Ljudmila Bezlaj-Krevel
Ljubljana
SLOVENSKA TKALSKA TERMINOLOGIJA*
v Sloveniji je ljudsko tkalstvo že skoraj popolnoma zamrlo. Zamudili smo čas, ko bi bilo na terenu še mogoče zbrati celotno tkalsko terminologijo do zadnjih podrobnosti. Zadovoljiti se moramo samo z gradivom, ki so ga zbrali starejši raziskovalci,* ali pa ga najdemo po starejših natisnjenih in rokopisnih slovarjih, kjer pa so, žal, starejši termini le redkokdaj lokalizirani. Na tako popolno delo, kakor je za severovzhodno Poljsko monografija Barbare Mocarsko-Falihske, Slownictwo Warmii i Mazur, Uprawa i obröbka Inu (1959), pri nas na
• Po seminarski nalogi pri V. Novaku priredil za tisk F. Bezlaj.
^ O tkalski terminologiji pri nas so pisali Josip Mantuani, Ostanek prazgodovinske tkalske tehnike na Kranjskem, Carniola V, 1915; B. Račič, Domače tkalstvo v Beli Krajini, Slov. Etn. III—IV, 1951, str. 142—148i F. Baš, Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini, Sin. Etn. III—IV, str. 159—179; V. Novak, Lan in njegovi izdelki v Slovenski krajini, CZN XXXI, 1936, 34—37i V. Novak, Pridelovanje lanu v Slovenski krajini, Etl. XVII, 1944, str. 61—63; V. Novak, Doneski o tkalstvu in o suknarstvu nad Begunjami in Žirovnico, Slov. Etn. VI—VII, 1953, str. 117; V. Novak, Slovenska ljudska kultura, 1960; V. Novak, Domače tkalstvo v gornjesavski dolini. Sin. Etn. XVI—^XVII, 1964, str. 245—256; besedno gradivo pa prinašata tudi Strekelj, Slovarski doneski iz živega jezika narodovega, LMS 1894 in JA XII, 463; I. Sašelj, Iz belokranjskega besednega zaklada. Dom in svet, 1896.
83'
slovenskem ozemlju ne moremo več misliti. Naša strokovna etnografska lite- ; ratura se je največkrat zadovoljila le z opisi tkalskih naprav in tehnike tkanja, i manj pozornosti pa je posvetila terminologiji. Skopi podatki iz slovarjev pa so j premalo popolni za vsestransko rekonstrukcijo. i
Ker spada tkalstvo poleg lončarstva in kovaštva med najstarejše obrti, katerih začetki segajo daleč v prazgodovino, zasluži ljudska terminologija vse pozornosti etnografa, jezikoslovca in kulturnega zgodovinarja. O. N. Trubačev je nedavno izdal knjigo Remeslennaja terminologija v slavjansliich jazykach : (Moskva 1966), kjer skrbno analizira ne samo splošno slovanske, ampak tudi | izraze, omejene samo na posamezne jezike ali celo narečja. Vendar je za slovensko tkalsko terminologijo upošteval samo študije B. Račiča Domače tkalstvo v Beli krajini (Slov. Etn. III-IV, 1951, 142 d.) in V. Novaka Slovenska ljudska j kultura (Ljubljana, 1960, 79 d.). Njegovo zbirko slovenskih terminov bi bilo ' mogoče še znatno dopolniti. i
F. Bezlaju (svojemu očetu) sem več let pomagala urejevati gradivo za' i slovenski etimološki slovar. 2e zgodaj so pritegnili mojo pozornost številni izrazi, ki so naravnost ali vsaj posredno povezani z zgodovino tkalstva. Pri mnogih se zveze več ne zavedamo in jih lahko opredelimo samo z etimološko rekon- \ strukcijo. Tako npr. tvesti-tvezem, tudi tveziti-tvezim »govoriti tja v en dan, ] vleči koga za nos«, narečno tudi »obešati se na koga«. Toda (vez, g. (vezi »obšiv, porta«, v 16. stol. tvestje (Dalmatin), v 18. stol. (vez »pas«, (veze »čipke« (Pohlin). Verjetna je rekonstrukcija v motovqsti-motovqzg, kar je drugačni pre- s vojni stopnji izpričano v splošno slovanskem motovgz'h »motvoz«.^ Pri tem nas j ne sme motiti, da je današnje slovensko ves(i-vezem izposojeno iz drugih slo- ' vanskih jezikov. i
