Co-lumbia«-vseučilišču. Profesor de. Pupin je bil rojen 4. oktobra L 1858. v vasi Idvoru v Banatu kot sin pripro-stih kmetskih staršev. Doma je kot deček pasel živino, a že 1. 1874. se je odločil za pot v Ameriko. Prodal je svoj kožuh in svojo uro, da je epravil skupaj denar za prevoz. V Ameriki je delal sprva, kakor sam pripoveduje v svoji knjigi »Od pastirja do izumitelja«, kot delavec na farmah, potem pa po tovarnah. Za svoj zaslužek pa si je vedno kupoval knjige, dokler ni napravil sprejemnega izpita za obisk vseučilišča. Kot dijaka ga je skrbno podpiral slovenski trgovec v Newyorku g-Lukanič. L. 1883. je Pupin končal svoje študije. Odšel je še na vseučilišče v Berlin, kjer se je izpopolnil v svoji stroki, nato pa je postal profesor na vseučilišču »Columbia«. Kot učenjak je kmalu zaslovel po vsem upravno oblastvo I. stopnje, ki oceni potrebo zastrupljenja po zaslišanju najbližje lovske organizacije. Lovski upravičenec mora v izkazu ubite ali ujete divjačine posebej navesti število in vrsto zastrupljene divjačine. Od zverjadi se v Dravski banovini zatirajo volkovi in divje mačke, od nezaščitene škodljive divjačine pa divje svinje, nadalje tudi lisice, jazbeci in dehorji tam, kjer se prekomerno razmnožijo. Gonje se oblastveno odrejajo praviloma samo na divje svinje in volkove. Nagrade za pokončavanje divjih svinj in volkov se izplačujejo iz sredstev banovinskega lovskega sklada ter jih priznava ban: za divjo svinjo nad 80 kilogramov 150 Din, pod 80 kg 100 Din, za mladiča pri sescu 50 Din, za volkuljo 500 Din, za volka 400 Din, za mladiča iz legla 150 Din. Deveto poglavje vsebuje odredbe o cenitvi škode po divjačini in postopku pred odškodninskim razsodiščem. To poglavje je zlasti važno za naše kmetovalce. Podrobno so opisane poškodbe na rastočem drevju, ki je visoko nad 2 m, a še ni dozorelo, za poškodbe na dozorelem drevju, na mladih drevescih, na poljih, na sadnem drevju in trtah. Cenik o odškodnini za živo divjačino vsebuje 1. poglavje. Določene so m. dr. naslednje cene: jelen osmerak 3000 Din, šesterak 2500 Din, košute 1500, tele jelenjadi 600, odrasel kozorog 14.000 Din, mladič do enega leta 10.000 Din, gams 1000 Din, srnjak 500 Din, divji petelin 400 Din, ruševci 300, zajci in fazani po 100 Din. svetu. Število njegovih iznajdb j prav veliko, a najimenitnejša je bila iznajdba, ki je omogočila telefoniranje na velike razdalje. Kljub svoji svetovni slavi pa dr. Pupin ni nikdar pozabil na svojo staro domovino in na svoje rojake v Ameriki. Tudi Slovenci imamo dovolj vzroka, da ohranimo tega znamenitega moža v hvaležnem spominu, kajti on je bil tisti, ki nam je v najbolj kritičnem trenotku na mirovnih pogajanjih v Parizu rešil Bled. Angleži in Francozi so že pristali na to, da dobi Bled Italija, a takrat je zastavil Pupin pri predsedniku Wilsonu ves svoj vpliv, da je ta sklep preprečil in Bled je ostal naš. In če bi bili poslušali Pupina, bi bil tudi lep del Koroške danes naš! Slava njegovemu svetlemu spominu! Velika rudarska stavka V rudniku »Srpski Balkan« so začeli rudarji stavkati, ker že več mesecev niso prejeli nobene plače. Stavka okoli 600 rudarjev. Živila so rudarji prej dobivali od- rudnika, plačevali pa so jih, ko so prejeli svoje plače. Odkar pa so ustavili izplačevanje mezd, je rudniška zaloga začela deliti tudi živila v nezadostni meri, in to je delavce pognalo v stavko. Ta slučaj pa ni prvi, da