Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * vračajo. - Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono $ posamne številke po 20 h. » večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. septembra 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Vinogradništvo in vinarstvo. Vinarski, kletarski in sadjarski tečaji za ljudsko-šolske učitelje. Poljedelsko ministrstvo ter ministrstvo za uk in bogočastje je odredilo sporazumno z deželno vlado in deželnim odborom, da se s tekočim letom zopet uvedejo nekaj let opuščeni učiteljski kmetijski tečaji, z razločkom, da se sedaj isti ne bodo vršili, kakor svoj čas, le o počitnicah, marveč v takem času, ko bode mogoče pokazati praktično vsa glavna dela, tičoča se gori navedenih predmetov. Zato se bodo eni in isti učitelji trikrat sešli in sicer spomladi v drugi polovici meseca marca, ali v slučaju zaostale vegetacije, v prvi polovici aprila, k poduku o vinarstvu in sadjarstvu (12 dnij); poleti od 20.—22. ju-nija istotako k poduku o vinarstvu in sadjarstvu; v jeseni v Prvi polovici oktobra, pa k poduku o kletarstvu (7 dnij). Prvi tečaj in sicer o kletarstvu bo že to jesen od 5.—12. °ktobra na Grmski kmetijski šoli Pri Novemmestu. Spomladi se bo vršil še posebej en tečaj v Ljubljani za nem-ske učitelje; drugače bodo vsi te-^aji na Grmu. Vsako leto se bo sprejelo 12—15 učiteljev, ki bodo dobivali po 4 krone na dan in pa vsakokratnih 12 kron v pokritje potnih stroškov. Davčne olajšave pri okuženih ali po u imali poškodovanih in na novo napravljenih vinogradih. (Ob enem odgovor na zadej stavljeno vprašanje.) Zakon o elementarnih škodah z dne ti. junija 1. 1888., št. 81. drž. zakona, daje posestniku pravico , ako je bil namreč dohodek njegovih zemljišč v gotovi meri uničen, bodisi vsled trtnih škodljivcev ali pa po drugih uimah, namreč po toči, vodi ali vsled ognja, zahtevati, da se mu odpiše davek za tisto leto, v katerem je bil dohodek zmanjšan ali uničen. Ako se je pa donos pridelkov znižal vsled drugih, na izreden način nastopajočih dogodkov, kakor n. pr. vsled mraza, dolgotrajne suše, po žuželkah in miših, vsled peronospore ali grozdne ples-nobe, tedaj se le milostnim potom odpiše davek. Sprva se je prištevala sem tudi po trtni uši prouzročena škoda, toda vsled pozneje izdanega državnega zakona št. 150., z dne 3. oktobra 1891 in št. 157., z dne 12. oktobra 1891, se je ta krivica odpravila in se sedaj vsakemu posestniku, ki naznani po trtni uši prouzročeno škodo, odpiše četrt, pol, tričetrt ali cel davek od dotične parcele. In sicer se odpiše za 25°/o zemljiškega davka, ako se je dohodek vinograda zmanjšal za več nego četrtino do polovice; za 50°/o, ako je dohodek za polovico do triče-trtine manjši, za 75°/o, če je več kot tričetrtine uničenega; ves davek se pa odpiše, če je sploh vsa parcela uničena. Prošnja za odpis davka se mora že pred trgatvijo vložiti, da se more škoda pravočasno pregledati in odmeriti. V prošnji je navesti za koliko se je znižal dohodek oziroma koliko je že napadenega. Prošnjo je vložiti potom županstva, katero jo potem glavarstvu predloži. Tozadevna prošnja mora biti kolikor mogoče kratka in jasna. Glasi naj se tako-le: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Vsled naznanila, ki sem ga podal občinskemu predstojništvu dne........., pokazala se je trtna uš v mojem vinogradu parcela št.......Vsled tega se je pride- lek v mojem vinogradu za toliko znižal, da so nastali pogoji za odpis davka po zakonu z dne 6 junija 1. 1888., drž. zak. štev. 81. in po drž. zak. z dne 3. oktobra 1891., št. 150. Prosim toraj slavno c. kr, okzajno glavarstvo naj blagovoli ukreniti, da se škoda pregleda in da se mi v smislu zakona odpiše zemljiški davek. V..........dne .... 190 . N. N. posestnik štev. . . Take in enake prošnje so kolek a proste. Enkrat znižani davek od po trtni uši vničenih vinogradov ostane neizpremenjen, dokler se od dotične parcele ne naznani, da se je ali znova s trtami zasadila, ali pa v druge namene porabila. Ako se je od dotične parcele odpisala le polovica davka in je trtna uš čez nekaj let še ostali del ugonobila, potem se prosi za nadaljni odpis ostalega davka. Ko se je spremenila dotična parcela za pridelovanje drugih kmetijskih pridelkov, treba je to takoj pristojni davkariji naznaniti, najkasneje pa v teku 4 tednov po izpremembi, da potem davek za to kmetijsko panogo odmerijo, kajti drugače se davek odmeri šele za leto pozneje, kar je posebno vpo-števati, če se za novo obdelovanje manjši davek plačuje. Ko se tako izpremenjeno parcelo zopet s trtami zasadi, je treba to vnovič naznaniti, da se potem dotična parcela iz nova obdači, odnosno za nekaj let davka oprosti. Prošnja za znižanje davka pri izpremembi obdelovanja se glasi: Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra ! Ker se je pokazala trtna uš, kakor je razvidno iz priloženega občinskega potrdila pod ./•, sem bil prisiljen opustiti vinograd na svoji zemljiški parceli št. . . . in porabiti to parcelo kot njivo (senožet itd.). Ta izprememba se je godila s koncem.............. Na podlagi § 8., zak. z dne 27. junija 1. 1885., drž. zak. štev. 3 de 1886., prosim, naj se potrebno ukrene, da se uvrsti ta parcela v primeren bonitetni razred novega obdelovanja in se na to izpre- membo jemlje ozir pri razdelitvi zemljiškega davka. V .........dne............ N. N. posestnik št. . . Vsaka prošnja mora biti potrjena od občinskega predstojnika. Vsak na novo zasajeni vinograd, ki je bil po trtni uši uničen ali če se nahaja najdlje 25 km od okuženega kraja, je prost davka in sicer 10 let, če je dotična parcela popred služila za vinograd, in istotako tudi, če dotična parcela ni za vinograd služila n. pr. njiva, travnik, gozd itd., da je le v okuženem kraju. Da se odpiše davek za 10 let se morajo manjše, kot samostojno zaznamovane parcele popolnoma prenoviti; pri velikih parcelah se pa mora prenoviti vsaj 1ji ha ali 695, okroglo 700 kvadratnih sež-njev. Prošnja za oprostitev tozadevnega davka več posestnikov skupaj se glasi: Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra! Ker se je pokazala trtna uš, so se uničili deloma ali popolnoma v zaznamku pod ./■ navedeni trtni nasadi ter so se nadomestili z novimi, cepljenimi ameriškimi trtami. Kot pooblaščenec oškodovanih posestnikov naznanjam to in prosim, da se ukrene potrebno, da bodo deležne navedene parcele v zmislu drž. zak. št. 143, z dne 15. junija 1900, 1Dietnega opro-ščenja zemljiškega davka. Potrdilo glede parcel, okuženih po trtni uši, kakor tudi potrdilo glede onih parcel, ki sicer še niso okužene po trtni uši, pa ne leže dalje, kakor 25 km od okužene parcele, je priloženo. V .........dne............ Podpis: Prošnja za posameznika se pa glasi: Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra! Udano podpisani naznanja, da je svojo njivo, (senožet, pašnik, gozd) pare. št........., ki meri .........m2 (oziroma del svoje pare. št. . . ., v obsegu . . . m2) z ameriškimi trtami zasadil in prosi, da se potrebno ukrene, da dobi na podlagi § 1., drž. zak. št. 138., z dne 26. junija 1894. desetletno oproščenje zemljiškega davka. Potrdilo, da je občina . . . ., v kateri leži omenjeno zemljišče proglašena na podlagi §§ 1. in 4., drž. zak. z dne 3. aprila 1875., št. 61, kot okužena po trtni uši, in potrdilo občinskega predstojnika, da se je moja, oziroma del moje parcele št.............v obsegu ...........w2, z ameriškimi trtami zasadila, je prošnji priloženo. V............dne............ Podpis: Da se davek za dotično zemljišče že s prihodnjim letom odpiše, se mora vložiti taka pismena ali ustna prošnja vsaj v teku decembra predidočega leta. X. Splošno. Pazite pri nabiranju jezic! Kakor sem se prepričal, bode letos precej ježić. Ako se hoče boljšo ceno zanje doseči, morajo biti ježiće v lepem suhem vremenu nabrane, ležati morajo nekaj časa na solncu, potem se morajo pod streho sušiti in večkrat premešati. Ježice, dobro shranjene, suhe in lepo rumene imajo vedno večjo veljavo; take vrste blago bodem kupoval po boljši ceni. Slabo shranjene, črne, plesnjiv6 ježiće nimajo nikake veljave iu jih ne morem za svojo tovarno p° nobeni ceni prevzeti. Karol Pollakt tovarna usnja v Ljubljani- Današnja številka ima prilogo lekarne K. Germana v Belovaru. 