Sinonim za tvesti je tudi pleteničiti, pritegniti bi bilo mogoče tudi veza(i j otrobe. Podoben razvoj pomena zasledimo lahko tudi v ruskem Käverzu »splet- ; ka«, ukrajinsko koverza »nesmisel« in versty »govoriti nesmisel«. Tu je osnova \ Vhrsti, Vbrzg »vezati«. <
Znano je, da so Slovani prinesli s seboj iz pradomovine več kakor samo j osnovno poznavanje tkalske tehnike; znaten del njihove tkalske terminologije : je starejša, deloma celo vsem indoevropejcem skupna dediščina. Etnograf M. ¦ Gavazzi' je že pred desetletji opozarjal na ide. termine za pojem »statve«, ki : so v vrsti jezikov izpeljani iz osnove stati, tako psi. staVb, stan-b, litavsko stak- j les, latinsko stamen, grško histos, st. nordijsko wef-stadr. itd. Toda v današnji i slovanski terminologiji niso redki sinonimi, pri katerih že po arealih lahko j sklepamo, da so bila praslovanski, toda po slovanskem svetu jih srečujemo da- i nes v nekem strogo zakonitem zaporedju. Tako je M. Gavazzi* že v razdobju j med obema vojnama opozoril, da se vrsta etnografsko zanimivih terminov po- ] javlja pri južnih Slovanih samo na vzhodu in na severozahodu Balkana. Iz j tkalske tehnike navaja Gavazzi dva primera (na Gavazzijevi karti št. 6 in 7). I Prvi je psi. kgžel^ »vrsta preslice«, slovensko kgželj, v Dalmaciji kuželj, kuže- \ Ijača in na vzhodu big. k'hžel. Na slovanskem severu ne pozna tega termina J samo poljščina. Drugi Gavazzijev primer je slov. suvalnica »tkalski čolniček«, i v Hrvaškem Primorju sovilo, sovjelica, v Bolgariji in v delu vzhodne Srbije j
' F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, 130. Mladinska knjiga 1967. i
' M. Gavazzi, Praslavenski tkalački stan i tkalačka daščica, ZNZO XXVi, str. 1 d. i
'M. Gavazzi, Problem Karakterističnoga razmeštaja nekih etnografskih elemenata na Balkanu, : Sofija, 1936.
84
pa suvajka, snuvajka, soveljka itd. Iz teh Gavazzijevih prvih opozoril se je v 1 zadnjem desetletju razvilo raziskovanje sledov praslovanskih plemenskih na- ' rečij in njihovih migracij. Zgodovinar B. Grafenauer jim v svojih zadnjih štu- ; dijah priznava možnost, da bodo nekoč pripomogla do globljega poznavanja : praslovanskih naselitvenih tokov na Balkan.' '       i
Problematike slovenske tkalske terminologije bi se bilo torej treba lotiti z ] različnih stališč. Najprej bi bilo treba ugotoviti razvoj skupne praslovanske i dediščine na naših tleh. Natančnejšega raziskovanja pa bi zahtevali izrazi, ki j odkrivajo kakršne koli posebnosti v svojih arealih. Seveda pa so vmes tudi | samo slovenske besede. Pri teh pa samo jezikoslovna analiza lahko odloči, kaj < je stara dediščina in kaj smo šele kasneje sprejeli od neslovanskih sosedov. \ Upoštevati pa ne bi bilo treba samo danes poznane tkalske terminologije, ampak | tudi besede, ki so se pri nas ohranile v prenesenem pomenu.