ustavi uprava kakega rudnika izplačevanje. Take stvari pa se ne bi smele dogajati, še manj pa ponavljati in vlada bi morala v tem oziru z vso ostrostjo napraviti red, moč in sredstva za to ima na razpolago! iibevevanja učiteljev kmetijskc~nad.aljeva.lnik šel v Celju Preteklo soboto so zborovali v Celju učitelji kmetijsko-nadaljevalnih šol za Dravsko banovino. Navzočnih je bilo 72 učiteljev, zborovanju pa so prisostvovali tudi načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Zidanšek, šolski svetnik gosp. Krošl, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju inž. Petkovšek in sreska kmetijska referenta iz Laškega in Šmarja pri Jelšah. Zborovanje je vodil šolski upravitelj gosp. Gosak iz Tehanja, uačeluik Zidanšek pa je poročal o glavnih smernicah dela banske uprave za napredek kmetijstva. Iz poročila g. Krošla posnemamo, da je bilo v Dravski banovini 145 kmetijsko-nadaljevalnih šol; učencev je bilo 2300, drugih slušateljev 7900, rednih učiteljev 150, izrednih pa 47. Najbolj delavna sta okraja Murska Sobota in Logatec. Po izvolitvi novega odbora so bile soglasno sprejete resolucije glede znižanja voznine na železnici za učence kmet.-nadaljevalnih šol in glede učbenikov na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. jC/udevif Belim Pretekli teden je umrl v Mirni na Dolenjskem v 71. letu svoje starosti dr. Ljudevit Bohm, prvi ravnatelj ljubljanske trgovske akademije in eden naših naiodličuejših gospodarskih strokovnjakov. Pokojni dr. Bohm je bil rojen 1. 1864. v Kočevju. Po dovršenih študijah na Dunaju je služboval v Ljubljani, v Novem mestu in v Splitu, od 1. 1898. dalje pa na pomorski akademiji na Reki. Nato je postal ravnatelj novo ustanovljene trgovske akademije v Ljubljani, ki jo je vodil do svoje upokojitve. Dr. Bohm ni slovel samo kot odličen šolnik, ampak tudi kot prvovrstni gospodarski strokovnjak in slovensko trgovstvo mu dolguje veliko hvale za številna dela gospodarskega značaja, s katerimi je obogatil našo strokovno književnost. Zato se ga bo zlasti slovensko trgovstvo vedno s hvaležnostjo spominjalo. Razglas Banska uprava razglaša, da se bodo vršili na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru izpiti za trsničarje dne 12. in 13- aprila 1935. ob 9. ure naprej, v smislu naredbe ministrstva za kmetijstvo št. 28.390/11 od 16. maja 1930. Za pripustitev k izpitu se bodo upoštevale le prošnje, ki bodo vložene potom sreskega na-čelstva do najkesneje 31. marca t 1. Izpitni program tvori sledeča tvarina: 1. Poznavanje sort in podlag, ki so sprejete v Trsni izbor Dravske banovine. 2. Izbera in priprava zemljišča za vinograd, trsnico in matičnjak, 3. zasajanje in oskrbovanje matičnjaka, 4. načini cepljenja, 5. priprava podlag in cepičev za suho cepljenje, 6. izvršitev suhega cepljenja, 7. silenje in vlaganje cepljenk v trsnico, 8. oskrbovanje trsnic, 9. sortiranje in razpošiljanje trsja, 10. zeleno cepljenje, 11. zasajanje vinograda in oskrba v prvih treh letih, 12. glavna dela v vinogradu, 13. selekcioniranje, 14. glavne bolezni in škodljivci vinske trte, 15. sredstva za zatiranje trsnih bolezni in škodljivcev ter njih uporaba, 16. zakonski predpisi o Usuičarstvu.' NAl BOLJŠE PERETE Z TEDPENTINOVIM MILOM I Kmečka mladina Gaber je pri Brežicah Naše Društvo kmetskih fantov in deklet marljivo deluje. Da se društveno delo razširi in poglobi, smo ustanovili kinetijsko-strokovni, dramski in organizatorno-propagandni odsek. Slednji odsek je že napravil vse potrebne korak« za ustanovitev društev po vsem brežiškem okraju. Organizirali smo že pripravljalni odbor Društva kmetskih fantov in deklet na Velikem Obrežu. — Društvo je zapustila agilna to-varišica odbornica Anica Šavričeva iz Gaberja. Želimo ji na novem mestu sreče in zadovoljstva. Gradac v Beli Krajini Društvo kmetskih fantov in deklet v Gra-dacu bo imelo v nedeljo, dne 24. marca t. 1. svoj redni občni zbor ob 14. uri pop. pri tov. Zupa-niču Ivanu. Sv. Urban pri Ptuju Tudi mi kinetski fantje in dekleta pri Sv. Urbanu smo spoznali veliko važnost kmet-ske organizacije in smo sklenili ustanoviti Društvo kmetskih fantov in deklet." Zaenkrat smo izvolili pripravljalni odbor, ki ima nalogo urediti vse potrebno, da tudi pri nas prične društvo čmprej delovati. V boj za staro pravdo! Dramlje pri Celju Dne 24. t. m. bomo imeli zaključek našega Kmetsko-prosvetno-organizatoričnega tečaja, ki ga je prirejalo Društvo kmetskih fantov in deklet to zimsko dobo. Ob tej priliki bomo imeli tudi društveni redni občni zbor. Št. Pavel pri Preboldu Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Pavlu bo imelo v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne pri tov. Francu Vedeniku (društveni lokal) svoj redni občni zbor. Rožni dol Dne 8. t. m. je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet drugi redni občni zbor. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen nov odbor takole: tov. Ravh Lojz — predsednik, tov. Hutar Franc — podpredsednik, tov. Šobar Francka — tajnica in tov. Mavsar Janez — blagajnik. Kmečko zborovanje v Mariboru Cena naši živini pada in je že od lanskega leta nazadovala čez 50%. Cene vinu se umetno znižujejo z mešanjem in uvažanjem manjvrednih banatskih in dalmatinskih vin, katerih se je v zadnjih dveh mesecih uvozilo več ko je pridelal ves srez Maribor (ki je za ptujskim najjačji vinorodni srez) v zadnjih dveh letih. Sadje je lani v cenah katastrofalno nazadovalo in smo po zaslugi Prizada izgubili najboljše odjemalce na nemškem trgu. Z lesom in drugimi pridelki je isto, »afo naj v nedeljo, dne 24. t. m. pride vse na naš« veliko kmetijsko zborovanje, ki se vrši v Mariboru ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Union«:, ki so ga sklical« kmetijske, sadjarske in vrtnarske podružnice Maribor levi in desni breg, da složno nastopijo proti skupnemu zlu. Dopisi * Iz Strug. Po povodnji, ki nas je bila zadela leta 1933., smemo danes ugotoviti, da je škoda, ki nam jo je napravila povodenj na poslopjih, domalega že vsa popravljena, tako da so vsa poslopja že uporabna. Tudi mnogo novih hiš so posamezni posestniki sezidali, čeprav z velikimi žrtvami. Za vse to se moramo zahvaliti podpori javnih oblasti in domačim ljudem, ki so složno sodelovali. Vse delo se je vršilo pod strokovnim nadzorstvom banske uprave v Ljubljani. Bilo je sicer tudi nekaj pritožb, ki so jih pa posebne komisije natanko preiskale in dognale, da so bile neutemeljene. Pritožbe je izzvala neka peščica ljudi, ki ji nikdar ni nič prav. Izšlo je tudi nekaj pritožb v tisku (v »Edinosti«), a na te ne moremo več odgovarjati, ker je ta list prenehal izhajati. Vuzenica ob Dravi. V zatišju gozdnatega Pohorja leži trg Vuzenica, čigar prebivalstvo se povečini peča s kmetijstvom, okolica je pa izključno kmetijska. Gospodarska in denarna oslabeI