275 -- Gospodinje, pozor! Velika priljubljenost Kathrei-nerjeve Kneippove sladne kave, ki se je že leta in leta izborno obnesla povsod, provzročuje vedno nove, manj vredne posnemke, da se jih obranite in izognete škodi, zahtevajte vedno le pristno Kath-reinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na njem slika župnika Kneippa kot varstvena znamka in ime Kathreiner. Kakšna jajca so za podlaganje kokošim naj prikladnoj ša 1 Mnogokrat se opazuje, da kokoši zasedejo po celo gnjezdo jajec, kadar začno valiti, ali ko mine ta čas, pa je od kacih 15 do 20 jajec le par piščet Izvaljenih, za katerimi kloputa par mesecev koklja in treba hraniti vse skoraj — zastonj. Vse drugače pa je, ako okoli pridne koklje kar mrgoli drobiža, kateri brzo raste in ga z veseljem oskrbuje gospodinja. Da se po večkrat ne izvale iz jajec piščeta, kriva so navadno jajca, ki so pokvarjena, dostikrat pa tudi koklja, ki par piščet videvši pod seboj, noče več valiti. Kakšna toraj naj bodo jajca za valjenje? Prvič ne smejo biti čez tri tedne stara. Drugič naj bodo oplojena od mladega in čvrstega petelina, zato je neumno držati petelina pri hiši, da je že star. Tudi ne sme biti pri jednem petelinu nad 8—10 kokošij. Tretjič velja uzeti jajca od dveletnih kokošij, katera so navadno debelejša od enoletnih, da tako potem tudi piščeta večja zrastejo. Četrtič mora biti lupina jajca čista, brez raz-poklin in vsako jajce mora se, predno se nastavi, čedno obrisati, da ne bi nesnaga na lupini branila gorkoti od koklje zkozi lupino. Zadnjič se priporoča za valjenje namenjena jajca prej shraniti na suhem, zračnem, pa ne na solnčnem prostoru, tudi se morajo čez par dnij preobračati, to pa zato, da se ne bi znotrajna mehka lupina posušila in bi jajce vsled tega bilo pokvarjeno. Tako skovarjena jajca se priporoča dati pod kokoš koncem sušca ali v začetku malega travna, ker v najlepšej spomladi izlegla piščeta naglo rasto, manj hrane potrebujejo, ker se kmalo pasejo, pa če so pridne vrste, jarice že na drugo zimo neso, kadar je jaj-cam najlepša cena. Nekaj opominov za naše kuharice. 1.) Ne namakajte mesa za dolgo v vodi, ker s tem mnogo užitnih vlakenj svoj okus zgubi. — 2.) Ne kuhajte nič brez soli, vsaj vodo prej osolite, kadar krompir v lupinah v njej kuhate. 3.) Ne kuhajte nikoli, razun sile, ne da bi bila posoda pokrita, ker iz odprte posode uhaja mnogo soparov, ki so v jedi prijetni, a izpuhteli delajo po kuhinji zrak zaduhel. 4.) Ne rabite za zabelo starega sala ali masla, predno ga nijste prekuhali ter tako iz njega spravili razne škodljive snovi. 5.) Ne puščajte ostale pečenke na peči, ker s tem se posoda kvari. 6.) Ne puščajte masla ali mleka blizo smrdljivih in slabih stvarij, da se onega duha ne na vzamejo! Pohorski. Kazne drohnosti. Starost raznih živalij. Po opazovanju prirodoslovcev žive razne živali sledečo dobo: Pajek 1 leto, čebela 4, veverica 7, zajec 7—8, domači zajec 8—9, koza in ovca po 10, fazan 15, lisica 16, mačka 18, rak 26, svinja, golob, kanarček, jelen in medved po 20, osel 20—25, pes 23—28, kuna 25—42, gos 50, orel, pav, papiga, vrana in labud po 100, karp (riba) 100—150 in slon od 150 do 200 let. Hitrost raznih živalij. Neki angleški prirodopisec je izračunal hitrost raznih živalij. Po njegovem računu prehiti vse štiri- nožce pes, hrt imenovan, ker preteče v minuti 1250 metrov. Zatem je konj, kateri mu zaostaja le kacih 100 metrov. Žirafa doleti v minuti 900 metrov, tiger 860, toda ne vstraja dolgo. Volk doseže daljino 570, zajec pa 400 metrov. Od ptičev najhitrejši je poštni golob, kateri preleti celo 1200 metrov na minuto. Za njim pride slavljeni morski zrakoplo-vec albatros. Od naših ptičev je gotovo najhitreja lastovica, tako da se še sicer urnemu jastrebu ali sokolu ne mili zanjo, vedevši, da je ne doseže. Od morskih rib je brez dvombe najhitrejši delfin, kateri prepluje v uri po 30 do 35 kilometrov daljave, zato zlahka spremlja najhitrejše parobrode po več ur daleč. Precej naglo plove tudi slanik. Velikan kit prejadra tudi po 20—25 kilometrov v jed-nej uri. Sicer pa ta ne plove z navade tako hitro, ampak kadar ga okoljščine v to prisilijo. Gospodarske živine je na celem svetu po zadnjem štetju: 9 milijonov oslov in mezgov, 32 milijonov koz, 67 milijonov konj, 104 milijone svinj, 312 milijonov volov in krav pa 511 milij. ovac. Uvoz masla v Anglijo. Preobljudena in bogata Anglija potrebuje ogiomno množino masla na leto. Če tudi se na Angleškem in Irskem skrbno goji goveja živina, da se pridela doma veliko masla, vendar ga je treba še iz tujine kupovati veliko. Samo meseca januvarija 1. 1901. bilo je došlo na Angleško 300.932 starih centov masla. In sicer je bilo uvoženih z Rusije in Sibirije 9.254 centov iz Švedije 16.118, Nemčije 5.493, Nizozemskega 16.555, Francije 20.162, Združenih držav v Ameriki 24.234, Novega Zelanda 21.522 ter še iz malega Danskega 117.803 cente masla. To gotovo ni malo število! Prahizmleka. ŠvedEcken-berg izumil je zadnji čas način, po kojem se baje spremeni mleko v prah. Ta je lepe bele barve in prijetnega duba. Če se mu doda vode in segreje do 70° C gorkote, postane zopet mleko. Podvržen baje ni nobenej napaki, da bi se skvaril. Iz 10 litrov mleka se napravi za jeden kilogram tega prahu. Tako se poroča o tej iznajdbi, ko bi se uresničila, storil bi se velik preobrat v našem mlekarstvu. Svinjske kože, kako najbolje porabiti? Običajno je pri nas, da ko svinje koljemo, njih ščetine ostrgamo ter kože kot nekako zabelo napravimo in se-sekamo. Vse drugače pa to delajo na Ruskem, kjer svinjam snemajo kože enako drugim živalim, ter jih v velikih množinah prodajajo na Angleško po znatnih cenah od 6 — 9 kron za jedno. Ondotni usnjarji jih raznovrstno izdelujejo, tako da se njih izdelki rabijo in štejejo marsikje za goveje kože, razno jermenje, konjska oprava, podplati itd. pa so le izdelki iz svinjskih kož. Pač angleška prebrisanost ! Pomanjkanje mesa v Nemčiji se čuti vsled novega zakona čedalje bolj. Novi, predlansko leto upeljani zakon namreč prepoveduje uvažati živino iz drugih držav. Da pa doma nimajo dosti živine, kaže že v par letih jako občutljivo pomanjkanje mesa po mnogih mestih Nemčije. Tako so v Monakovem zaklali 1. 1901. 42.000 svinj manj, nego 1. 1900., in v prvej polovici 1. 1902. zopet 17.000 manj, nego že 1. 1901 ob tem času. Ondotni gostilničarji so sklenili zvišati ceno pri jedilih, nad čemur se razburja ljudstvo ter so mnoge občine in zastopi že sklenili prositi vlado, naj prekliče omenjeni zakon o prepovedi uvažanja ptuje živine. Izvoz jajec z Danskega. Po uradni statistiki bilo jel. 1900 na ptuje trge iz Danskega odposlanih 332 milijonov jajec, v vrednosti 24 milijonov kron. V letu 1898 odposlanih je bilo 264 milijonov jajec v vrednosti 16 milijonov kron, dočim leta 1870. le samo za 26.600 kron. Naglo rastoče število jako pospešujejo razna društva, zvezana v letu 1895 v glavnej zvezi, katera ima sedaj že nad 26.000 udov. Glavna naloga društva je, da se skrbi in odpošilja jajca čvrsta in dobro ohranjena. Vsako jajce mora biti od kacega uda društva pregledano, zraven pa listek, kedaj je bilo zneseno. Ako se zasači v tem kaka goljufija, se takoj občutljivo kaznuje. Zato pa imajo ta jajca zlasti na angleških trgih prednost celo pred domačimi. Narodnogospodarske drobtine. I. Shramba za žito. Ako je marljivi kmet čez celo pol leta toliko skrben, da je dobro postregel setvi na njivi in jo čedno izmlatil, gotovo bi mu zamerili, ako ne bi te svoje naloge dovršil s tem, da težko pridelano zrje pošteno shrani. In zato mu je neobhodno potrebna shramba, kašta ali žitnica imenovana. Kakšna naj bode ta shramba ? Za to vprašanje naj bodo sledeča navodila: 1. Napravi naj se na suhem in zračnem kraju, v nadstropju pod streho, ali tudi pri tleh nekaka soba. Na kmetih je le ta navadno z deskami zaplan-kana. 2. Se mora shramba dobro zaplankati, da ne more vanjo perutnina, miši ali pa tudi druga golazen, katera bi napravljala škodo in nesnago. Tudi veter ne sme vleči po shrambi, ker bi pri-mešaval prah k zrnju itd. 3. Tla v shrambi morajo biti čedna, da se po njih v kacem kotu lahko nasuje zrnje, ako je še vlažno za shraniti. 