Precej starih metafor, prevzetih iz tehnike tkanja, najdemo v ljudskih ' rastlinskih imenih. Poleg še vedno razumljivih, kakor je npr. kodeljica »Mu-scari racemosum« ali koželjic, koželjica »Datura stramonium«, bomo lahko j našli še vrsto bolj zahtevnih. Naj omenim kozji preslec ali presnec »Evonymus \ europaeus«, ki se nemško imenuje Spindelbaum in francosko fusain (iz latin-1 skega fusus »vreteno). Tega imena ne moremo ločiti od slov. preslen »Spinnro-j cken«, iz psi. prqslen'^, sbh. prši jen, big. prešlen, č. preslen, p. pizešlin, gor. lu- J žiško praslen, izvedeno iz osnove prqsli, prqdg. Rastlina »Evonymus« se sbh. j imenuje bršljanka, č. bislen, p. przmiel, trzmiel in r. brusklen, kar vse izvaja { V. Machek, Jmena rostlin 141 iz prsi. prqslen'i: Slovensko rastlinsko ime je i torej ohranilo še najbolj arhaično podobo. Tudi rastlina »Equisetum vulgare« se j splošno slovansko imenuje preslica (sbh. presličica, big. preslica, č. pfeslička, j p. przastka itd.). Na slovenskem zahodu ji pravijo raba (Kras, Posočje) in to j rekonstruira F. Bezlaj (Eseji 134) v psi. *vorba, kar je sorodno današnjemu r. j vorob »motovilo«. Raba je torej ekvivalentni izraz za preslica, a pri tem je -osnova 'vorb-, ki je sorodna latinskemu verbena »šiba, palica«, izpričana samo j v severnoruskih in v zahodnoslovanskih narečjih. Belokranjsko rašek »motovilo« j in sbh. rašak »motovilo« primerja Trubačev (Rem. term. 115) z romunskim j ra^chia »motati na motovilu«, ra^chitor »motovilo«, kar izvajajo romanisti iz j pomensko drugačnega latinskega rascläre »praskati, skoblati« (Meyer-Lübke, Rom. Etym. Wb. 7072). Po ustnem mnenju F. Bezlaja je bolj verjetno romunski izraz izposojen iz slovanščine, kjer se je to moglo razviti iz osnove Wort-, j 'vert- »vrteti«, ali pa spada k litovskemu varpste »vreteno«. Toda rastlinsko ime j rašek, rašec »Trapa natans«, sbh. rašak (Vuk) je morda le v zvezi z orešek? j F. Bezlaj (Eseji 135) povezuje tudi slov. rastlinsko ime ligrščica »Adiantum ca-J pillus Veneris«, tudi »Marijini laski«, z r. ligozitb »prepletati niti pri tkanju«, i ukr. polybatysja »vezati, prepletati se«, kar je iz iste osnove kakor lat. Ugare \ »vezati«. i
S tem seveda še niso izčrpani vsi pomenski prenosi iz nekdanje tkalske^ terminologije. Celo takšne besede, kakor je npr. slov. dial. trnič »prekuhan, j stisnjen in posušen sir« (Kamnik), lahko primerjamo z ukr. tenicja, blr. ternica,i ciernica »trlica«, saj najdemo v slovenščini tudi trepalo, trepalnik »trlica« poleg s r. trepalo, blr. trepalo in p. trzepak, trzepaczka »trlica«. \
* B. Grafenauer, Pomembni novi rezultati o starejši zgodovini jugosl. narodov, ZC 1964, 190—218, in Slovanski naselitveni tokovi na Balkanski polotok, idem 219—227.
85
Splošno slovanski tkalski termin je tkati, psi. in csl. t'hkati, kar po mnenju j večine raziskovalcev izvedeno iz iste osnove kakor do-takniti s prvotnim po-menom »pretikati niti«. Staro prusko tuctoris »tkalec« je kakor madžarsko takacs ] in albansko kag izposojeno iz slovanskih oblik t'i>karh, t'bkačh. Kakor so slov. t priimki Kavčič, Tekavc izpeljani iz fhkadlhch, je verjetno priimek Kač iz ; fbkačb. Najbolj razširjeni indoevropski izrazi za pojem »tkati« so izpeljani iz ; korena *a?^- z različnimi podaljšavami, npr. sti. otum, lit, austi, nvn. weben itd. j V slovanskih jezikih je iz te osnove ohranjeno samo r. uslo »začetek tkanja« in st. r. utrhn'b »platnen«. Glasoslovno bi temu moglo odgovarjati osamljeno slov. i dial. tiinek »vozel na vrvici«, kar žal brez lokacije navaja Pleteršnik. Toda ; starejši slov. slovarji, npr. Gutsmann in v 19. st. še Jarnik, poznajo za po- j jem »tkati« tudi sinonim termati, stermati, dalje potermati »narediti osnovo za \ tkanje«, termanje »tkanje« itd. Temu je glasoslovno blizu samo ukrajinsko na- j rečno termittja, termithje »pezdir«, kar izvaja Trubačev (Rem. term. 75) iz osnove ; tieti, tarem. Toda slov. (s)termati je po mnenju F. Bezlaja (Eseji 130) ista osnova 1 kakor v lat. steinere »napeti, raztegniti«, bretonsko keltsko stern »krosno«, ' irsko garmain »krosno«, velško keltsko ysfern »jermenje«, dansko karm »kros- J no«. Menjavanje -m- in -n- bi se dalo razložiti kakor pri slov. usnje, sbh. j usmije, csl. usmb, c. usne, ali pa slov. osme (f. pl.) poleg osne »Spannstock beim i Webstuhl« iz nekdanje pripome -men-, prim. lit. ašmens »rezilo, ostrina«. K i zgornji osnovi *ster-, psi. verjetno *(s)tTi>- spadajo mogoče tudi sbh. izrazi za j »statve« (ara, natia, natrica, slov. v Beli krajini taia, pri katerih se zdi običajna) razlaga iz osnove, kakor je v treti, tarem, težko razumljiva. Toda ukrajinskemu i termittja, termithje »pezdir« odgovarja pomensko slov. dial. trja, trje, trji, tirje, I tirji »pezdir« in »konci osnove«, dalje terjača »grobo platno«, kjer sta se morda = križali obe osnovi.
Star tkalski termin je tudi r. skat^, sku »viti, presti, sukati nit«, st. r. ) slikati, s'bku, st. č. skäti, sku, ohranjeno danes v č. dial. skadlen, skadlinek. To | popolnoma odgovarja lit. sükti sukü in lot. sukt z enakim pomenom. Težko bi! iz druge osnove kakor iz te stare reducirane prevojne stopnje k splošno slo- \ vanskemu sukati mogli razložiti osamljeni belokranjski termin škabica »za- i ponka, petlja za zapenjanje gumbov« iz sT^katbba, čeprav ta osnova pri južnih, Slovanih ni nikjer izpričana. Vendar ima tudi r. pilgovica, pilgovka, ukr. putio- \ vycja, p. dial. p^gwica poleg csl. pggy, gen. pggT^ve »gumb« še živo sorodstvo v j slov. pogiica »zaponka«. i
Za pojem »statve« je na precejšnjem delu slovenskega ozemlja izpričani termin krosna (st. spol mn.) ali krosne (ž. spol mn.), tako na Štajerskem, v Prek-; murju in v Beli Krajini. Sbh. je krosna (ž., ed.) izpričano samo na zahodu pri j katolikih. Big. in mak, je krosno (sr. spol ed.) »vratilo, vratovilo«, ukr. pa krosna i »okvir za napenjanje tkanine. Samo r. krosno in slš. krosna pomeni »statve«. \ Belokranjska in primorskohrvaška izvedenka krosnica se znova pojavi na Sed-^ mograškem.'' Ob Kolpi pomeni krosnica »tkalska deščica«, ki se tudi slš. ime-j nuje krosienko ali krosienka. Kakor slov. krošnja, dial. tudi krosna »torba po-j tujočega branjevca«, kar je z različnimi pomeni znano v vseh slovanskih jezi-1 kih (Berneker, SEW I 624), povezujejo etimologi tudi krosno z r. kreslo »stol«,^ lit. krase »stol«. Zanimivo je, da je v Beli krajini sinonim za »statve« tudi »stol«,^
C. D. Buck, A Ditionary of Selected Synonims in the principial indo-european languages, 1949 ' Sudbina stare slavenske baštine kod južnih Slavena, 1959, str. 4.