4. Skrinje za zrnje naj se vselej, predno se v nje nasuje zrnje, dobro pregledajo, so-li čedne in nimajo kacih lukenj in razpok. 5. Se mora skrbeti za varne zapahe, kakor na zunanja vrata, tako tudi na posamezne skrinje. Previdnost nikoli ne škoduje. 6. Se mora na pokrov vsake skrinje zapisati ime in leto dotičnega zrnja, da se ve pozneje za setev pravo vzeti. 7. Je treba v shrambi tudi precej svetlobe, zato treba napraviti vanjo par oken, da se lažje ohrani snaga in red ondi, brez da bi bilo treba luči. 8. Je treba po zimi večkrat natančno pregledovati zrnje, se li morda ne kvari vsled vlažnosti ali kacega mrčesa. To vse je treba za časa popraviti s tem, da se zrnje premeče in očisti. Tako oskrbovana shramba bo imela za kmeta velik dobiček, ker mu bode varno shranila njegov težko pridelani zaklad čvrsto, nepokvarjeno zrnje za razne njegove potrebe. Pohorski. II. Klet, kakšna naj bode za shrambo sočivja po zimi 1 Gotovo ga ni za zdravega človeka boljšega prigrizka po zimi, nego je jed od svežega sočivja. Ta nas nekako spominja na mile letne čase, dasiravno nas morda narava obdaja z mrazom in snegom. Pa je tudi za bolehavi želodec takšna jed kaj primerno krepčilo. Da se tega naužijemo, treba nam pred vsem skrbeti, kako naj si napravimo klet, kjer se edino da sočivje ali zelenjad še dolgo po zimi sveža in okusna ohraniti. Klet se mora postaviti na suhem prostoru, da ne sili voda vanjo. Ako pa je kraj moker, mora se skrbeti za primerne odtoke (kanale), da ostanejo v kleti tla suha. To velja posebej še za to, ker mora biti klet vsaj za kak meter globoko v zemlji, da ji ostane zrak po letu hladen, po zimi pa primerno gorak. Dobra klet mora biti obokana, ker le tako ji ostane toplota bolj enakomerna. Ako je mogoče, naj se klet razdeli v oddelke, da je za vino in mošt posebej, za sočivje pa zopet druga, kajti vino se zlasti ob vrenju rado navzame duha od sočivja. Klet za sočivje mora imeti kakšno okno, da je nekaj svetlobe v njej. Zlasti solata ne more dolgo uspevati v polnej temi. Sedaj se prostori v kleti razdele v razne oddelke. Tu se napravi v kot pregraja, da se nasuje vanjo krompir, ondi repa, korenje, pesa, redkev, peteršilj in hren položijo na prst, navrh pa še s prstjo nekoliko pokrijejo. Kje blizu okna pa se na tlak nasuje peščene prsti in se vanjo posadi precej na gosto endivije ali kakšne druge solate. Pazi naj se pa pri tem, da se ta vzame iz vrta ob suhem vremenu in ne premrazena, sicer navadno kmalu gnije. Isto velja tudi o zeljnatih glavah, samo, da se te posade bolj po narazen, da se ne dotikajo, sicer gnjijejo jedna od druge. Ako je za te premalo prostora, jih po nekod narobe obrnjene obesijo z vrvmi za kakšne kavlje v kleti, da jim mokrota odteče in tako dalje časa ostanejo sveže. Temperatura v kleti mora ostati vedno enakomerna. Ako nastopi hud mraz, treba večkrat na vrata napraviti nekako odejo iz slame, tudi line se morajo dobro zapreti, ali ko nekoliko odneha, se mora zopet skrbeti za svetlobo od okna. Seveda mora biti to stekleno, da ne more veter v klet poleg svetlobe. Ob najhujšem mrazu po nekod davajo v klet lonec z žarečim ogljem. To pa velja le ondi, kjer je klet brez vsacega paža od slame ali praproti, da ni nevarnosti za požar. Ako smo tako oskrbeli svojo klet in vestno shranili svoje pridelke, upati smemo, da bomo še v poznej zimi jih veseli in zadovoljno vživali, kar Bog daj! Pohorski. III. Mera, kako naj se sadi sočivje. Sedaj, ko je razno sočivje že večinoma razraslo, sedaj nam ono samo kaže, koliko prostora potrebuje za svoj pravi raz vitek. Kadar je ono v najboljše] rasti, to pač na samem, vidi se razločno, da mu je poleg druzega oskrbovanja treba tudi precej prostora. Ako je ta pretesen, razume se, da se ne more povoljno razviti. Najbolje se to vidi pri zelju. Ako primerjamo drobne sadike v spomladi z sedaj razraščenim ko-ščevjem in glavami, kolik je razloček! Prej tako redko, je sedaj še vse pregosto nasajeno v zelniku. Zato pa se ženske ob saditvi tako rade motijo, da sade veliko pregosto. Ker se tudi izkušenemu človeku tako zdi, vredno je, da si vzamemo sedaj nekako mero, po katerej se bomo prihodnjo spomlad ravnali, kadar bomo zeljne sadike zopet sadili. Takšno „mero11 imajo že marsikje in je vredna, da se udomači povsod. Ta mera je čisto enostavna in ima podobo velikih grabelj s tremi zobmi. Med zobmi je odmerjena širina, kako daleč naj bode vsajena zeljnata sadika, jedna od druge. Navadno je ta prostor okoli laket dolg, kar se nam ob saditvi zdi kaj redko, sedaj ko je zelje doraslo, pa je ravno prav. S temi grabljami se dela meja po zelj-niku, kadar se sadike sade, to pa navskriž, jedenkrat po dolgem, drugič pa počez, da napravimo lepe štirikote. Na oglih teh štiri-kotov zaznamovano je mesto, kjer naj se sadika sadi. Da se grablje vlečejo vselej jednakomerno, paziti je, da se vleče vselej prvi rob po brazdi, kjer je bil prej tretji, tako da ima vse sajenje jednako razvrstitev. Ko je zelnik nasajen, vidimo kaj lepe vrste, od spodaj in od strani štirikote, kar je za oko dopadljivo. Kakor rečeno, je to največ vredno radi tega, da morajo vse ženske enako po vrstah saditi, sicer delajo vsaka drugače, navadno pa še vse pregosto. To napako pa spoznaš in vidiš navadno še-le takrat, ko je že vse prepozno za popraviti. Ta razvrstitev v prave meje pa ne velja samo radi lepote, te-muč je tudi kaj priročna pozneje pri pletvi, okopavanju in obiranju zelja. Znano je namreč, da se na jesen, kadar je treba svinje krmiti z razno kuhovino, rabi v prvej vrsti obiranje ali trebljenje zelja za to. Ako je zelje dosti redko nasajeno in v vrstah, koliko lažje se vrši to delo, nego če je zelnik nasajen pregosto in vse navzkriž. Toda ne samo za zelnik velja takšna mera, nego tudi za razne druge sadeže, n. pr. peso, kolerabo, endivijo, sploh vse, kar hočemo v vrstah saditi. Seveda se mora mera napraviti za to po velikosti sadežev večja ali manjša. Napravi se pa takšna mera lahko čisto enostavno. V podobi velikih grabelj ima po dolgem držalo, nato počez grabljišče, v katerem je po odločenej meri nasajenih po tri ali še več zob. Te grablje se vlečejo ravno po njivi, v prvič je to treba paziti, pozneje pa se s prvim zobom držati jame od prej zadnjega zoba in vrste bodo lepo v redu. Enako se to stori z vrstami počez, kar nam v kotih da pravi prostor za saditi. Kdor je ta način sajenja enkrat poskusil, se ga bode rad držal še pozneje, prepričan, da se s tem na zelniku in vrtu lahko ohrani pri saditvi pravi red. Pohorski. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 76: (R. G. v Št.) Kako se obrezuje malinjek in kedaj ? Odgovor 76: Malinjek se lahko obrezuje kmalu potem ko se sad potrga ali pa spomladi. Ker rodi le enoletni les, odreže se toraj ves stari les. Če se obreže t. j. če se odstranijo vsi oni poganjki, ki so že imeli sad takoj po obiratvi, se drugi mladi poganjki toliko bolje za prihodnje leto razvijejo. Kar se odreže, se odreže blizu zemlje. Vprašanje 77: (Fr. Ž. v Sk.). Ali res jedo grozdje kuniće, lisice in psi? Nekateri grozdi so tako čudno obrani, ne morem pa zalotiti, kedo da mi to škodo napravlja. Odgovor 77: Vse tri navedene živali jedo grozdje prav rade; najlepše pa pozoblje lisica. Prvih dveh se obranite edino le, če se Vam posreči vjeti jih v past, še bolje pa vstreliti, kar morete najgotovejše po noči ob luninem svitu izvršiti. Psa pa odvadite če ga pred ozobljenim grozdom parkrat pošteno nasekate. Vprašanje 78: (G. F. v Š.) Kedaj imam pravico na odpis davka po trtni uši uničenega in zopet na novo z ameriško trto zasajenega vinograda ? Moram res celo dotično parcelo na novo prerigo-lati in z ameriško trto zasaditi, da se mi odpiše davek za neko gotovo dobo let, mislim za 10 ali 12 let? Pri nas vlada v tem oziru različno mnenje; nihče ni prav na jasnem, tudi tisti ne, ki bi morali biti. Prosim obširnega tozadevnega odgovora v prihodnji številki „Nar. Gospodarja". Odgovor 78: Ker je to vprašanje važno in bi vtegnilo tudi druge vinogradnike interesovati, posvetili smo temu vprašanju poseben članek v tej številki pod naslovom „Davčne olajšave pri okuženih ali po uimah poškodovanih in na novo napravljenih vinogradih". Vprašanje 791 (B. Z. v G.) Del mojega travnika je poln preslice, do-čim je ostali del z lepo čisto travo poraščen, Od kod pride vendar to, da raste preslica le na enem kraju in kako jo najlaglje zatrem? Odgovor 79: Nastop preslice znači vlažna, mokrotna tla. Čim bolj močvirnat je svet tem več preslice se pokaže. Te se iznebite le, če vodo odpeljete, kar dosežete pri nekoliko nagnjenem travniku kar jednostavno s tem, da napravite nekaj odvodnih jarkov s plugom. Preslico pa tudi pomorite če poškropite po dotičnem kraju z rastoplino klorovega apna ali soli. Najcenejši in najhitrejši je seveda prvi način. Vprašanje 80: (R. D. v Ž.) Imam premalo belega in črnega grozdja, da bi mogel napraviti vsako posebej zato mislim skupaj prešati. Kaj je bolje če koj grozdje zmešam ali pa potem mošt oziroma vino? Odgovor 80: Je pač vseeno, kaj in kako ukrenete. Glavno pri tem je, da grozdje rebljate t. j. na žični mreži ali kako drugače odstranite vse peclje, ter pustite mošt le z lušinami pokipeti, da vino ne postane pretrpko. Vprašanje 81: (R. P. v K.) V enem listu lanskega ali predlanskega „Nar. Gospodarja" sem čital kako po Moravskem pripravljajo iz češpelj „povidel", pa sem zdaj čisto pozabil, lista pa tudi ne morem dobiti v [roke, ne vem ali se je zgubil ali so ga strgali, torej Vas uljudno prosim, če bi hoteli še enkrat v prvem listu, ki bo sedaj izšel nas natanko podučiti in da bi natisnili to reč, če ne bo prepozno, ker letos češplje še precej kažejo. Odgovor M: Zdaj sami izprevidite, kako dobro je, ako človek gospodarske liste skozi leto lepo spravlja, ob novem letu pa naprosi knjigoveza, da mu jih zlepi in zveže skupaj, da se more zateči v sili k temu učitelju. S po-vidlom se pečajo posebno veliko v čeških deželah in pa v deželi sv. Elizabete, lepi Turingiji, kjer izdeljujejo iz češpelj povidel v veliki meri. Povidel prav za prav ni nič druzega, kot neka bolj groba vrsta omake ali zolzna. Popolnoma zrele češplje so v ta namen zelo pripravne in veliko, veliko let je bil turingijski češpljevi povidel zelo iskano in dobro plačevano izvozno blago v Ameriko. Ker je konkurenca od juga, v prvi vrsti Bosne, velika, zato mnogi nemški povidlarji raje kupujejo suhe bosniške češplje, po 24 K met. stot, jim odvzamejo pečke in delajo povidel iz ostalega. V obče je želeti, da bi se ta način izkoriščanja in porabe češpelj tudi v naših krajih vdomačil in sicer v prav veliki meri, kajti posebno v dobrih letinah ga skoro ni načina, po katerem bi se dal obilni blagoslov češpljevega sadu, ki potiska svojo ceno močno navzdol bolje izkoristiti. Ne samo, da češpljevi povidel v domači kuhinji veliko zaleže in [prihrani mnogo kron, ampak to blago ima še vedno dovolj odjemalcev zlasti v severnih deželah Evrope in na vzhodu, od kar je izvoz v Ameriko precej pal. Seveda se močno povprašuje le po dobro napravljenem povidlu. Kakor drugje iz češpelj tako delajo v Šleziji povidel in črešenj — zapomnite si to Štangarji in drugi Dolenjci, pa tudi Vipavci z ostalo Notranjsko. Kako se napravlja povidel? V Turingiji skuhajo naj preje češplje, potem močnik stiskajo (pasirajo) skozi močno sito, da odstranijo pečke ozir. koščice, pridenejo zraven nekoliko celih ali pa zrezanih orehov v zeleni lupini, nekoliko ingverja, limoninih lupinic in na- geljnovih'žbic in nato kuhajo in kuhajo toliko časa da se vsa kuha zgosti. Mej huho je treba neprenehoma mešati. Kuhajo v velikih bakrenih kotlih, mešajoč z lesenimi močnimi bergljami, to delo ni ravno preveč prijetno, dela znoj in zahteva precej časa. Zgotovljeno blago se vliva še gorko v sodčeke, če se misli poslati naprej, če je pa namenjeno za dom, se spravi v lonce, ki se prevežejo s pergamentnim papirjem. Blago se dolgo drži, ako je prav napravljeno in spravljeno, do dveh let; če se nekoliko okisa kterikrat, se pri-dene nekoliko očiščene pepclike ali potošlja in tako se zopet popravi. Kuhn, izdajatelj „sadnega trga" (nemški list „Obstmarkt") v Riksdorfu računa v svojem obsežnem delu o vpo-rabi češpelj, da se dobi iz 100 kg češpelj kg povidla, ki računjen po 30 vin. za kg zadene ca K 10. Ako odštejemo od tega kupno ceno za češplje K 5 in stroške za napravo K 3, tedaj ostane čistega dobička okrog 2 K. Seveda niso letine, ko bi se dobile češplje po K 5 za met. stot posebno pogostne. Vprašanje 82: (M. D. v Š.) Članek o pridelovanji travnega semena v „Nar. Gospodarju" me je privedel do tega, da želim tudi jaz poskusiti travno seme pridelovati in sicer ako mi to Gosp. Zveza priporoči in ako mi zagotovi odjem, ozir. posredovanje prodaje semena; toraj prosim sveta, kakšno vrsto naj bi sejal, zemljo imam bolj lahko, deloma zvezno. Lega je solnčna, ker svet leži na griču, a ne visoko. Prosim torej potrebnega nasveta v ta namen, da se bom vedel ravnati in pripraviti potrebni prostor, oziroma ncobsejan pustiti. Odgovor 82: Nam se zdi jako pametno, da bi se potrebno travno seme pridelovalo v domovini, mesto da ga za drag denar kupujemo iz tujine. Da bi Zveza od Vas še mnogo raje prevzela tako blago, nego od kakega tujca, je umljivo samo po sebi. Trave s katerimi bi Vam kazalo napraviti poskušnje pa so: 1. ) francoska pahovka, 2. ) angleška „ 3. ) laška „ 4. ) travniška bilnica, 5. ) senožetna šopulja (tratnica), 6. ) pasji rep, 7. ) pasja trava, 8. ) mačji rep, 9. ) lisičji rep. Da bi koj prvo leto začeli v velikem to ali ono rastlino sejati, tega Vam ne svetujemo, treba preje pre- skusiti svoj teren in ravnanje s semenskimi travami. Dober stati Vam ne more za vspeh na podlagi same teorije noben človek, treba je praktičnih poskusov z ozirom na Vaš kraj in ker teh najbrže še ni, zato jih morate napraviti sami. Seje se pa 10.000 m2: in sicer na 1 ha ali porabna vredn. brez pribitka semena je 1.) franc, pahovke 83 kg 644°/o 2.) angl. „ 58 „ 73°/o 3.) laške „ 61 „ 55°/0 4.) travn. bilnica 2OV2 „ 43> 5.) senož. šopulja 15 „ 57°/o 6.) pasji rep 28 „ 56°/o 7.) pasja trava 46 , 48°/o 8.) mačji rep 18 j) 87°/o 9.) lisičji rep 25 „ 25°/o Brez pribitka vzamemo množino posevka takrat kadar se seje ena sama rastlina zase, kot je ravno pri pridelovanji semena. Pri setvi mešane krme, deteljnih trav, pa se jemlje pribitek 10 do 100°/o. Porabna vrednost semena kaže, kakšno seme da se sploh dobi v kupčiji. Iz procentnih števil vidite, da od nekaterega semena komaj polovica izkali, tri četrtinke so pa pri travnem semenu že prav redka prikazen. Poskusite tedaj in Bog Vam daj srečo. Morda si tudi Vi kedaj iz travnih semen še sezidate lepo palačo, kot je to znano o kmetih na Nemškem. 120.000 amerikanskega rožja ali blllpin debeliti za suho cepiti rip. ali IVIUulls portalis 45 cm. dolge, imam na prodaj 100 kom. za 83 kr. ali 10.000 83 gld. Dalje 15 000 divjakov ali korenjakov (rip. portalis), nekaj posebno močnih. Kdor bi potreboval za matičjake, naj mi naznani ali hoče imeti skopane v jeseni ali spomladi. Cena I. vrste za 100 kom. 2 gld., II. vrste 1 gld. 70 kr. Pri vsakem naročilu je poslati nekaj are. Pošiljatev po dogovoru Pošilja se samo v okužene kraje, Martin Zlodnjak, posestnik v Bodkovci, z. p. Juršinci. Prirmrn^a c ti ■ Vzajemna zavaroval-rl l[JUI Uua oo . nj[cil proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša. Trgovina in obrt. Trgovina. Naredba zadevajoča trgovino na obroke. (Konec) II. V nasprotju s prejšnjimi zadevnimi predpisi je podvrženo danes posebno zbiranje naročb izven stajališča obrti, in sicer pri osebah, katere naročenega blaga ne uporabljajo v svojem poslovnem obratu, omejitvam, katere imajo tudi za obrt na obroke praktičen pomen. Ako sodišča izvejo pri svojem uradnem opravilu, posebno pri spornih razpravah, da je bilo obročno opravilo potom zbiranja naročb proti določbam zakona z dne 25. februarja 1902, drž. zak. št. 49, sklenjeno, imajo to naznaniti politični oblasti, katera je poklicana, radi prestopkov obrtnega reda, vpeljati kazensko postopanje. III. Glede spečavanja tiskovin in zbiranja predplačnikov in podpisnikov, ne veljajo določbe §§ 59, 59 b) in 59 c) obrtnega reda [§ 59 d) obrt. reda]. Za tiskovine in druge mehaničnim ali kemičnim potom pomnožene izdelke literature ali umetnosti, posebno za knjige in potom tiska izdelane podobe, velja določba § 23. tiskovnega zakona. Torej je odvisno krošnjar-stvo s tiskovinami, prodaja istih izven k temu redno določenih prostorov in zbiranje predplačnikov in naročnikov od posebnega dovoljenja varnostne oblasti. Obrt. Dosedanje ravnanje pri stiskanji lanenega olja. Svoj čas sem čital v neki knjigi, ki govori o pridobivanji raznih rastlinskih olj, tudi te-le stavke: „V prejšnjih časih, ko stroji še davno niso bili na oni stopinji popolnosti kot so dandanes, so pridobivali ljudje olje s tem, da so iztiskali oljnate snovi v prav priprostih stiskalnicah in še danes rabijo na južnem Laškem stiskalnice (preše), ki so tako priprosto sestavljene, da smemo reči: pred tisoč leti so imele stiskalnice v on-dotnih krajih ravno tako podobo, kakor jo imajo še danes.“ Žal, da ne veljajo te besede samo za spodnjo Italijo, ampak tudi o slovenskih oljarjih po Sta- jarskem in Kranjskem lahko rečemo in zapišemo ravno to. Tam, kjer pridobivajo olje na razumen način, rabijo v obče ali prav močne železne stiskalnice na vreteno ali pa na koleno, ker take stiskalnice dado mnogo več olja nego navadne. Največkrat pa se rabijo za pridobivanje olja hidravlične stiskalnice; moč, s katero iztiskajo te stiskalnice je tako ogromna, da iztisne do mala vse olje, iz ostalih delov semena: lupin, staničevja itd. pa se narede trdne deske lanenih tropin. Ako so hidravlične stiskalnice tako uravnane, da jih je mogoče segrevati, potem je dobitek olja še večji, ker so olja pri navadni toplini precej debelo tekoča, pri razgretji pa teko bolj redko in zato lažje odteko. Pa tudi z naj krepkejšimi stiskalnicami ne moremo dobiti iz rastlin vsega olja, ampak v tropinah ostane še vedno del olja, kakor kaže naslednja sestava: rastlina iztigno imajo™ olja olje sebi še olja v odstotkih ogršica 44-2°/o 37-69°/o 6T9°/o mak . 44°/o 37-29°/o 6'830/o lan . . 37-95°lo 30‘15°lo 7'81°/o zem.oreli44TO°/o 37TO°/o 6,49°/o Vsled teh velikih zgub postaja danes vedno važnejši neki drugi način pridobivanja olja, ki nosi ime ekstrakcijsko postopanje in ima svoj temelj v naslednjem: Nekatere tekočine, ki imajo nizko vrelišče, kakor n. pr. žvepleni vodik, bencol, petrolejevi eter, ligrom, imajo lastnost, da olja prav lahko v sebi raztope. Ako v pripravnih posodah denemo skupaj oljnate rastlinske snovi in pa tako tekočino, tedaj se tolšče popolnoma stope v raztopilu, dočim ostali rastlinski deli, ki nimajo v sebi nič več olja, zastanejo. To raztopino olja je treba v pripravnih posodah le toliko segrevati, da raztopilo izpuhti in na dnu ostane čista tolšča. Para raz- topila se z ohlajenjem izpremeni zopet v tekočino, ki se zamore znova porabiti za izvlečenje (ekstra-hovanje) olja. Seveda v praksi pridobivanje olja na ta način ni tako priprosto, kakor smo ga ravno opisali, tu smo omenili samo načelo postopanja; raztopilo namreč izvleče razven olja tudi še razne druge dišeče in barvane snovi iz rastlin in večkrat je zelo težavno ločiti te snovi od olja. Sicer se je pa današnji tehniki že posrečilo iznajti taka raztopila, da zamoremo ž njihovo pomočjo pridelovati olje najizvrstnejše kakovosti, tako da zamoremo reči, da je v obče ekstrakcijsko postopanje za pridobivanje olja najprimernejše, ker ne da samo kvantitativno največ olja, ampak daje tudi takoj olje v takem stanji, da ga ni treba več čistiti. Je-li je tudi za pridobivanje lanenega semena to postopanje najbolj racijonalno, ne moremo trditi. Ker pri tem zgubijo na vrednosti tropine, ki so tudi važen faktor v oljarni. Račun bi nam to najbolje pokazal. Lahko izprevidimo, da je mogoče vrednost snovij, ki jih rabimo za stiskanje olja, le takrat pravilno presojati, ako poznamo absolutno množino olja, ki se nahaja v njih; ravno tako moremo samo na ta način soditi o vrednosti strojev, ki jih rabimo pri pridobivanji olja. V oljarni, ki hoče razumno delati, je treba zato pogostoma majhne poskušnje, s katerimi se določuje množina olja, ki se nahaja v oljnatem materijalu, to bi vsem olj ar jem najtopleje priporočali, ako nočejo biti ukanjeni pri nakupu lanenega semena. Opomnimo sicer, da v resnici se v oljarni nikdar ne dobi toliko olja, kakor kaže predskušnja, a kolikor manjša je razlika, toliko primernejše in racijonelneje je postopanje pri izdelavi. Priprava, s katero se delajo take preskušnje, je precej priprosta, ako bi koga zanimala, si jo lahko naroči po Gospodarski zvezi. Važen del pri nji je Liebigov hladilnik. Za vsako poskušajo se rabi 10 dkg zmeletega lanenega semena in ako rezultat take preskušnje pomnožimo z 10, dobimo absolutno množino olja v preiskovani snovi. Te preskušnje so tako natančne, da se pravilno izpeljane razločujejo mej seboj k večjemu za ^io odstotka. Pri delu v veliki meri se seveda materijal ne da tako natančno iztisniti, kakor pokaže predskušnja. Ako postavimo množino olja dobljenega pri skušnji enako 100, je resnična množina v oljarni vselej za več odstotkov nižja nego 100. Na ta način dobimo s pomočjo stiskalnic na koleno več olja nego z navadnim prešam na vreteno, s hidravličnimi zopet več nego z onimi na koleno, največ olja pa dobimo s pomočjo izvlečkovega postopanja. Zato ne more biti veliko dvoma o vprašanju, kateri način pridobivanja olja da je najboljši. Ako imamo delati s pomočjo stiskalnic, tedaj stoje hidravlične na prvem mestu pred vsemi, sicer pa ima ekstrakcijsko postopanje prednost pred drugimi načini. Že smo enkrat omenili, da zgubi olje, ako se segreva precej veliko na barvi, okusu in duhu in že iz tega stališča je ekstracijsko postopanje veliko vredno. Velikanski pritisek, ki ga imajo hidravlične stiskalnice, nas rešuje potrebe tako močno segrevati, kakor je potrebno pri slabih stiskalnicah na vreteno. Po današnjem stanji tehnike so priporočila vredne samo hidravlične stiskalnice in ekstracijsko postopanje. Seme, iz katerega se dobiva olje, je obdano od trde lupine, ki obdaja oljnato jedro. Stiskalnice bi morale najpreje lupine streti, predno bi začelo teči olje. Da olajšamo delo stiskalnicam in dobimo kar največ olja, zato seme preje pripravimo za stiskanje v mlinu na stopah. Pri nas rabijo oljarji še izključno stope, v boljših oljarnah pa so jih nadomestili z mečkali z valjci, ki jim pravijo pokončni mlini. Stope imajo to napako, da ne stro in ne zdrobijo vsega zrnja, pri preiskovanji dobimo mnogo celega ; poleg tega potrebujejo stope tudi precej gonilne sile in postrežbe in so neprijetne vsled močnega stresavanja poslopja in ropota, ki ga provzročajo. Nekateri so poskusili mleti laneno zrnje mesto v stopah v navadnih mlinskih kamenih, ki so jih postavili samo toliko narazen, da se je zrnje ravno zdrobilo. Pa kamni se pri tem preveč zapacajo in motijo nadaljno delo, zato rabijo boljše oljarne danes