86\
in ni potrebno, da bi to razlagali kot kalk po nvn. Weberstuhl. Južnoslovanski i sinonimi za krosno kakor csl. postavh, sbh. stan ali sbh., mak., big. in rum. lazboj i niso na slovenskem ozemlju nikjer izpričani. Slovenski zahod pozna samo statve, \ stative, stalve. Podobne izpeljanke navaja Moszynski^ za poljščino, kjer po- j meni staciwa »podstavek za vodoravne statve«. Pri nas najdemo v tem pomenu ; samo statine pri Rabskih Slovencih.« Pleteršnik navaja tudi postave »štirje dro- | govi, ki nad tkalcem škripec drže«, žal brez lokalizacije. Ugotovljeno je, da je ' praslovanska tehnika tkanja poznala prvotno samo navpičen tip statev, ki so j sprva služile le za tkanje trakov (beseda trali je sorodna sti. tarku »vreteno« ] in lat. torqueo »tkem«), zato je pri vseh teh izvedenkah iz osnove stati težko j natančneje določiti pomenski razvoj. :
Med deli statev je najbolj zanimiv izraz trdo »tkalski glavnik«. V Sloven- ] skih Goricah tudi bida (sr. spol, mn.) »priprava za pletenje vrvi«, kar je gotovo j stara dediščina (r. berdo, p. bardo, č. brdo, big. b'brdo itd.). Psi. b^rdo spravljajo ; etimologi v zvezo z lot. birdo »statve« in stvn. borto »Borte«. Toda zaradi ho- i monimnih izrazov, kakor so južnoslov. in ukr. brdo »grič, hrib«, koroško slov. < brdo ali brda (sr. spol, mn.) »brv« ter sbh. in big. berce, berdica »del pluga« z : značilnim arealom (severazahod in jugovzhod slovanskega Balkana), pa pri teh i besedah vendarle še ni vse dokončno pojasnjeno. !
»Tkalski glavnik« se slovensko imenuje tudi greben (to uporablja že Tru- ¦ bar), izpričani pa so tudi sinonimi češelj, češi jak, gradaše, gredaše, brdoglavnik, ] belokranjsko tudi samo brdo. Ker se ti izrazi uporabljajo tudi za česanje preje, , sinonima za ahle »Hechel«) in še za nekatere druge priprave pri tkanju različnih ¦' vrst blaga (npr. za nikalnik), mi ni bilo mogoče samo iz razpoložljivega slovar- : skega gradiva natančneje določiti njihove pomenske funkcije. Slov. gradašiti ' »česati prejo«, tudi gredašiti, bi bilo mogoče povezati s psi. grqda, ki je kot ; tkalski termin izpričana v sbh. gredica in p. grzqdki, čeprav z drugačnimi po- ; meni. Sinonim mikati psi. mykati poznajo tudi češčina, slovaščina, ruščina in i ukrajinščina v enakem pomenu. To vežejo z lit. maükti »lupiti, dreti«, sti. muncati i »razvezuje« itd. (Trubačev, Rem. Etim. 68). Srbohrvaščina pozna za »tkalski glav- • nik« tudi termine gargaša, gargača poleg glagola gargati. To utegne biti po i ustnem mnenju F. Bezlaja v zvezi z osnovo ide. 'ger- »viti, plesti«, prim. lit. ; gargalas, gargolas »niti, pasma«, sti. gunah »posamezne niti v tkivu, pri vrvi«, i V slovenščini je iz te osnove grnec »iz protja pleten koš«, kar ustreza lit. gurbas', »koš, pleter« in je zato dvomljivo, da bi bilo tudi slov. dial gärnik poleg gärmote, j gärnote »motovilo, motavnik« (vzh. štaj.) hibridno tvorjeno iz nvn. Garn »nit« in j sin. motati (tako izvaja to Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Sloweni- i sehen 127). Tvorba je lahko podedovana, čeprav je slov. in sbh. -a- v gargati, \ garnik itd. težko zadovoljivo pojasniti. Drugi sbh. sinonimi za pojem »tkalski ; glavnik« so še greben, gvozdenka, ogrebača, ogreblo, perjanica. \
Star izraz za del statev je tudi bilo, ki ga omenja Sadar (Lan in konoplja, ^ str. 65): greben, brdoglavnik, bik. brdo tiči v bilu in B. Račič, Domače tkalstvo i v Beli Krajini, Sin. III—IV, 152: skozi to vrže tkalka čolniček z nitjo, ki jo'\ zabije z bilom v katerem je brdo. Psi. bidlo je izvedeno iz osnove, kakor je v • biti, bijem, in je poznano večini Slovanov (Trubačev, Rem. term. 130). \
Zanimiv izraz za nas pa so ničalnice. V slovenščini so izpričane oblike ¦ ničevnice, ničavnice, ničnice, obnite, prekmursko tudi prtnice, pletnice. Vodnik i
' Moszynski, Kultura ludowa Sfowian I, str. 332. V. Novak, Etl. XVII, 62.
87
rabi ličavnice, v slovarjih sem našla tudi nišnice in nitečnice. Temu popolnoma'; odgovarjajo vzhodnopoljski izrazi nicielnice, niči, nicianlii, nicienice, niciaiii ] (M. Falihska, Slownictwo Warmii i Mazur, index). Tudi sbh. dial. je izpričano i ničenice, dalje slš. nitelnice, ukr. nycynyci, blr. nicelbnicy, r. ni(y, nitnicy, ni- ] čenski, nicenicy. Poleg tega tudi st. č. nyitidl(n)icze in da se polkrog zaključi naj vzhodu Balkana še big. niščelki, niti. Trubačev, Rem. term. 132 opozarja pri tem | tudi na dvojnost psi. nith in nifb (r. mn. nity!), kar pa na jugu, žal, ne moremo \ več razlikovati.
Tudi slov. terminu zev, ki ga Pleteršnik ne navaja v tkalskem pomenu, odgovarja r. zev, p. ziew in slš. živa.
Splošno slovanski pa so izrazi slov. podnožje (podnožka, podnožnica, pod- \ nožnik, a tudi branovlak, stopalnik, pedalo, nagaun), ki ne manjka v nobenem j slovanskem jeziku. Nekoliko ožji areal imajo slovenska vratila. Ločimo zadnje \ vratilo, nvn. Weberbaum, Garnbaum, na katerega se navija osnova. Vodnik ; navaja sinonim šipno, Cigale pa za Štajersko navoj. Poleg tega pa še prednje ' ali prsno vratilo, nvn. Brustbaum. Pri Rabskih Slovencih se ta imenuje pršičnjek t (V. Novak, Etn. XVII 62), za zgornjo Savinjsko dolino omenja Anka Novak pum\ za zadnji val pri statvah, kar je gotovo izposojeno iz srvn. »Baum«. Poleg č. vrati- '¦, dlo in ukr. vorotylo je tudi sbh., mak. in big. vratilo, medtem ko je r. navoj, ukr. i navij, navojka, blr. nawöjka, p. navoj slš. ndvo;. Deloma je tudi na češkem in na-j srbohrvaškem ozemlju v rabi navijak in navoj. Vodnikovo šipno bi bilo mogoče ; rekonstruirati v 'ščipi>no, vendar je psi. ščip^ci »klešče« prim. slov. dial. ščipec j »klešče za utrinjanje luči«. Izrazi osnovni in blagovni val, ki jih uporablja Zoreč ; v Tkaninoznanstvu, so umetno tvorjeni in nimajo nič skupnega z ljudskim iz- j ročilom. ;
Za kos platna, ki je pritrjen na vratilu, da se navežejo nanj konci osnutka, i pozna slovenščina izraze pritkavača (Račič za Belo Krajino) in dokonček (pri j Sadarju je to pomensko nekoliko nejasno). >
Tkalec pripravi osnovo (osnutek, snova, snutek, kita) na snovačah (tudi { vitlenu, snovalu) iz preje, ki jo dobi v klopkah. Konci osnove se imenujejo tirje, tirji, trji in turje, turinje, štiri, potirki, panterki, pantrki, kar spada gotovo vse k silno razvejani indoevropski osnovi *ster- »štrleti, moleti«. Snovalnica se imenuje v Beli Krajini tudi darilo, ki ga prinesejo tkalki. Za napravo, ki služi za pretikanje prečnih niti (votek), pozna slovenščina oba glavna slovanska izraza: čolniček (belokranjsko čunek, Rateče čouničak, dolenjsko tudi tdkavac) in suvalnica, snuvalnica z zanimivimi areali. Iz psi. čBintict so današnji č., slš., p., r., : ukr., blr. izrazi, na Balkanu pa pozna to samo osrednji sbh. pas, kjer je v rabi ! tudi sinonim ladjica. \
Za navijanje votka na cevke služi sukalo ali potak. Slovanski izrazi so iz- .i vedeni iz različnih prevojnih stopenj osnove sukati, st>kati in sučiti. Mak. je ' sukalo, sbh. kajk. tudi sukalo, sukalnik, enako č. sukadlo, luž. sukadlo p. in pbl. j saködla, medtem ko je r. skalo, skalhnica skalhno. Enako je tvorjeno lit. sukeklis \ »mešalka«. Sin. potak je iz iste osnove kakor votek (psi. po-fbk'h .•pi'BJci'), prim. i sbh. potka, poutka, poučica in krpatsko ukr. pütka »votek«. Psi. gfbk'b »votek« ; pa je znano v vseh slovanskih jezikih razen v lužiški srbščini. Iz slovanskih '< jezikov je tudi madž. ontok. I
Za enakomerno širino tkanine uporabljajo razpinjač (Pleteršnik nima), j ki odgovarja p. rozpionki, rozponki, rozpieradla, wzpieradla, rozpieraki, roz- \ pieraczki. Sadar navaja slovenske sinonime palice, vostiči, cepiči, proji. Zadnji \
88 - ,4
izraz navaja F. Bezlaj (Eseji 126) med slovenskimi leksičnimi vzporednicami z baltskimi jeziki. Slovenske oblike proj (m. ed.), pioji (m. mn.), proje (ž. mn.), sproj, sproje in sprosti odgovarjajo lit. sprqstas, star. spranstas »okvir za natezanje platna, okvir za sušenje živalskih kož«. Oboje, slovensko in baltsko, je o-jevska prevojna stopnja osnove presti, prqdg, le da pomeni litavsko spresti »napenjati«. Tudi sinonim sproga ima svoj baltski ekvivalent v lit. sprenglys »okvir«. To pa je oboje iz osnove za-preči, za-prežem, lit. sprengti. Najbolj razširjen slovanski sinonim je r. pjalo, pjalhci, st. č. padla pa je pri nas izpričan le z glagolom peliti »napenjati«, npr. rokavi se mi pelijo.
Osnovna sestavina statev je tudi škripec (Prekmurje), tudi čigice, prim. r. skripica, luž. (s)kfipk, škfipk, č. kfipec, sbh. škripci, big. skrepci.
Stara splošnoslovanska beseda je tudi pasmo, to je dvajset, trideset ali štirideset niti združenih v en pramen. Pleteršnik navaja za Štajersko po Dajnku in Miklošiču, da je pasmo kakih dvanajst niti osnutka. Za srbohrvaško ozemlje navaja Gavazzi, da je pasmo trideset oz. šestdeset niti osnutka, Machek v Etim. slov. češ. pa navaja, da je na Češkem pasmo dvajset, trideset do štirideset niti osnove. Iz razpoložljive literature ni mogoče zanesljivo sklepati za celotno slovensko ozemlje, vendar pa je zanimiva Gavazzijeva opomba,*" da se je pri severozahodnih obrobnih južnih Slovanih bolj uveljavil dvajsetinski sistem štetja, medtem ko prevladuje v osrednjih predelih šestdesetinski.
Sbh, predeno, predence je večja enota štetja (1200 niti), in besedo poznajo tudi na Štajerskem.
Podobne vloge imajo tudi izrazi pram, pramen, pramenič, pramič, prame, stremen in cep, vendar ni popolnoma jasno, kje je meja med izrazi pri tkanju in pri pletenju vrvi. Tudi pramen je splošnoslovanski izraz s prvotnim pomenom »kita las ali niti«, to se je šele kasneje razvilo v »snop žarkov« ali »izvir«. Slovenskim tkalskim pomenom pram, prame je danes pomensko blizu samo še lu-žiško promjo, promje »pasmo«.
Po ustnem mnenju F. Bezlaja je tudi slov. štrakelj (m.) »kleine Strähne, ein abgesonderter Teil einer Strähne« (kar poskuša Pleteršnik razložiti iz nemškega Strang), prastar domač izraz, ki glasoslovno popolnoma odgovarja lit strouga, sruoga »Strähne, Streifen, Gebinde«. Isto velja tudi za rene (ž. mn.) »Garnwinde«, kar Striedter-Temps, DLS 209 ne loči od rena »Hafendeckel«. Izhodiščno slovensko rena ustreza lit. riesti »aufbiegen, aufrollen«, riesme »Zettel auf dem Weberbaum«, retas »zusammengedreht, gewunden« itd.
Pozornosti vreden arhaizem je tudi sin. nada »fehlerhafte Verdickung der Spinnfadens«. Temu ustreza v slovanskih jezikih samo rusko snadith »zusammenbringen, festmachen, aneinanderfügen«, toda slovenskemu pomenu bolje ustreza sorodno lotiško snät »locker zusammendrehen« in staro irsko snäthe »Faden«.
F. Bezlaj (Eseji 127) navaja med arhaizmi tudi koroško narečno tota, totka »povesmo«, kar se po prevojni stopnji ujema z lit. tampyti »durch mehrfaches Ziehen oder Spannen dehnen«, medtem ko je splošno slovansko samo tqtiva iz te osnove.
Ze Mantuani je pred leti opozarjal na arhaične ostaline v našem ljudskem tkalstvu. Tako na primitivne tkalske naprave, starejše od statev, na katere je naletel v Beli Krajini in na Gorenjskem. Za najbolj primitivno tkanje ozkih pasov navaja termin rak, za katerega pa pravi F. Bezlaj, da si ga ne upa dokončno
M. Gavazzi, Sudbina . . . str. 6.
89
razložiti. Po njegovem ustnem mnenju spada h korenu 'uer- »drehen, biegen« in isto velja tudi za ime znane soteske Rak pri Skocjanu, obenem s toponimom Rakek. Suponirati bi bilo treba neko izhodno 'iioT-k-os ali nekaj podobnega, vendar pri tej izredno razvejani indoevropski osnovi, iz katere je v mnogih jezikih nešteto izrazov za tkanje, nikjer ni ugotovljen determinant -k- (gornje rena je iz 'resna iz ide. "urei-ic'-).
Zanimiva beseda je tudi sin. povesmo, ki se rabi samo za najboljšo prejo. Izvedena je podobno kakor pasmo iz po- + vqzati, vendar ima izrazito zahodno-slovanski areal (č. povesmo »deset prgišč lanu«, d. luž. povezmo). Slabša preja da trjačno platno, trjače (glej tirje). Sinonim tulje, tule (ž. mn.), tuljava, tulava se ujema s csl. stvolije »kopriva«. V Beli Krajini imenujejo najslabšo prejo podmašek, naternina, za kar nisem našla razlage.
Sorazmerno malo je v našem tkalstvu izposojenk iz sosednjih jezikov. Naj omenim notranjsko krnjel »tkalec«, kar se ujema z bellun. karnel »tkalec« iz Carnia (Meyer-Lübke, REW 1703). Goriško vrtnariti »štrene beliti«, kar se zdi na videz popolnoma slovensko, pa je razložil Štrekelj iz romanskega ordi-tura, orditorium. Za naše stritov, štritof, štritU sodi moj oče, da že zaradi prevelike razlike v pomenu ne more biti izposojeno iz srvn. strichtuoch »prt za pre-cejanje«, medtem ko je štritof »kos platna, rob pri prtu, priprava za motanje niti, klopčič itd.). Tudi štruca »povesmo« je lahko kljub koroško nemškemu strutz »povesmo« domače, saj je tudi alpsko nemško pais(s)en, pais(s)el, pis(s)n »povesmo« izposojeno iz slovenščine.
S tem seveda še ni izčrpana celotna slovenska tkalska terminologija in njena problematika. Podrobno sistematično iskanje po slovenskih obrobnih narečjih bi gotovo prineslo še nekaj zanimivih ostankov. Vendar lahko rečemo, da je domače tkalstvo, tako kot ga etnološko pojmujemo, v Sloveniji že zamrlo. Analiza ohranjenih terminov pa nam kaže, da se v slovenščini ne prepletajo med seboj samo južno-, zahodno- in vzhodnoslovanski izrazi, ampak ima naš jezik kakor v drugem besednem zakladu mnogo samostojnega, kar je mogoče deloma preko baltskih jezikov povezati z indoevropsko dediščino.
901