izključno le valjčkove mečkalnice ali pokončne mline. Predno pride zrnje v mlin, ga je treba dobro očistiti, da se odstrani na pr. kamenje, ki bi lahko poškodovalo valjce. Oblika pokončnega mlina je v kratkih besedah ta: Imamo najpreje vodoravno ležeč okrogel kamen (spodnja plošča), ki se vrti na okoli okrog vertikalne osi; na tej spodnji plošči pa drčita kakor dve vozni kolesi, dva druga okrogla kamena in mečkata zrnje, ki pride pod nju. Ker se za tak mlin ne potrebuje veliko moči, zato je mogoče spodnjo ploščo spraviti v prav hiter tek in tako v kratkem času zmleti velike množine semena. Zmleto seme pride potem v posebne vreče iz gostotkane bombaže-vine ali še večkrat v gosto tkanino iz žime. Natančneje popisovanje vseh teh del, kakor tudi strojev za mletev, stiskanje in ekstrakcijo bi tu ne bilo umestno in bi vzelo veliko preveč prostora, poleg tega da bi marsikaj ostalo tudi še nerazumljivega. Zatorej sklenemo ta članek, omenjajoč še, da se dobijo vse razne priprave za stiskanje olja pri tvrdki Brinck & Hubner stroj arna v Mannheimu. —o— ZADRUGA Zeljarska zadruga v Šmartnem ol) Savi postavila si je lastni dom in si preskrbela najmoderniše zeljarske stroje; potrebno posodo nakupila je pri sodarski zadrugi na Češnjici. Z veseljem bilježimo to vest, ki znaci v našem slovenskem zadružništvu lep napredek. Nova želj ar na bila je v nedeljo dne 6. septembra t. 1. svečano izročena svojemu namenu; blagoslovil jo je č. g. šentpeterski kapelan. Svečanosti se je udeležilo lepo število zavednih šmartenskih za-drugarjev in mnogo prijateljev [zadružništva. „Gospodarsko zvezo11 so zastopali gg. dr. J. Ev. Krek, Josip Jeglič in Ivan Rožman. Gospod dr. Jan. Ev. Krek — predsednik „Gospodarske zveze11 imel je slavnostni govor, v kojem je pojasnil namen in pomen zeljarske zadruge in načrtal pot, po kojem naj hodi, da bo dobro pro-spevala. Prav iskreno želimo, da bi šmartenski zadrugarji nikdar ne pozabili na njegove besede. Spregovoril je tudi kmetovalec Klander, ki je v krepkih besedah prav dobro opozarjal na dolžnosti, koje imajo zadrugarji napram zadrugi. Ker je vodstvo zadruge v dobrih rokah in so njeni člani trdni in pametni možje, ki se zavedajo dvojih dolžnostij, ni dvoma, da bo zadruga imela najlepše vs-pehe — v korist članov in v čast slovenskega zadružništva. Bilance. Hranilnica in posojilnica v Dobrunjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v upravnem 1. pristopil 1, odpadel 1, koncem 1. 41 s vplačanimi deleži K 82; odpovedano: 0. Denarni promet: K 44.975'72. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) J K h Inventar Posojila Zaostale obresti Nal. denar pri druzih zavodih Vrednost tiskovin po odpisu 30°/o Predplač. obresti od izposojil 345 23.580 955 200 ' 28 360 22 39 Deleži j 82 Hranilne vloge s kapital, obr. 10.673 Predplačane obresti posojil . 27 Izposoji la 14 400 Rezervni zaklad 105 Čisti dobiček 180 03 55 54 49 | 25.468 61 || 25.468 61 II 1 II Okrajna posojilnica v Kanalu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 308, v upravnem 1. pristopilo 40, izstopili 3, koncem 1. 345. Deleži: začetkom leta. K 630, v upravnem letu prirastlo K 80, odpadlo K 6, koncem 1. K 704; odpovedano: 3. Denarni promet: K 226.369‘81. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar neprem. in 5°/o odpis Zaostale obresti posojil. . . Delež pri „Gosp. zvezi1 . . „ „ „Ljud. posojilnici1 . Gotovina 31. decembra 1902 . 112.415 23706 644 1.084 200 4 4 306 38 88 48 34 31 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad Obresti rezervnega zaklada . Čisti dobiček 704 136.044 457 3.975 178 1.001 36 25 08 83 87 1 142 361 39 142.361 39 Deželni odbor — češki — in revizija. Deželni odbor češki spada k onim zelo redkim deželnim odborom, ki spoznavajo važnost zadružništva in dajejo zadrugam zdatne podpore. Takim deželnim odborom priznava revizijski zakon z dne 10. junija 1903 d. z. št. 133 — v § 14 pravico, da smejo zvrševati revizijo če hočejo in dokler hočejo pri zadrugah, ki so prejele z deželnih sredstev podpore. Deželni odbor češki se je posvetoval o tej pravici in je sklenil v svoji seji dne 2. septembra 1.1. — da se ne bode posluževal navedene pravice, temveč prepušča revizijo zadrug zadružnim zvezam. Pozor! Mlekarske zadruge! Družba „Alfa separator11 nam naznanja, da bode koncem oktobra in začetkom novembra potoval njen specijalni monter g. Petarson po Kranjskem in pregledoval vse stroje Alfa separatorje, ki so v rabi, ter bo ob enem zvršil morebiti potrebna popravila. Zadrugam ni treba za monterja ničesar plačati, ne potnih stroškov, ne za delo; le dele strojev, ki bi se morali morebiti zamenjati — plačajo zadruge. Zadruge, ki želijo, da je obišče monter, naj nam to najdalje do 5. oktobra t. 1. naznanijo. Prodaja živinske soli. Kakor znano, se je s postavo z dne 30. januarja 1903, d. zak. št. 23. znižala cena živinske soli, tako da si jo more vsak živinorejec ložje preskrbeti. Tudi nekatere naše zadruge prodajajo živinsko sol, kar je jako koristno in bi samo priporočali, naj zadruge vplivajo na svoje člane, da porabljajo pri živinoreji — živinsko sol. Zvedeli smo pa, da so imele nekatere zadruge pri prodaji živinske soli sitnosti in so bile čelo kaznovane, ker niso prodaje pravilno naznanile — in ko so vprašale pri oblasti, kje da naj naznanijo — niso mogle dobiti odgovora. Radi tega navajamo tu § 4. ukaza c. kr. finančnega minister-stva z dne 30. januarja 1903, drž. zak. št. 24, ki daje tozadevna navodila in se glasi: Kdor hoče kupčevati z živinsko soljo z znižano ceno, mora to najdalje isti dan, ko prične s kupčijo pismeno ali ustmeno naznaniti pristojnemu oddelku c. kr. finančne straže in ob enem navesti lokal kupčije; ravno tako se mora naznaniti, če se morebiti lokal spremeni. Nadalje morajo prodajalci živinske soli voditi o dobavi in oddaji živinske soli knjigo in smejo to knjigo c. kr. finančni organi vsikdar vpogledati. V knjigo se mora vpisovati sledeče: a) glede dobave: dan, kojega je sol došla — in kje se je dobila (c. kr. zaloga soli ali trgovec s živinsko soljo) in pa množino vsake pojedine pošiljatve; V) glede oddaje: aa) pri prodaji na debelo, t. j. najmanj 50 kg skupaj — dan od- Oprtaljsko đružtvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje, za četvrtu upravnu g. 1902. Članovi: krajem g. 1901 205, u g. 1902 pristupilo 7, istupilo 3, krajem g. 209. Dielovi: iz g. 1901 K 820, u g. 1902 pridošlo K 16, krajem g. 1902 K 836; odpovedano: 0. Novčani promet: K 31.076-56. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. decembra 1902 . 1.012 52 Zadružni dielovi 836 Zajmovi kod zadrugara. . i 46.787 44 Uložci i zajmovi 49.829 31 Pokućstvo 194 22 Napried plaćenii interes od Zaostali interesi kod zadrugara 2.628 87 dužnika ....... 95 14 Napried plaćeni interes na pa- Rezervni fond 723 39 sivne zajmove 157 24 Čisti dobitak 116 45 Tekući račun 820 1 51.600 29 51.600 29 Okrajna posojilnica v Mokronogu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 23, izstopilo 21; koncem leta 256 s vplačanimi deleži K 6.139; odpovedano: 0. Denarni promet: K 97.225-37. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 67.848 42 Deleži 6.139 Zaostale obresti posojil. . . 703 55 Hranilne vloge s kapit. obrest. 60.711 94 Naložen denar 521 33 Predplačane obresti posojil . 712 02 Nevzdign. obresti od tega . . 18 — Prehodnji zneski 9 06 Inventar 133 16 Rezerva in vstopnina . . . 2.206 51 Vrednost tiskovin 59 68 čisti dobiček 603 04 Gotovina konec leta 1902 . . 1.097 43 70.381 57 70.381 57 U Posojilnica in hranilnica v Sv. Križu pri Litiji, registrana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 285, v 1. 1902 pristopilo 33, odstopilo 9; koncem I. 309. Deleži: začetkom 1. K 570, v 1. 1902 prirastlo K 66, odpadlo K 18, koncem leta K 618; odpovedano: 0. Denarni promet: K 124.498"13. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naloženi denar Invent. premični in 10°/o odpis Zaostale obresti posojil. . . Prehodni Gotovina 31. decembra 1902 . 69.215 3,664 188 725 120 6.147 19 68 95 07 20 61 Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .... Predplačane obresti posojil . Prehodni Rezervni zaklad čisti dobiček 618 76.386 632 200 1.390 833 98 43 42 87 80 061 70 80 061 70 Kmetijsko društvo v Rečici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 15, iztopilo 11; koncem 1. 695 s vplačanimi deleži K 19.203; odpovedano: 0. daje, ime in bivališče odjemalca in množino vsake take prodaje; 66) pri prodaji na drobno — t. j. pod 50 kg — vsaki dan skupno množino, ki se je oddala. Denarni promet; K 167.38604. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri druzih zavodih Ohresli od naloženega denarja Vrednost blaga Terjatve na blagu pri zadruž. Vrednost inventarja . . . . Nepovrnjen davek . . . .' Vrednost nepremič. inventarja Gotovina konec leta 1902 . . 200 34 31.925 8.562 336 664 10427 681 61 53 16 18 85 83 42 Deleži 19.203 Neizplačane obresti deležev . 1.108 Izposojila 21.000 Dolg na blagu nezadružnikom 6.693 Dolg na obrestih izposojil . . 1.649 Rezervni zaklad 2 814 Obresti od tega 126 Čisli dobiček ....... II 237 87 05 21 65 63 17 52.832 58 || 52.832 58 T II Sprejem novih članic. Načelstvo Gospodarske Zvezeu sprejelo je v svoji zadnji seji dne 23. septembra t. 1. 17 novih članic — med temi 4 posojilnice, 4 mlekarne in 9 drugih zadrug. „Gospodarska Zveza“ ima sedaj čez 200 zadrug — med temi 117 posojilnic. Kmetijsko društvo v Srednjivasi, registrovana zadruga z omej. zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 prirastlo 26, koncem 1. 323 s vplačanimi deleži K 8.222-33; odpovedano: 0. Denarni promet; K 297.429'80. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Vrednost blaga 19.854 24 Deleži 8.222 33 Terjatve na blagu pri zadruž. 17.400 22 Izposojila 41.308 72 Terjatve na blagu pri nezadr. 477 01 Dolg na blagu zadružnikom . 555 — Vrednost inventarja .... 5 844 02 Dolg na blagu nezadružnikom 5.966 61 „ hiše 13.400 — Zidarskim mojstru . . . . 355 — Delež pri .Gosp. zvezi" . . 200 — Rezervni zaklad 1.507 17 Gotovina konec leta 1902 . . 1.252 04 Obresti rezervnega zaklada . 67 81 Čisti dobiček | 447 89 58.427 53 58.427 53 1 Mlekarska zadruga v Cerknici, registrovana zadruga z neom. zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: v letu 1902 pristopilo 104, izstopil 1; koncem leta 210 s vplačanimi deleži K 1.340; odpovedalo: 0. Denarni promet: K 63.039'89. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri druzih zavodih Terjatve na blagu pri neza- družnikih Vrednost inventarja .... „ ledu Gotovina konec leta 1902 . . 2 4.368 9.769 428 1.183 70 60 40 95 Deleži Izposojila Dolg na blagu zadružnikom . „ „ plačah in dninah „ „ inventarju .... „ „ najemnini .... „ „ drvah in svečavi Prehodni Rezervni zaklad Čisti dobiček 1.340 8.240 2.106 316 2 049 600 300 623 95 80 87 70 78 83 31 16 15.752 65 15.752 65 | Denarni promet „Centralne blagajne11 znašal je v prvem polletju 1903 13,539.946 K 40 vin. (reci: Trinajst milijonov petsto devet in trideset tisoč devet sto šet in štirideset kron 40 vin. To je vsekako jako lep vspeh, če se pomisli, da je pričela „Centralna blagajna11 — vrejena po naročilu c. kr. poljedeljskega mi-nisterstva — s l.januvarjem 1903 poslovati. Književnost. Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem. Spisal August Guzelj, c. kr. gozdarski komisar v Novemmeetu. Izdalo in založilo gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani. Kmetovalci dobijo knjigo brezplačno pri vodstvu gozdarskega društva v Ljubljani (Turjaški trg št. 3, I. nadst.) ali pa pri c. kr. okrajnih gozdnih nadzorstvih. Tudi v knjigarnah se dobi knjiga in stane vezana 1 K. Kakor gospod pisatelj v „Predgovoru11 prav umestno in resnično omenja, se mora dandanes zemljiški posestnik z vso silo boriti za svoj obstanek, ako se hoče vzdržati in treba je umnega gospo- darstva ne samo v kmetijstvu, temveč tudi v gozdu. Ako se pa ozremo po gozdih našega malega posestva, kaj moramo pripoznati? Da se le brezobzirno izkoriščajo, drugače pa skoraj popolnoma zanemarjajo, in da vsled tega vedno bolj propadajo. Koliko je gozdov, kateri so tako opustošeni, da danes po pravici pač ne zaslužijo tega imena. Z dobrim namenom, da bi se gozdno gospodarstvo zdatno zboljšalo, se je izdala ta knjiga — in bi se ta namen mogel prav lahko doseči, če si vsi kmetovalci knjigo naročijo — saj je brezplačna — in se tudi po njenih dobrih naukih ravnajo. Ker je knjiga pisana jako poljudno, jo bo mogel vsakdo lahko razumeti. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Cerkno, hr. in pos. (1.9.) K 21753-47 Št. Lenart, „ (6.9.) „ 7000'— Sv. Kun., „ „ „ Senožeče, „ „ , (8.9.) Vrhnika, „ „ „ Kr. gora, „ „ „ Pula, istarska pos. „ Žabnica, hr. in pos. (11. 9.) Dobrep., , „ Križevci, , „ Sred. vas,» „ Zg.Tuh., „ „ Sorica, „ „ Šebrelje, Planina. „ „ Št. J. ob S., „ Leskovica, „ St. J. ob j. z., „ Mokronog, Sevnica, Črni vrh, „ „ Pula, istarska pos. * Tržič, hr. in pos. (18. 9.) (12. 9.) (13. 9.) (15. 9.) (16. 9.) okr. (17. 9.) Planina, „ „ Rovte, „ „ Mošnje, „ Jesenice, „ „ Št. Peter, „ „ Cerknica, „ „ Št. J. ob j. ž., „ n n Pr* M Jesenice, hr. „ Tržič, „ „ (19. 9.) 3500 800 3000 1000 19000 1800 3000 2000 2200 1200 1400 1000 600 600 1000 2000 201 152 1000 3000 776 500 (22. 9.) (24. 9.) (1-V) 12000-— 1632P84 700"— 2000-— 1748 07 80 48 Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji m Sas (22.9.) „ 1100-— mm » n 1000-— z ""Sp n ff 5000 — (23.9.) „ 4000"— (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 179 12—12 ! F ZB E O- L E 2Z) poslovitnja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec august 1903. Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V 1 K V Badema Beram ? 2642 64 2317 81 4960 45 84 50 1498 80 784 — 480 — 63 Blagovica (za julij) . . 3802 — 2270 68 6072 68 868 — 1044 68 1090 — 72 — 101 „ (za august) . Bled za blejski kot . . ? 4389 06 6866 88 11255 94 848 80 1334 — 5510 — 600 — 104 Bloke 15103 87 15710 91 30814 78 13570 — 5865 60 1654 — 280 — 292 Borovnica Buzet ? Cerklje ? 28317 96 26527 70 54845 66 20929 4514 25 18960 430 190 Cerknica (za julij) . . 2634-7 59 18898 37 45245 96 12790 — 6589 16 1120 — 5226 — 532 „ (za august). . 30714 57 20544 71 51259 28 20245 36 4054 28 1240 — 2460 — 534 Cerkno 123176 06 127803 45 250979 51 18114 25 11447 31 2060 — 950 — P Češnjica 13425 08 11449 44 24874 52 4853 — 6419 40 4890 — 1300 — 139 Črni vrh 6982 91 6904 10 13808 20 2031 18 2346 94 4470 — 3743 76 160 Dobrepolje Dobrunje ? Domžale ? 33832 30 28995 60 62827 90 24281 17 12052 50 11030 1774 36 524 Frankolovo 6374 67 5229 63 11604 30 658 16 814 62 4120 85 3609 21 137 Gojzd 338 14 342 51 680 65 46 — 100 — 240 — 60 — 50 Gore (za julij) .... 3109 33 2459 21 5568 54 786 — 1612 04 800 — 820 — 52 „ (za august) . . . 2385 07 1814 32 4199 39 630 — 500 — 1300 — 400 — 58 Gorica cent. pos. (za julij) 100344 48 100257 48 200601 96 44767 91 22872 15 12863 42 1352 — 665 , „ „ (za aug.) 70732 94 70374 97 141107 91 17945 — 21891 50 5637 26 3782 — 676 Gorje 10785 71 10220 26 21005 97 4566 42 3750 79 5405 — 2198 70 293 Horjul 4652 73 4504 96 9157 69 1242 05 2373 80 2096 51 2325 02 296 Hrenovice Idrija ? 3573 03 2142 36 5715 39 904 — — — 2110 — 460 — 193 Ig 4413 19 4720 50 9133 69 3145 40 2605 29 2060 — 932 22 189 Izlake 5622 74 6819 78 12442 52 32 — 2888 98 3360 — 900 — 162 Jesenice Kamnik ? 15933 77 15019 86 30953 63 7634 — 7363 33 2400 — 1444 — P Kanal 7529 01 6306 69 13835 70 2220 — 3332 41 2800 — 455 — P Kandija Kazaze ? 32907 98 34473 35 67381 33 26257 52 6761 02 12780 — 2828 — 885 Košana 18440 08 16064 25 34504 33 1340 60 8820 94 3234 06 480 — 361 Kranjska gora .... 11198 17 11480 36 22678 53 2281 — 10615 90 50 — 4587 55 229 Križevci 55630 54 51810 21 107440 75 34144 22 22698 50 25250 — 7653 — 175 Laško 11118 32 12549 38 23667 70 5104 64 3846 39 8154 76 106 32 309 Leskovec 1075 78 1226 70 2302 48 536 — 498 — 720 — 439 . 191 Leskovica Livade P 1183 60 290 — 1473 60 640 — 290 — — — 520 — 84 Ljubljana — ljud. posoj. Ljubno ? 2083044 57 2064430 66 4147475 23 216282 74 168639 03 113859 31 98588 82 1577 Loškipotok na Taboru . 3644 65 4401 — 8045 65 3550 — 200 — 3200 — — — 28 Marenberg 1619 50 2115 84 3723 34 120 — 639 — 1440 — 1047 20 467 Marezige (za julij) . . 962 84 661 45 1624 29 17 — 48 15 340 — 707 — 190 „ (za august). . 706 62 254 40 961 02 504- — — — 250 — 41 — 192 Medulin 7701 76 6597 99 14299 75 6596 18 1467 61 1150 — 968 03 285 Mengeš 12589 71 10145 48 22735 19 3241 — 6655 63 3380 — 806 — P Metlika Mokronog .... P 17902 33 25493 31 43395 64 11714 78 7591 57 11653 — 4120 50 P Mošnje 4902 86 2870 26 7773 12 2730 — 2660 — 190 — 1153 25 121 Naklo Osap P 2161 35 2171 84 4333 19 606 — 826 84 130 — — — 47 Pišece (za julij) . . . 4697 05 2395 — 7092 05 2180 — 60 — 2160 — 1813 — P „ (august) . . . 6950 60 5895 92 12846 52 3020 — 1647 50 3990 1334 — P Planina 6267 03 6122 01 12389 04 580 — 456 35 5160 — 540 — 89 Polhov-Gradec .... 4038 43 4634 04 8672 47 3786 — 4561 91 — — 190 — 138 Poljane Pulj P 13666 93 12250 37 25917 30 10356 — 8834 59 2560 — 1823 20 408 Radeče 8760 76 8660 60 17421 36 2156 78 2225 — 5891 25 1678 — 443 Rečica Renče P 7019 50 11098 34 18117 84 5283 — 7182 01 3800 — 1272 — 415 Ribnica (za julij) . . . 22383 04 20478 60 42861 64 9800 50 16411 90 1840 — 1900 — 251 „ (za august) . . 23891 79 26264 10 50155 89 10269 68 13960 90 9149 94 4880 — 253 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov I ITI O vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K V K V K V K V K V Ricmanje ? Rob 4280 19 4305 60 8585 79 2066 2804 34 500 70 166 Roč ? Rova 5462 89 4890 10352 89 858 690 4200 400 _ 218 Rovte ? Selce 11272 41 11117 48 22389 89 9121 58 3006 15 3863 1600 302 Semič 10071 42 9756 19 19827 61 4024 — 5543 79 2380 — 120 — ? Senožeče 884 56 100 — 826 76 — — — — 100 — 600 — 279 Sevnica . . . . . ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 2383 17 2376 32 4759 49 160 2000 15 Sorica 3443 13 3443 13 6886 26 3215 68 100 — — — — — 17 Srednjavas 10613 46 11154 28 21767 74 5598 10 2361 41 4260 — 4106 — 382 Staraloka 11527 84 6908 55 18436 39 6371 — 4968 45 1840 — 4640 — 222 Stari grad 20931 16 19619 59 40550 75 18541 — 8342 27 3860 — 1810 — 538 Stari trg ? Struge 6035 13 5847 35 11882 48 3380 3320 _ 300 _ _ 35 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 3520 28 2908 39 6428 67 1616 1363 68 660 705 „ 132 Sv. Jurij ob j. ž 6591 34 6362 60 12953 94 4639 30 3448 16 1386 — 853 — 168 Sv. Jurij pri Kranji. . . — — — — 19099 63 5929 — 2590 — 3740 — 1150 — 230 Sv. Križ pri Kostanjici . 4608 21 5930 32 10538 53 2290 — 1096 75 4790 — 1266 69 P Sv. Križ pri Litiji. . . 9797 85 8808 67 18606 53 3052 — 3256 99 5041 04 3415 03 322 Sv. Kunigunda .... 7660 79 8144 36 15805 15 5334 — 3613 99 1000 — 227 26 76 „ Lenart . . . . ? Šebrelje 2216 16 1870 02 4086 18 296 1302 26 460 514 86 94 Škocijan 8083 03 8013 91 16096 94 4428 06 4892 41 3060 — 710 — 470 Škofjaloka 14796 — 12230 80 27026 80 13313 67 540 — 100 — — — 30 Šmarije 2515 73 2441 82 4957 55 1920 10 1236 46 200 — 433 — 192 Šmartno 3413 55 4663 77 8077 32 3097 — 1619 39 1000 — 260 — 155 Šturije 3959 76 3847 05 7806 81 2782 74 1047 — 566 — 1047 — 180 Št. Ilj pod Tur. (za julij) 11170 66 11343 13 22513 79 7161 44 6880 65 320 — 735 81 128 , „ „ „ (za aug.) 4764 66 6661 96 11426 62 1690 — 3261 — 2113 — 1576 — 127 Št. Janž ? Št. Jernej 10960 78 12497 44 23458 22 7494 _ 5091 55 1322 718 466 Št. Peter 9414 12 14301 40 23715 52 8207 — 10713 48 3540 — 870 — 377 Št. Rupert (za julij) . . 2374 18 3839 41 6213 59 1787 — 200 — 3620 — 112 — 191 „ (za august) . 1267 54 1604 33 2871 87 920 30 — — 1100 — 260 — 193 Št. Vid 6616 38 5039 54 11655 92 6126 — 4206 17 800 — 120 — 384 Tinjan ? Tomaj 3682 96 1458 19 5141 15 980 350 1000 338 Tomišelj (za julij). . . 5900 63 6663 32 12563 95 4350 53 2104 85 1970 — 1450 — 308 „ (za august) . . 8124 21 9990 91 18115 12 4510 — 3196 93 3580 — 1280 — 398 Trebelno 12293 91 11518 46 23816 37 6764 — 3307 — 1700 — 806 03 157 Trnovo 16685 13 17517 24 34202 37 12333 73 8462 — 6760 28 2859 86 666 Tržič 10348 52 10096 31 20444 83 5525 59 2665 45 2000 — 213 90 119 Tržišče 2424 96 2573 38 4998 34 1248 — 300 — 1470 — 116 — 95 Tunice 3681 25 3218 37 6899 62 2589 1305 57 * — 100 — 45 Velike Lašče .... 4289 40 3585 60 7875 — 2362 — 385 20 3200 — — — 48 Vipava 37888 19 39284 15 77172 34 8122 — 8787 30 18140 — 15698 — 1080 Višnjagora 7690 77 8494 15 16184 92 4319 — 1001 — 5180 — 2782 — ? Vojsko 100 — 520 — 620 — 80 — 20 — — — — — 27 Vrhnika 34687 27 32428 98 67116 25 14090 04 4273 91 8540 — 811 70 202 Zagradec 5253 52 5214 73 10468 25 2080 — 2129 51 1250 — — — 83 Zatičina ? Zg. Besnica 827 86 581 44 1409 30 720 381 19 200 14 95 45 Zg. Tuhinj 5583 75 4976 74 10560 49 2398 — 3237 61 1700 — 250 — 151 Žiri 11612 30 1)409 42 23021 72 4720 — 9437 92 1690 — 1370 — 246 Župa Raščane . . . ? Žužemberk 9012 02 7514 58 16531 60 3159 — 2588 — 2240 — 621 07 197 ------=>t>f)<§>Go5o- Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti1. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccol ije vo želodono tinlx-tu.ro katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavili. 176 24—12 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pi c c ol i, lekarnar „pri angelju" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. Zarezane strešnike vštncne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko * & & Cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plOŠČe Za tlak, Samotne in cementne kot vse drugo stavtoinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah U84) 10-10 3. t. Vidic & Comp. Ljubljana. •e Egidij Jeglič priporoča svojo m« j l vinsko trgovino na Glincah pri BOBENČKU, p. Ljubljana. 195 2-1 V zalogi ima dolenjska,___^_____ štajerska istrijanska, I ♦ po primerno nizkih cenah. V Ljubljani se postavi vino cenjenim gg. naročnikom na dom. Cene in p o skuš nje brezplačno na -zn razpolago. PQ33J333333333333033333333333330303333Q; C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne ■** prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, l, Franz Josephs-Ouai št. 13. (170)24—17 MIHAEL KASTNER, Ljubljana = Žal niča za kno: priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda vretenih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. 187 10—9 =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. |}ad 200 strojev u zalogi i f gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine '■ kose, srpe in aeerikanske kesilec stroje (Damo tudi na poskušajo) in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 190 x—3 Slovenski ceniki brezplačno. © • © • © • © • © • © ! isafefc-id Žive velike uharice volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste žive divjačine kupuje O. pranih tvrdka za izvažanje živč divjačine, veletrgovina z živalimi. Dunaj V,, Zentagasse 48. v lastili hiši. 193 12—2 Ilustrovani kupovalni ceniki z neobhodno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) inBarthel-ovo klajno vapno. Maročila se točno izvršujejo! Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih edlikovanj! "Hl o J4 o f-* ti o ti f-i G) .—i S c* ESI a» > r$ f-t ti« o d> JZ o ti« o (U Delniška družba Mfa-Separalor Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. - prosim berite! Prc5im berite! 194 12—1 (Zadovoljno $fam potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (Z opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v JJromerišu, JY[oravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. ti ti c/l f-"- O hc* ti *-i ti §-■- ti •ti O ta o ti- CD Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni nmduik dr. Viljem Schweitzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani«