I JT:. MMtCA lf)77 - STEVII.KA 1? - T ETO XXVT - CENA S DTX\RJE LASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Nek anunimnež mi je zda) že dvakrat postal dopisnico, na katero je nalepil izrezke iz časopisov, kritične zapise na račun varčevanja in stabilizacijskega vedenja in se v tej »lepljenki« vselej obregnil še s kakšno dodatno »cvetko«. Zal, čeprav hi bilo vredno, se ne morem pogovoriti s sobesednikom, ki ga ne poznam, saj vem o njem le to, da je dopisnico oddal na celjski vošti. In zakaj anonimno celo o stva- reh. o katerih je jasno pisalo časopisje? Bolj veseh sme bili pisanja ZVONETA KEBŽANA iz Celja, ki 7ias kot naročnik in redni bralec NT spodbuja k pisanju »o poirošnikovi zaščiti, za katero je bilo zadnje čase veliko storjenega, toda potrošniki so o teh zadevah premalo seznanjeni in ne znajo uveljavljati svojih pravic, inšpektorjev pa je premalo, da bi odpravili vse nepravilnosti, teh pa žal ni malo«. V uredništvu smo zakon o zdruzenem delu — o njem v družbi mnogo govorimo — razumeli tudi tako, da okrepimo interes potrošnika, spodbudimo njegov vpliv na ekonomsko dogajanje in sklenemo verigo potrošnik-proizvajalec v medsebojni interes in odnos. Zato zdaj ustanavljajo tudi potrošniške svete, mi pa bomo to akcijo podpirali in se še vračali k temi kako »shajamo potrošniki, ko stojimo pred pM^tom«. urednik la slovesnem zaključku akcije »Inovator« v Narodnem domu in o katerem obširneje govori Bnek Branka Stamejčiča, je bil ob predstavnikih družbeno političnih organizacij občine pije, gost tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. Foto: D. M. jkcija inovator VSE VEČJA KORIST 5 nagrad, 10 priznanj, 74 knjižnih daril ( svečano podelitvijo na- id in priznanj se je pred 5vi v Celju končala letoš- >akcija koordiiiacijskega >ora za .stabilizacijo, ob- pkesa sveta Zveze sindi- |ov in občinske raziskoval- skupnosti »Inovator«. Ta, ! bolj odmevna in koristna pja je tudi letos dokaza- ti« večja t>ozornost druž- do novatorjev in inova- »kega dela prinaša vse jše rezultate. V lanski Ji.ii, kjer je sodelovalo 17 'vatorjev s 33 inovacijami, tiili postavljeni le temelji. I- dvakrat več inovacij kot > poprej, pa se je tudi akciji letos po\^sem >sn:čil. Sodelovalo je nam- 49 inovatorjev iz 11 delov- organizacij, ki so pred- 57 inovacij. Na sveča- ^razglasitvi rezultatov ak- ^ slovesnosti sta se udele- ' tudi predsednik republi- ka izvršnega sveta Andrej r-nc in član republiškega "^^nega svfta Miran Mejak, ^'sem sodelujočim v akci- Podelili bronaste značke knjige »Inovator v zdru- delu«. Podelili pa so aeset priznanj In srebr- ztiae;^. Denarne nagrade ' dinarjev in zlati znak ni. . ^^ P^-eieli: Maks 'k i Cinkarne, Franc iz železarne što- , ^ .^•'T-inšek in Peter , IZ Ingrada, .Tanko iz Libele in Cvetko ^vone Clepuš, Danilo ter Mišo Sreš iz Li- ^ nnc inovator so ' Zlrf^ oklepu komi- tudi predsedni- stahir odbora iftabihzacijo Francu Gaz- clelo pri fiosti inventivne de- svovdelu. govoru je pred- sednik občinskega sveta Zve- ze sindikatov Venčeslav Za- lezina poudaril izreden po- men novatorstva in uspehe, ki jih z organizirano druž- beno lakcijo v Celju žanjemo na tem področju. Seveda pa kljub vse boljšim rezul- tatom ne smemo biti zado- voljni, saj v novatorstvu še daleč zaostajamo za dosežki v nekaterih razvitih državah. Krivda za to je v še vedno čudnem odnosu do dela no- Vdtorjev, ki ga v nekaterih delovnih organizacijah še vedno pojmujejo kot hobi in ne kot družbeno koristno in nagrade vredno delo. Za- to tudi vrsta napak, ki de- stimulirajo novatorstvo — nizke nagrade (v povprečju le dober odstotek od ugo- tovljenega prihranka), pa smeh, slabi pogoji za delo in podobno. Kljub temu so novatorji dokazali, kakšno korist ima lahko njihovo de- lo. V letu 1975 so z uvelja- vitvijo inovacij v gospodar- stvu prihranili nad 23 'mili- jonov dinarjev, lani, ko jc bilo v celem letu po prvih podatkih nad 700 inovacij, pa je bil prihranek še večji. Takšni rezultati pa so naj- pomembnejšia spcKibuda, da z organiziranim in enotnim delom še naprej krepimo me- sto in položaj novatorjev in njihovega dela v združenem delu, je končal Venčeslav Zalezina. BRANKO STAJVIEJCIC Po sklepu zadnje seje izvršilnega odbora se je tudi celjska podružnica Ljubljanske banke vklju- čila v prizadevanja za sa- nacijo tovarne za. proiz- vodnjo titanovega dioksi- da pri Cinkarni. Tako so odobrili sanacijsko poso- jilo za pokrivanje izgube v višini obračunanih ob- resti za 1976. leto na dol- goročne kredite pri po- družnici v znesku nekaj nad 5,4 milijona dinarjev, zatem odložitev plačila obveznosti anuitet po dol- goročnih posojilih za le- tos in prihodnje leto v skupnem znesku nekaj nad 10 milijonov din. Vrh tega so odobrili še zniža- nje obrestne mere in ne- katere druge ukrepe. Med ostalimi novimi ka- že omeniti posojilo regio. nalnemu zdravstvenemu domu Celje v 2aiesku 300.000 din za nakiip me- dicinske opreme za enoto zdravstvenega doma v Šentjurju. območje: posojilo cinkarni Sicer pa je izvršilni od- bor z velikim razumeva- njem p>odprl sprejem me. todologije (;cenjevanja in- vesticijskega projekta in s tem v zvezi tudi spisek o potrebni investicijsko tehnični dokumentaciji, ki jo mora predložiti sleher- ni investitor, če prosi za posojilo. Pomembna je še ugoto- vitev, da je stekla prva razprava o ustavni preob. razbi poslovnih bank in konkretna razprava o pre- osnovi Ljubljanske banke. MB ZE JUTRI POTUJE Kot v.^iukt) k-to, tudi letos uredništvo NT-KC organizira v počastitev dneva žensk izlet I0dražiteiv vode. ObčaiDi bodo posleij plačevali vodo p 3,70 dinarja in ne po 3,30. Ta ukreip je potreben, če ho- čejo v občini izboljšati Stran- je vodovodov. V eni izmed točk dnevnega reda je Izvršrii svet obravna- val tudi fizični obseg proiz- vodnje v letošnjem letu. Ka- zalci za januar in februar so dokaj ugodni, zlasti na pod- ročju proizvodnje. Nekoliko pa je v mesecu januarju za- stala prodaja, vendar pa poka- zalci meseca marca kažejo, da se tudi prodaja oživlja in da torej ni bojaizini za takšne težave, v katerih so se 2a:iaš- li v lanskem letu. Torej je optimizem, ki pa bo seveda na tem področju zavladal, preverjen ob analizi trime- sečnih rezultatov. Le-ti naj bi namreč pokazali, kciliko so te sicer razveseljive napovedi tu. di realne. MATEJA PODJE."* 16 stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 24. marec 1977. ob robu: pe- teršiuček, avtomobil, človek v redakciji se je ogla- sil predsednik hišnega sveta na Mariborski 53 v Celju JOŽE BORŠTNER: »Imamo probleme, V na- šem starem bloku je 15 strank s 56 stanovalci, med katerimi je 15 otrok in nekaj invalidov ter sta- rejših oseb. Drvarnice so nam zgradili ob hiši, kjer smo si sami uredili tudi prostor za sušenje perila. Problem pa je v tem, da je dvorišče majhno, na njem vedno veliko avto- mobilov, kar povzroča smrad in se otroci ne morejo varno igrati. Vse to bi se dalo rešiti, če bi dva majhna vrtova v ne- posredni bližini, ki sta splosna ljudska last, odpravili in uredili pro- stor za avtomobile. Tiste semlje pa ne moremo od- praviti, čeprav »lastniki« SLP semlje imajo še ve- liko tega drugje. Hodimo od vrat do vrat, ventlar stvar se ne premakne na- prej.« ANGEL.\ ŠPEGLIC sta- nuje v tistem bloku že od leta 1957: »Tudi mi smo imeli zemljo pa so nam Jo zaradi gradnje Golovca vzeli. Zaradi tega se niko- li nismo pritoževali, saj to razumemo. Ne razume- mo pa tega, da zdaj dru- gI nočejo razumeti nas, ki smo dejansko stisnjeni že v stanovanjih pa še pred hišo. Z malo več ra- zumevanja In človeškega odnosa bi bili zadovoljni vsi in tudi nihče ničesar ne bi izgubil.« Sostanovalka GRETA HABJAN, katere mož je težak invalid, pravi: »Z udarniškim delom smo si uredili to, kar imamo. Tu- di ostalo bi napra\ili, sa- mo da bi imeli svoj koli- kor toliko miren kotiček. 2al pa zaradi dveh »flik« zemlje in peteršiljčka pa nerazumevanja ljudi tega ne moremo doseči. Nima- mo ne podstrešja ne kle- ti, vse je zunaj. Pa še ti avtomobUi, ki hI se lahko umaknili malo viš,je, tu pa bi bil prostor za otroke. Invalide in skratka za ko- likor toliko miren poči- tek.« Problemov na Maribor- ski 53 je še več. Veliko bi se resnično dalo na- praviti z dobro voljo lju- di. Tisti v bloku 53 so pripravljeni... TONE VHABL ob koncu obiska f. popita na ob močju bolj organizirano in manj formalno Iztekel se je obisk delovne skupine CK ZKS na celjskem območju. Skupina je pod vod- stvom predsednika centralne- ga komiteja Franceta Popita obiskala vseh osem občin na območju in tu v okviru pred- k)ongresnih priprav preverila, do kod so v občin^ah prišli pri uresničevanju zakona o združenem delu, kakšni so us- pehi in kakšne slabosti v de- lu komunistov v občinah, kam bo treba us'.-neriti še več enotnih sil ZK in kaj bo tre- ba storiti za večjo idejnost ter akcijsko enotnost komu- nistov v pripravah na oba kongresa Zveze komunistov. Za obiske je bilU značilna izjemna kritičnost. Komuni- sti v občinah sicer niso po- 2abili opiozoriti na dosežene uspehe pri zagotavljanju tak- šnih pogojev, ki bodo omo- gočili dejansko in neposredno upravljanje delavcev s pogoji in rezultati dela. Kljub temu pa povsod namenoma niso o uspehih razpriavljali, pač pa so razprave v celoti posveti- li napakam in slabostim pri delu ter preverjanju svojih sposobnosti, da hitreje sto- pijo po poti uresničevanja za- kona o združenem delu. Za- to je prav kritičnost in samo- kritičnost temeljna značilnost teh obiskov in razpriav ob njih. Iz pestrega spektra tem, ki so jih na razgovorih v obči- nah obravnavali, bom danes opcKsoril le na nekaj osnov- nih vprašanj, ki so jim v raz- govorih dali osnovni pouda- rek. Poglavitna ugotovitev, s k!a- tero so sklenili večino razgo- vorov v prav vseh občinah ob- močja , je bila, da je Zveza komunistov v svojem boju za uresničitev zakona o združe- nem delu še vedno preslabo organizirana, čestokrat ne- enotna in odločno preveč formalističrtfl v delu. Formal- nosti je podrejena vsebina dela. Posebna odlika razprav je bila v tem, da na njih ni- so dopuščali načelnosti in splošnosti. Najbolj očitno je bilo to v Velenju, Mozirju in tudi Žalcu, kjer je predsednik France Popit načelne razpra- ve v stilu: »narediti bo tre- ba še to in to«, odločno pre- kinjal in terjal iskrene odgo- vore, zakaj naloge še niso uresničene. Ob tem bo še dolgo ostala v spominu kot vodilo za aktivnost ZK več- krat izrečena misel — komu- nisti se morajo pri delu od- reči načelnosti in splošnosti, ponavljanju starih in znanih fraz ter sklepov višjih pSartij- skih organov. Ti so le napo- tilo za konkretne ukrepe, pri- lagojene razmeram v občinah. Velika slabost našega dela je. je poudarjal France Popit v Velenju, Celju, Mozirju in Žalcu, da smo premalo enot- ni v priziadevanjih za uresni- čevanje. zakona o združenem delu. Vzrokov za to je več. Ponekod so še preočitne tež- nje nekdanjih obla,stvenih struktur, ki ne glede na svo- je članstvo ali nečlanstvo v ZK, niso pripravljene spusti- ti iz rok oblasti. Takšne struktur^, se zavzemajo za formalno plat urejanjia raz- mer. Drugje spet je ZK pre- šibka in neodločna v spopa- dih s tehno-bdrokratskima strukturami ali neenotna pri določanju smeri akcije, ^ ka- tero bomo spremenili obsto- ječe razmere. Pa vendar di- lem ni, je i>oudarjal France Poi^it. Le v lastnih vrstah je treba razčistiti z miselnostjo, da je dovolj o stvareh govo- riti in se zavzemati za ures- ničevanje sklepo^r, ne pa tu- di trdo in odločno delati. Za- to je treba razčistiti z vse- mi, ki ne prispevajo dovolj k rasti samoupravljanja na osnovah zakona in ustave. Komimisti, ki niso pripravlje- ni vseh svojih ustvarjalnih sil posvetiti temu boju, nimajo mesta v ZK, saj s takšnim odnosom le slabijo enotnost in akcijsko sposobnost ZK, je poudaril na teh razgovorih France Popit. Gospodarstvo in težave v njem, so bili v središču raz- prav na prav. vseh. razgo- vorih. Enotna ugotovitev je bila, da je na celjskem ob- močju gospodarstvo v težav- nem položaju. Povsod je moč- (n,o uspešna reproduktivma sposobnost gospodarstva, iz- ^ibe v celjski, mozir,ški, la- ški, šmarski in šentjurski ob- čini pa so huda ovira ža iz- polnjevanje srednjeročnih na- črtov. šibka sredstvu, ki jih bodo povsod lahko namenili novim naložbam, so huda ne- varnost, da bo gospodarstvo v prihodnjih letih še bolj pe- šiato. France Popit je ob tem opozarjal na vrsto dejstev. Prvo je nedvomno v tem, da takšnemu položaju v veliki meri botruje stara proračun- ska miselnost, neizpeljani do- hodkovni odnosi, razdroblje- nost in lokalizem ter iz tega izvirajoča majhnost in neu- činkovitost ter nenazadnje premiajhna ambicioznost, pro- dornost in pomanjkanje no- vih perspektivnih proizvodnih programov. Osnovna naloga mora biti, je menil France Popit, uveljavitev dohodkov- nih odnosov in svobodne me- njave dela med tozdi in skup- nimi službami, v povezavi s stimulatiraejšim nagrajeva- njem, ki naj pri,speva k ria- sti produktivnosti. Neureje- ni dohodkovni odnosi povzro- čajo tudi težave v celotni tek- stilni industriji na območju, mozirskem STIK in še kje. Povezanost, ki ostaja zgolj na ugotovljenih koi-istih, izgub- lja pa se v iskanju formal- ne organiziranosti, namesto da bi uveljavljalJa vsebino in- teresov, ki iso pripeljali do združevanja, je rakova rana sestavljenih organizacij, kot, na primer, Dobrine. Drugi del težav gospodar- stva izvira iz nedodelane me- njiave dela med združenim de- lom in samoupravnimi inte- resnimi skupnostmi. Ko so govoriU o teh vprašanjih, so v vseh občinah območja ugo- tavljali dvoje: Prvič: Delo SIS je še ved- no proračunsko. Odstotki, po- trebni za uresničevanje dokaj meglenih programov, visoki proračuni in odtujenost dela samoupraTOih interesnih skupnosti od dejanskih inte- resov in potreb delovnega človek-a, je opazna povisod SIS se vedejo proračunsko, ne poročajo o svojem delu. ter postajajo trdnjave odtuje- ne moči, saj v večini občin (odkrito so to priznali v Šmarju in Velenju), zbori iz- vajalcev ali celo skupne gluž- be SIS dejansko samostojno odločajo o svojem delu. Pred- vsem bo treba, je poudarjal Friahce Popit, poživiti in druž- beno usmerjati delo delega- cij. Od SIS pa zahtevati jas- ne in čiste progr^e, ki bo- do tudi finančno ovrednote- ni. V javnih razpravah bodo delavci nato lažje povedali, kaj so pripravljeni financirati. . Drugič: Zaradi velikih po- treb in želja so v občiiiah često neracionalni. To vpra- šanje so še posebej izposta- vili v Žalcu, Velenju in Ce- lju. Res je, da so potrebe po interesnih dejavnostih iz- redno velike. Ne moremo, pa si vsi privoščiti vse, je po- udaril France Popit, saj go- spodarstvo tega preprosto ne prenese. Komimisti morajo torej racionalneje razreševati dileme o višini splošne in skupne porabe. Ta nikakor ne sme načenjati reproduk- tivne sposobnosti gospodar, stva, ki je že tako prešibka. Poti je več — odločna ak- cija komunistov za dvigova- nje dohodka je enia, druga pa je boj za zmanjševanje porabe in njeno uokvirjanje v dejanske možnosti gospo- darstva. Kljub željam in ambicijam nikakor ne sme- mo dopustiti, da bi skupna in splošna poraba rasli hitre- je od družloenegia proizvoda, prav to pa se je marsikje prepogosto pojavljalo. BRANKO STAMEJCIČ JAVNEG DELAVC OSKBBA I^^LJM Z ZEMEUSKIM PLINOM Na vprašanje novinarja Branka STAAfEJCICA zvezi s problematiko oskrbe Celja z zemeljskim pline katero je bilo objavljeno dne 3. marca 1977 v števil^ vašega glasila, dajemo naslednjo obrazložitev: razmere v energetski bilanci Slovenije so pripelj do razmišljanja o dobavi zemeljskega plina vz Sovjetl zveze, ki bi se naj uporabljal tako v tehnološke nat ne v industriji, kakor tudi za oskrbo široke potroši kamor prištevamo tudi goispodinjstva. V letu 1974 je bila ustanovljena Poslovna skupa za izgradnjo plinovodnega omrežja v Sloveniji, ki namenjena vsem delovnim organizacijam z interes« uporabe zemeljskega plina kot energetskega vira. še isteiga leta je bil podpisan samoupravni spo zum o združevarnju sredstev vseh i>odpisnic v skuji naložbo za realimcijo programa gaeafikacije. Podpisnica tega sporazuma je bila tudi Hinama-' dovod Celje, ki je v interesu pjorabnikov v širotei ] trošnji za mesto Celje zakupila 20 milijofiov N m' pJi v letu 1980, medtem ko celjsko gospodarstvo ni poi zalo velikega z^manja, saj so k navedenemu spora mu pristopali le EIMD, Meftika, Cinkarna in železai Store. Za razioge tolikšnega nezammanja pri osfta industrijsikih potrošnikih pa nismo sezmanjeni in ne n ramo palati komentarja. Po pogodbi med Sovjetsko zvezo in Jugosdavijo morala saovenija v drugi polovici leta 1978 prevzeti: milijonov N m' plina ali približno 30 odst. količin, bodo na razpolago v letu 1980. Plin bodo lahko korist tiisite podpisnice sporazuma, ki bodo do tega časa izp nile vse tehnične pogoje za prevzem plina, pod pre^ stavko, da bo pravočasno izgrajen magistralni visoJ tlačni plinovod. Zaradi izredno kratkih rokov smo nemudoma p stopili k izdelavi potrebne inv^ticijskp-tehnične dčA mentacije za izvedbo primarne plinske mreže v Čel; istoSasno pa skrbeli za pravočj^p pridobitev pot« ne upravne dokimieritaciije. Lahko trdirho, da so se m napori v polni meri obrestovali, saj se bo gradnja p novodov pričela že v letošnjem aprilu. Kot je razvidno, bo za transport zemeljskega pla v Celju zgrajeno popolnoma novo plinsko omrežje, vsaj v začetku ne bo imeilo ničesar skupnega z olist ječim plinskim omrežjem, kar je tudi razumljivo, i upoštevamo različne fizikalne in kemične lastnosti i meljskega in mestnega plina. KoličiA« plina, ki bodo prihodnje leto na raapolai za široko pptro^jo, bo možno uporabiti za oskrbo stega dela soseske Nova vas, ki je trenutno v grad^ za potrebe RTC Golovec in celjske bolnišnice. Res je, da se količine v letu 1980 zdijo nekoliko i soke, posebno če upoštevamo, da še do danes ni 1 na občinski ravni sprejet dokončni dogovor o namens uporabi plina v predvidenih zazidalnih področjih, leže v neposredni bližini plinovodov. Res pa je tudi,; je takšen dogovor težko sprejeti dokler v Celju ni < rečena energetska politika, saj bi morala smotrno uporabe določenih virov energije na posameznih nie nih področjih opredeljevati energetska bilanca, ki predvidoma iadelana v jeseni letošnjega leta. S pameitnim načrtovanjem ter usmerjeno gradi novih zazidanUh področij, z izdelanimi programi ert gebskega razvoja Celja ter v dogovoru z indusitrijo, sa tramo, da bomo lahko zakuplj^e količine plma kori no porabili. ' S tem pa bomo doseigli titdi osnovni namen, za« katerega je Celje pristopilo h gazifikaciji, to je bolj načrtovanje energetike ter izboljšanje oar^ja in oken v Celju. Direktor Komunalnega podjetj STAITE POLAJNJ BERTA PADEŽNIK Kadarkoli stopiš do nje, vedno naletiš na eno in isto ixxiobo. Berta sedi za pisalno mizo in piše, telefonira in kuha kavo. Tehnični sekretar po no- vem ali tajnica po starem je Berta na socialistični zvezi v Slovenjskih Ko- njicah že polnih petnajst let. Medtem so so izme- njali štirje profesionalni funkcionarji, Berta pa je ostala vedno ista, vsake- mu posebej dober vodnik in njegova desna roka. Pri tem ji pomaga njena odločnost, kajti cilj, ki si ga načrtuje, hoče tudi uresničiti. Je njena klenost pogo- jena v družini, v tradici. ji zreških kovačev? Odpr- to in samozavestno je Berta odgovorila na to vprašanje. »Doma sem iz zavedne delavske družine. Pri hiši je bilo sedem ot- rok, jaz sem najstarejša.« To pomeni, da ni mo- gla uresničiti svojih sanj. Želela je postati medicin, ska sestra ali vzgojitelji- ca, a ostalo je le pri sa- njah. S petnajstimi leti se je zaposlila v Kovaški industriji, kjer je oprav- ljala tajniške posle, isto- časno pa se je v tečaju izpopolnjevala v strojepis- ju. Z dvajsetimi leti je po- stala član partijske orga- nizacije, opravlja pa še vrsto pomembnih funkcij. Zavzeto se vključuje v delo Rdečega križa v Zre. čah in s tem ublaži mar- sikateri socialni problem. Tudi tu je Berta s srcem, ne samo na svojem de- lavnem mestu. Ve kaj je razumevanje, čeprav sama nd mati. Ljubezen razdaja svojim nečakom in o njih govori kot o svojih otro- cih. Najbrž se ji ne bomo zamerili, če izdamo njene »konjičke«. Siva gobeline In neguje rože. Polno jih Je okoli njene hiše in tu- di na oknu svoje majhne plsamice v stavbi F>oliti- finih organizacij v Sloven- tikih Konjicah, jih je p>o. stavila. ■ Le kje je zapisa- no, da- bi j-ih ne .smelo bi« ti? Socialistična zveza je tribima ljudstra in ena med njimi je tudi Berta, ki ima rada rože in tudi zna zabrusiti nazaj, če ji kaj nd prav. Vsak dan se pripelje Berta na delo v Sloven- ske Konjice iz Zreč. Ta- ko se je že navadila na to pot, da se ji zdi sama po sebi razumljiva, če- prav hodi po njej že pet- najst let. Terja nekaj na- pora, kljub temu pa je Berta vedno nasmejana, razumevajoča, pripravlje. na pomagati vsakomur. To pa je tudi klopčič last- nosti, ki naj bi jih ime- la vsaka tajnica, zilasti pa tista, ki ima opraviti x ljudmi. ZDBNKA STOPAR zdravstvo preveriti vitalnost noveg Analiza in ocena razmer v zdravstvu na širšem celjskem območju, ki je bila pretekli teden v Celju podana v pri- sotnosti dr, Antona Fazarin- ca in Majde Gaspari na razr širjeni seji aktiva ZK zdravs- tvenih delavcev znova opoza- rja, da menjava dela še zdaleč ni uveljavljena na tem po- dročju. še vedno niso prema- gani mezdni odnosi, pavšalno proračimski način financira- nja zdravstvenega dela se ne- gativno odraža tudi na po- stopke zdravljenja. Občinske zdravstvene skupnosti se tudi še niso uveljavile in kot je bilo sUšati v prispodobi, »se še preveč di^žijo matere regio. nalne skupnosti«. Tudi je c^»azno, da se TOZD zapirajo vase, neuveljavljeni dohod- ko^Tii odnosi pa prav spodbu- jajo nehumanost v medseboj- nih človeških odnosih in ne- zainteresiranost zdravstveriih delavcev za delo, rezultat če- sar so slaba delovna dii na, čakalna doba, ni n^ za varčevanje in raz" poslovanje, itd. Bitka ^ bilizacigo v zdravstvu ' vnaprej izgubljena, če fl sta uveljavljena svobodn) njanra dela in dohod) odnosi. Zdajšnji napori zdra^ nih delavcev za preobi ki bi jo naj sprejeli s 1 jem, bo odločilno poS< urejanje teih vprašanj, celjskem območju se ^ zna, je ocenila I^Iajda ^ rl, čl^ca izvršnega kon^ predsedstva CK ZKS, r usmeritev ZK na problematike v zcir^l Zdaj je potrebno dog"! ne rešifcve preveriti v da se dokažeta njena I nost in družbraio ekon^h usposobljenost. To P^ težji del v procesu pr^t be samoupravne nostl v Klravstvu, P", drugod. [j 24. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 ; pogovor ^ 7 novinarji I Ob koncu svojega obja- va v občinah celjskega ob- Wia je predsednik CK iJJ^ Franoe Popit pova- bi; na krajša pogovor še novinarje, ki so sprem- ni njegovo pot in pogo- v ol>činah območja. France Popit se je o delu Wixtarjev pohvalno iara- iLai in menil, da so s svo- jim delom dobro prispe- tji.! k obveščanju javno- tisti o tem pomembnem de- '•m predlcongresnih pri- 'Kprav. še zlasti pa je po- hvalil kritičnost v pisanju Hn poudaril, da bo treba Ivatjajati pri takšnem na6i- ^'nu poročanja. S stalnim ■oposarjandem na napake lWika novinarji veliko pri- »l^vajo k hitrejšemu raa- ■^ju naše družbe posmeir- "'nicah ust-ave in določilih ^i^kona o združenem delu, 5 le m€bivamo vtis, da je to le kulisa. Kaj- ti bila bi mogoča tudi dru- gačna organiziranost, le da sedanje delovne organizacije ne razmišljajo v tej s.-neri. Drugačna organiziranost bi nfeimreč pomenila razjpad sta- rih delovnih org'anizacij z močno tradicijo v več novih delovnih organizacij s svoji- mi tozdi. Ob tem. da se te- mu dokaj razumljivo upira- jo, moti predvsem dvoje. Trditev vseh članic Dobrine, da je ta kot agroživilski in trgovski kompleks dobro za- mišljena in dejstvo, da gre v sporu res le za organiza- cijskla vprašianja in ne za vsebinska. Sprašujemo se namreč, ali so takšne dileme res ressul- t.at razmišljanj in teženj de- lavcev iz delovnih organizacij povezanih v Dobrino, ali pa le rezultat sporno zasnova- nih, tudi lokalistiono obar- vlanih teženj vodstev. Na omenjeni razpravi namreč ni padla niti beseda o delavcih, samoupravljanju in zaht&vah delavcev. O^ovna napaka je, t/alco so ugotJavljali tudi na omenjenem srečanju, da je povsem zapostavljena raz- prava o ciljih in vsebini zdru- ževanja v Dobrino. Torej o tistih temeljnih interesih, ki so delovne organizacije sploh združili. Prav ziato se ne mo- remo izogniti vtisu, da gre za spore, ki so rezultat iHoz- prav o organiziranosti. Kot kaže pa to, kdo ve zakaj in v čigavem interesu, gradijo od zgoraj. Kot je poudaril Miran Potrč, je vprašanje povsem napak ^3tavljeno. Pogovor o organiziranosti je lahko šele rezniltat razprave o skupno ugotovljenih do- hodkovrJh interesih članic združenja. Zato bo najprej treba spregovoriti o uresni- čevanju teh ciljev, poteh za uveljavljanje dohodkovnih povezav, skupnem dogovUr- janju in planiranju ber zdru- ževanju dela in sredstev. Ce vse članice ugotavljajo koristnost tesne povezanosti trgovine, predelave in kmetij- stva, potem so razprave o reorganizacijah le kulisa, ki k«že, da zgornja trditev ne drži. Težko pa si predstav- ljamo, kakšna bi bila Dobri- na brez fc-netijska proizvod- nje, ali Hmezad brez trgovi- ne. Nedvomno — jalova. Komimisti v Dobrini torej stojijo pred izredno zahtev- nimi in odgovornimi naloga- ma, pri reševajnjiu kjateoTih bo- do morali izhajati predvsem iz položaja delavca in kme- ta v Dobrini na eni strani, na drugi pa iz interesov, ki so ipogojili nastanek Dobri- ne nedvomno v korist in ne v škodo potrošnildft. Izhajati bo torej treba iz vsebinskih nalog, ne pa formalistično in lokaUstično obarvanih or- ganizKicij.skih zapletov. BRANKO 3TAMEJCIC :rANCE popit v šentjurju več za kmečko samoupravo ! s sejo komitega abčinsike Jbnferenoe ZK v Se(ntj.uirjiu 6 je 2!akiljiLiaii obisk deiLovne CK ZKS, kli jo je bdiia predisadniiik Franoe Po- ik, v občinaih oeTjsIbega ob- aočija "Predsedni!.ka so najipreij 3e- nanili z diružbenoeflaonom- feim položajeim občine in de. Iivnoisljjo koarjuiniistov. Tudi a so večji del raizprave po- retili težavam v gosipodaar- ^Ti občine, saj se je Alpos, jot naiiivečja delovm organi- toja v občiini, zaiašei v hu- n težavah. Postovrno leito lo zaključila s 26 milijoni di- ^jev izguib. Komunisti Alpo- k so na t'j hitro reagirali. Ugo- pvili so vzroke, ki so pred- am v nedokončamh nalož- neuresničevanju raizavjj- K programiov, slabem uires- pevanju parfcijigkih siklepov, »bam dakt skupniiii silužb iin labi sajnoupravini oirgandiziira- tofci kolektiva. Ugotavljanju •rofcotv so hitro slediOa tudi breipi. Id temaljdjo predvsem i iaobraiževainju adnoisoiv v odektbviu, veK^jd odgovonisti Bvikovniiih alušto, iz^jeiljam do- odkovnih odnosov, novi sa- raaupratvnd ooiganrairanosti in nenfflaadaitje na Sitiamilatiiv- nejšem vradniotiecnuiu rezulta- tiov dela. Nov prisitoip k delu že daje reauiltalte, saj Alpos tremutno doibro stouii, samo proi^zivodinija je biiba po dveh mesecih za 22 adstotakav viS- jia kiot leto poprej, France Popit se je zanimal tudi za položaj v kmeft!ijisttn,iu in kme- tijski politikii. Se posebno pa je poudaril, da morajo v kom- binatu i>03krbeti za smotr- nejšo samoupravnio orgajmi- ranost kanetov kooperatov. Kaže, da temeljite organizacije koofperracije le ne bodo tako učiruoovujbe, koit Ijd biite sa- mostojne, a. djo(hodlki<.vv!no z druaibenim sekbotrjem beisoo povezane sadruge. Ob konciu se je Franoe Po- pit p<)i2ain.)jnval še za proble- me v zveai z obnovvj ICoajan- sikega po pohreau. Zafvael se je ZA hitrejše reševanje pro- blamov, ku se pouav];jajo ta- ko pri obnovi in gradnji sta- novaJxj, še posebej pa šol, od kateriiih sta dve občini že povseim n.e(priim/eimd, 3, ST.iyVIEJOIC POCmMO v SVET PIŠE IVAN SENIČAR — PREHOD V POMLAD je bil v mednarodnem ždv- Ijenju zelo buren. Poieg nekaterin mirnih sestankov in dogovarjanj je na več mestih v svetu zavrelo. Na se- veru Etiopije je bUo v sipopadili z vojsko in milico ubi- tih ^ »upornikov«. V LR Kongo so ubih predsednika Mariena Nguabija, v Libanonu pa progresLstičnega vo- ditelja Kamala Džuimblata, nakar so njegovi pristaši po krščanskib vaseh pobili okoli 200 kmetov. ITgrab- Ijeni sta billi dve lebalL; špansko in turško; končalo pa se je, na srečo, brez žrtev. — ZAIRE (afriška država z več kot 24 mil. prebi- valcev kx s 100 dolarji nacionalnega dohodka na prebi- valca). Po napetostih v sami deželi in na njenih mejaJi, posebno zamdi nasprotij z Angolo, je prišlo v zairski pokrajinii Saba (bivša Katanga) do upora ^katanških žandarjev«, ki so se nekoč bojevali za odcepitev te pokrajjne pod vodstvom Moisa (Sombeja. Uporniki so zasedli' več na.selij in resno ogrozili oblast predsed- nika Mobutuja, ki pa so mu na njegovo prošnjo takoj priskočile na pomoč Združene države Amerike. Iz Ame- rike so poslali »nujno<( vojaško pomoč v vrednosti enega milijona dolarjev, skupaj pa bo Mobutu dobil od ZDA kar 30 milijonov dolarjev vojaške pomoči. Tak položaj bo še bolj dvignil temperaturo na jugu Afrike, ki i>a je že tako do>«>lj visoka zsaradi rasističnih vlad Južnoafriške repuibltlce in Rodezije ter močne prisotnosti polilepnih tujih apetitov. — ITALIJA (.5-5,7 mil. prebivalcev) je sredi globokih pretresov. S atavko je začelo več kot 10 milijonov de- lavcev, ki na ta način protestirajo predvsem proti go- spodarskim težavam (1 milijon m 300 Usoč nezaposle- nih, razilike med razvitejšim severom in revnim ju- gom). Pred teim pa je prišlo do krvavih študentskih nemirov v Sologm, Rimu. Torinu in Milanu, ko so demonstranti napadali sedeže političnih strank in po- veljstva karabinjerjev. To iiasilje so obsodile vse poli- tične stranke, tudi loornunistična partija Italije. Komu- nisti so oceniU porast nasilja v italijanski družbi kot odipor protii siavzemanju aa demokratizacijo italijan- skega političnega življenja — FRANCLJA (.^2,3 mil. prebivalcev) je doživela v preteklem tednu bistvene politična spremembe. Bile so občinske volitve, na katsrih so se spopadli kandi- dati meščanskih strank in kandidati združene levice. Ta levica zajema predvsem socialiste (ki so nastopali z voUtoJ parolo »Socializem — ideja, ki gre svojo pot!«) in leve radikale Novost za Francijo in za celo zahodno EvTopo pa je to, da je levica na občinskih volitvah sanagala. Predstavrnki socialistov, komunistov in levih radikalov so zimagali tudi v 159 od 221 mest. Levica se zavzema za prdseganje gospodarske krize, za večjo udettežbo državljanov pil upravljanju, za de- oentraliaacijo oblasti in'*2ia druge družbene spremecmlbe. Takšni rezultati po občinah pa so že začetek pred- voUlnegia boja za p>artam«initarne volitve, ki bodo drugo leto. — INDIJA (620 mil. prebivalcev in 110 dolarjev narodnega djoiiodka na prebivalca) je doživela svoje šeste parlamentarne volitve, ko je bilo 320 milijonov volivcev pozvanih, da iasvoiijo 542 poslancev. Po 19 mesecih izreinega stanja, ki ga je uvedla Indira Cland- hi, in po silovitem predvolilnem boju njene kongresne stranke ter združene opozicije je 92 let stara kongresma stranka iz^bila. Tako se je končala 30-letna vladavina kongresne sftranke, norro /lado pa čaka.jo zapletena vprašanja indijsikefga družbenega življenja. šentjurski mladinci po partizanskih poteh too mladincev je na pohodu bodrila pesem Ma večer krajevnega prazniika Šentjjrja Je okrog 300 iniadincev iz cele ^entjurske občine krenilo na IradicionaJni pohod po partizanskih poteh. Izpred doma družbenopolitičnih orga')izacij je mlada brigada odšla na pot 'o'go 30 kilometrov z zastavami m čelu, zazvenela je pesem Hej bri- Jade . . . Hočni pohod po partizan- poteh 30 tudi letos orga- ^rali mladir^i iz Občinske ^lerence Zveze socialistič- "iladine iz Šentjurja. Mor- ^ ^ sprva rati zavedali ni- nLf , akcija pri mladih ^i9tola ra tako šiix>k odziv. ;jse je steklo po predvi- » programu. Mladi so iah "^i^epiil v kuhi- ; " ^ Posa in Bohorja, na- Pd kr^^niU proti Resevni. ratiiu^^'^^ kulturnem pro- so odhiteli naprej pro- lu ri?'^' Grobelne- ^^ j® ^ B '^mkajšnje osnov- W ^^^ s^^l^ed pogovor rln"^ Do cm se ^te^ , ^'fcJ^iuiia, je bilo Uortift^ prehoditi še šest Z mladinci, po- ie srečaild zgo daj zjuitraj prav na osnovni šoM na Pomicvi. Sili so utru- jeni, zaspani, a ponosni na prehojeno pot, »Se bomo od- .^li na take pohode,« s«) zatr- jevali drug za drugmi. »Bilo je napomio. Bila je trda te- ma in del brigade se je v noči celo izgi-ibil. Med potjo smo naleteli tudi na druge oviire. Tako smo morali po- tok, za katerega smo mislili, da je čezenj speljana brv, kar preliodiiti- Ampak to ni nič v primerjaT/i s tistim, kar so morali premagati naši bor- ci med vojno. Mi smo kora- kali skozi svobodo, Ici so nam jo prLb'>rijIi na^i očetje. Prav na dan, Ici smo si ga izbrali za pohfxl, so na ^Elesevni leta 194.5 bili na.ši borci hud in neenak !»j. Na Resevni smo se ;K)tklorMk £)uiiirjtv<^i(U minu,« Fanje in dekleta m šent- jurske občane so se na noč- nem pohodu .txyrej pomerili s svojimi močmi, voljo in tudi s solidarnostjo. P'jt je namreč marsikogi preveč utrudila in treba mu je bilo priskočiti na pomoč. »Ampak pesem nas je ves Čas hrabri- la in nam razblinjala noč. Tudi precej hladno je bilo in za tako dolgo pot nas je bila večina slabj opremlje- nih za hojo,« oO pripovedo- vali mladi pohodinfiki na B)- nikvi. Ko smo jih po'/prašaM za najlepši ki»js poU, so sko- raj vsi po vrsti dejaii. da je biila to pot do Resevne. CM- šli so sicer s pesmijo na ustih, z raztegn.!enim mehom harmonike. Potnem je padlo konridmiaiciitovio i>orvel,]e: -»Po- pohia tišina. Ugasni cigare bo!« In povelje je šlo v kolo- ni od ust do ust, dokler ni^ zavladala popjlna tišina. Na Resevni je mladim os- tala v lepem spominu tudi Jurčkova mama, ki jim je pripovedovala o huduh m kr- vavih dneh tu gori. Ko so prehodili dobro po- lovico poti, so jim noge po- stajale v-se težje in težje, spa- nao jvti je oa veke. zmanjkovalo jim .jte nK>ui, a so si rekli: »Ni zlijmek, da ne bi premagali saime sebe, tole temo in p>t!« In — zmagali so! Celo to- liko moči so še zbrali, da so se ob 14. uiu zbrali na tekmovanju v Šentjurju in odgovarjali na t.emo: kako smo mladi pripraft-ljeni aa splošni ljudski odpor? D®- bro! Tako namreč lahko so- domo !fo rezultatith kvjz« Umi- jur&kih mladincev, FK>hodni- kiov po poti I. štajerske^ bataljona. S svojim poI«> dom so najlepše obeležili šentjurski krajevni praznik, namenili pa so ga v glavnem praamovainju 40-letnice priho- da tovari.ša Tita na čelo jugoslovanske komunistične partije in njegovemu 85. jubiilejfi^tu lojstnemu dne- vu. Tekst in foto: MATEJA PODJED 16 stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 24. marec 1977. EMO CELJE OBLJUBE, DA BO LETOS BOLJE? kljub izgubam lepe razvojne možnosti — viden premik v delu Celjski EMO je lansko poslovno leto zaključil s precejšnjimi izgubami v štirih celjskih tozdih in tozdu Tobi v Slovenski Bistrici. Samo v tozdih posoda, kontejner, odpreski in frite je izguba skupaj dosegla 69 milijonov dinarjev. Največ izgube so imeli v tozd posode, 39 milijonov, ter tozd emokon- tejner, 26,5 milijonov dinarjev. Takšen poslovni rezultat je vzbudil zaskrbljenost ne le v delovni or- ganizaciji sami, ampak tudi v občini. Zbori delovnih ljudi v tozdih, ki so poslovali z izgubo, so svoj položaj že preverili in povsod sprejeli sklepe o izdelavi sanacijskih programov, ki bodo ugotovili vzroke izgub, opredelili program ukrepov za odpra/ljanje teh vzrokov, zagotovili pokritje izgub in preverili morebitno odgovornost vodilnih delavce/ tozda za takšno stanje. Nas pa je zanimalo, kakš- ne so resnične možnosti EMA, da splava iz večle nih gospodarskih težav in kaj se v kolektivu tre- nutno dogaja. v EMO so kritično ocenili vzroke, ki so jih pripeljali v izjemno težaven gospodar- ski p>oložaj. Ob tem so iz- hajali predvsem iz sebe, svo- jih razmer, pa tudi iz zuna- njih vzrokov, na katere ni- so mogli dovolj učinkovito vplivati. Med zunanjimi vzro- ki navajajo predvsem omeji- tev plasmaja svojih iadelkov na tržišče in v zvezi s tem lansko zaprtost trgovine, več- jo konkurenco na domačem tr^ in neredno oskrbo z reprodukcijskimi materiali, predvsem s pločevino. Nedvomno vsi ta raalog:: dr. žijo, so pa hkrati tudi v veliki meri posledica lastne majhne sposobnosti za kon- kurenčni boj in vplivanje ta- ko na dogovarjanje z indu- strijo, ki jih oskrbuje s suro- vinami, kot tudi s trgovino. Med notranjimi razlogi, ki jih ugotavljajo za krivce po- ložaja, je nedvonmo osrednji nesposobnost, da se proiz- vodnja prilagaja zahtevam tr- žišča ter v zvezi s tem še kratek stik, ki je lani nasta- jal na relaciji med proizvod- njo, odpremo in tržiščem. Veliko napak je nastajalo tu- di zaradi slabe organizirano- sti, predvsem tistih služb, ki bd morale poskrbeti za bolj- šo prodajo proizvodje. In slednjič, z«lo veliko so jih stale poenostaratve pri orga- nizaciji proizvodnje. Kot nam je v razgovoru povedal di- rektor EMO Miro Jančigaj, je proizvodnja enega izdel- ka, naprimer kožice v tozdu Posoda, zelo preprosta. Ce pa vemc, da je pri zagotav- ljanju celotne oskrbe ti-ži- treba izbirati med W)00 variantanai po dimenzijah, barvi, dizajnu in teži, je ta. koj jasno, da celotne po- nudbe tehnološko ni lahko obvladovati. Prav zaradi te- ga je prihajalo tudi do sla- be opreme, ali do tega, da so kupci le redko lahko do- bili tisto, kar so želeli ozi- roma naročali. Podobne tehnološke poeno- stavitve so se jim maščeva- le tudi v drugih proizvodnih tozdih. Pred leti, naprimer, je bil rezultat takšnega miš- ljenja zahteva, da se ukine proizvodnja radiatorjev, to- rej tisti del proiz\'0dnje EMO, na katerem dasaes v dobršni meri sloni razvoj celotne de- lovne organizacije. Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da je pravzaprav osnovni razlog slabe uspeš- nosti EMO sistem mišljenja in neurejenih odnosov med proizvodnjo in prodajo. Ta- ko so v proizvodnji vselej menili, da je njihova naloga le, da proizvajajo — karkoli, trgovske službe pa so bile prav tako vselej odtujene od problemov in proizvodnih značilnosti tozdov, katerih iz- delke so prodajale. Spremembe v spoznanjih Kakšne zaključke so v EMO naredili na osnovi teh kritičnih spoznanj? Predvsem so spoznali, da mora proiz- vodnja delati za konkretnega kupca na konkretnem tržišču. Zato pa se mora v osnovi spremeniti odnos med pro- dajo in proizvodnjo. Pogoj za to je sprememba miselno sti v proizvodnji in reorga- nizacija komerciale. Strokov- nost pa mora postati vodilo dela tudi v tehnološko ptre- prosti proizvodnji. Spoznali so tudi, da bo še- le skladno delo trga in pro- izvodnje dalo nove razvojne ideje, ki so dovolj dobre, da lahko postanejo osnova bo- dočemu razvoju EMO. Rezultat teh spoznanj je, da danes v EMO programira- jo naložbe za pet let naprej, v programih pa preverjajo tako tehnološke možnosti proizvodnje kot tudi potrebe tržišča in nadaljnje možnosti razvoja proizvodov. Nizka izobrazbena struktu- ra (v EMO je kar 2000 de- lavcev, ki so brez končane osnovne šole) je v veliki me- ri kriva slabi strokovnosti na delovnem mestu. Zato so pri- čeli s seminarji in izobraže- vanjem ob delu. Tudi ob trž- ni ekspanziji nekega proizvo- da pa so pričeli intenzivTio spremljati razvoj in nove mo- žnosti, hkrati pa že razmiš- ljati o novi proizvodnji, ki bo dopolnila prc^ram, ko izdelek ne bo več tako iskan. Rezultati se kažejo Delo v tej smeri je že da- lo prve rezultate. Skromne sicer, a vendar. Nova usme- ritev potrjuje svojo pravil- nost pri proizvodnji radiator- jev, kotlov, posode, orodja in odpreskov. Tudi delavci, ki delajo v prodaji ali mar- ketingu, se že bolj identifi- cirajo s problemi tozdov. S svojimi nasveti pomagajo pri prilagajaAju tržišču. In sled- njič, spoznanje, da je nujna tesna dohodkovna povezanost in odvisnost komerciale od uspešnosti tozda, vodi korak bližje k temu, da bodo s čvrstejšimi dohodkovnimi od- nosi vezali komercialo na ti- ste tozde, za katere ta dela. Največji dosežek, ki ga v EMU omenjajo in ki resnič- no zasluži vso pozornost, pa je dnevno planiranje. To je pravzaprav osnova za akcijo, s katero prilagajajo proizvod- njo tržišču. Ugotovili so na- mreč, da mesečno planiranje ne zadostuje, še posebej pri proizvodnji posode. Kajti vplivanje na izboljškije pro- daje ali prilagajanje proiz- vodnje je nemogoče. Za to je potrebno dnevno nadzira- nje izpolnjevanja plana, so ugotovili. Tako so za tozd Posoda iz- računali, da so vsii stroški brez materiala, vendar vključ- no z obrestmi za izplačilo sanacijskih kreditov, milijon 51 tisoč dinaijev dnevne. Vključno z materialom pa . so stroški dnevno 1,7.50.000 di- narjev. Tolikšna inora torej biti dnevna realizacija, če nočejo, da tozd Posoda vno- vič zabrede v izgubo. Korist takšnega planiranja in dnevnega spremljanja re- zultatov, kar opravlja raču- nalnik, se je že potrdila. V januarju so tako ugotovili, da so poslovali z manjšo iz- gubo. Februarja so to pokri- li, hkrati pa že ustvarili tudi manjšo rezeivo za marec. V marcu so doslej nekje na meji uspešnosti, a zaradi do- brih iebruarskih rezultatov Se vedno pozitivno poslujejo. Kakšne so razvojne možnosti? Kakšni so vzroki? Pozitivni premiki v poslo- vanju delovne organizacije obetajo, da bo EMO letos v tozdih Posoda, Odpreski in Frite, verjetno pa tudi Tobi, posloval brez izgub. Predvi- devajo, da bo izguba še ved- no nastala v tozdu Kontej- ner, vendar jo bodo lahko pokrili sami. Največjo pozor- nost še vedno namenjajo po. sodi in kontejnerjem, kaanor uvajajo še proizvodnjo ko- tlov. Za posodo vedo, da bo- do v poletnih mesecih na- stopili sušni dnevi. Takrat bo treba več izvažati in na tem že inteaizivno delajo. Ker se jim Izvoz finančno spla- ča, imajo tu lepe perspek- tive. Doslej so delali le na tem, da so sprejemali naro- čila, z raziskavami tržišča pa se nadejajo še večjih usp^. nosti in načrtujejo mesečni izvoz v višini milijon dolar- jev. Svoj razvoj v prihodnjih letih usmerjajo na več pod- ročij. Osnova razvoju bo ogrevalna in klima tehnika v širših dimenzijah. Proizva- jali bodo klimatizatorje, kli- ma omare, nm^e radiatorje, kotle večjih dimenzij in po- dobno. Ob tem bodo še na- prej razvijali proizvodnjo po. sode, vendar je količinsko ne bodo večali. Razvojne mo- žnosti pa vidijo tudi pri pro- izvodnji orodja in zlasti sa- nitarij. Tu imajo zanimiv program. V Kruševcu so na- mreč opustili proizvodnjo ko- palnih kadi. Zato razmišljajo o novi proizvodnji, ki pa bi bila vezana na izdelovanje tako imenovanih sanitarnih celic. Izdelovali bi namreč radi celotne kopalnice iz acryl vlaken, ki bi jih v no- vogradnje preprosto vstavili in v dobri uri usposobili za uporabo. Razvojni programi torej obstajajo, so tudi dovolj za- nimivi in perspektivni. Se- veda pa je osnova kakovost- na sanacija, s katero morajo EMO po dolgih letih stagna- cije končno le postaviti na noge. Tudi ocene celjskega izvršnega sveta, sanatorjev EMO in vidnih gospodarstve- nikov potrjujejo, da ima EMO danes kljub visoki lan- ski izgubi mnogo lepše mo- žnosti od nekaterih drugih delovnih organizacij, ki se prav tako ubadajo s sanaci- jami izgub. BRANKO STAMEJCIC Podružnica Večera Celje sprejme v pogodbeno delovno razmerje s 1. aprilom RAZNAŠALKO(-CA) s kolesom za razna- šanje Večera na Lavi in Cesta na Ostrožno Vse informacije prejmete v upravi Večera Celje, Stanetova 22. AERO: POHVALA REZIJCEI l.ep primer stabilizacijskih prizadevanj so j časom zabeležili v TOZD Kemija Šempeter del( organizacije Aero Nenadno povpraševanje po selotj in drugih lepilnih trakovih je povzročilo pomanjfe teh izdelkov in izredno velike proizvodne potr Zataknilo pa se je v oddelku, kjer selotejp pakiraji zavijajo. Delavci splošnih t,lužb tozda so reagirali izredno pohvalen način. Pustili so svoje delo in dvakrat (12. in 19. februarja) sami poprijeli za t Pravijo, da so se dobro odrezali in s pomočjo pakiranju in zavijanju pom igali, da so naročene i čine lepilnih trakov lahko pravočasno dobavili. Lep in pohvalen primer sta.bilizacijskega vede ki bi ga lahko prav koristno uporabili še kod druj še posebej tam, kjer se sprašujejo, kdaj bo kon več koristi od režijskih in »strokovnih« delavcev. ZALEG: NAJVIŠJI DOHODK Med obrtniki v žalski občini, ki so lansko ] napovedali najvišje osebne dohodke, je na pr\ mestu izdelovalec kovinskih predmetov, ki je prij; 333.000 dinai-jev, z isto dejavnostjo se ukvarja drugi »lestvici«, ki je prijavil 277.UOO dinarjev, na tretjem stu pa je kovinostrugar s prijavljenimi 234.000 dins Med prvimi desetimi občiini, ki so napovedali a ne dohodke za leto 1976 zavzema pn^o mesto zdravi ki je prijavil 211.000 dinarjav, na drugem mestu je rektor — strojni -inženir (130.000) na tretjem pa s zsdravnik (176.000). Sicer pa velja omeniti, da je i občani, ki so napovedali oVOje dohodke med prv desetimi šest zdra^ikov m en član predstavniš teles. JANEZ VEDEK OCENA GOSPODARJENJA Na današnji seji izvi-šnega sveta žalske občini skupščine bodo med di'ugim govorili tudi o gos/>odo veljave spoznanje, da Jabše nočitvene kapacitete C prodajati in da so zato 'pdevanja za gradnjo nove- lotela več kot nujna. In C^o to. Uveljavilo se je toanje, da Dobrna, kakrš- ne more računati na ^jnji vzpon. eč kot značilna je ugoto- ■jt, da se je število nočnin ientov, ki so jih z obvez- tjo za popolno plačilo vseh •itev iK>šiloale zdravstvene pnosti, lani v primerjavi z m dni prej, zmanjšalo na 0/„. To je rezultat, ki daje Jiti in ki sili k vprašanju lodgovoru nanj, ali so ne- iri ljudje pozabili na pre- pti, ki jih daje narava, (i v primeru Dobrne. Za- i takšnega ukrepa, ki ga »oč primerjati z varčeva- 1», se je seveda povečalo bolezenskih izostankov ^a pa tudi število dni, ki jbolnik preživi v bolnišni- ' nasprotju s to ugotovitvi- D podobnimi, so imeli na rmi lani znatno več am- a; Vh storitev. Razvese- je še podatek, da se je ečalo število samoplačni- . V celotni strukturi no- i so imeli kar skoraj 36- totni delež! rav tako je bilo več no- I invalidov in članov Zve- borcev. število nočnin tujih gostov ni takšno, da bi vzbujalo po- zornost. Je pač posledica sta- nja hotelskih kapacitet. Vsega skupaj so imeli 2.385 nočnin tujcev. Med njimi je bilp naj- več Avstrijcev, sicer pa tudi nekaj Italijanov, Nemcev, Kanadčanov in celo gostov iz Belgije, Nizozemske in Luk- semburga. In kaj pričakujejo letos? »Ce bomo dosegli to, kar smo lani, bomo zadovoljni,« je med drugim dejal direktor zdravilišča Iran Uranjek. Da se bo zdravilišče Dobr- na tudi letos vrtelo v lanskih okvirih, kažejo dosedanji le- tošnji rezultati. Razen tega je treba upoštevati, da so v teku obnovitvena dela v ho- telu Zagreb, ki zavoljo tega ni povsem zaseden. Ne glede na to ima Dobrna v tem času zasedene vse razpoložljive zmogljivosti. In kot vse kaže bo tako vse leto. V prizaidevanjih za čim boljšo letošnjo sezono kaže omeniti željo, da bi imeli čim več primernih družbenih in kulturnih prireditev. Svoj de- lež k zanimanju za zdraviliš- če daje tudi medicinski koz- metični salon. Prijetno glasbo ob večerih imajo že zdaj. Polembna je še ugotovi- tev, da so dela za zgraditev novega hotela na Dobrni ven- darle- stekla in da bodo praz- nik mladosti v tem kraju po- častili tudi z vgraditvijo te- meljnega kamna za ta objekt in bržčas še z otvoritvijo mo- dernizirane ceste od čmove Dobrne. MILAN BOŽIČ Sprehajališče v Dobrni jadran vabi Po nedavni predstavitvi turistične Srbije, je zdaj prišel na vrsto Jadraa. Razgovor v Celju o tu- ristični ponudbi krajev in mest ob jadranski obali sta pripravila Turistična zveza Hrvatske in Celjska turistična zveza. Srečanje je uspelo, če- prav bd lahko bilo prej kot v drugi polovici mar- ca. Sicer pa, je p>okazalo, da posvečajo gostinski in turistični kolektivi ob morju vse več p>ozomosti domačemu gostu. Zato zanj lepe priložnosti za le- tovanje in tudi ugodnejši pogoji. Se posebej v pri- merih, ko bi kolektivi na- jeli večje število ležišč za daljši čas ali vso sezono. Tudi cene so ostale zmer- ne. V glavnem takšne kot so veljale letos. Popusti za domačega gosta posta- jajo običaj. In ne samo to. Zajamčena je tudi kva- liteta uslug. ocenjeno delo v petek popoldne je bil uspel zbor turističnega društva na Dobrni, na ka- terem so ocenili minulo delo, ki jim je prineslo tudi prvo mesto med dru. štvi na širšem celjskem območju in zato lepo pla- keto Celjske turistične zveze. Sprejeli so tudi na- črt za letos. Zbor so izkoristili še za podelitev priznanj naj- bolj vnetim gojiteljem cvetja in za predavanje prof. 2torana Vudlerja o urejevanju turističnih kra. jev na celjskem območ- ju. celje VSKLAJENO za uresničevanje zakona V torek, 29. tega meseca, se bodo na ločenih sejah zna va sestali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Predlog dnevnega reda ima za sejo zbora zdru- ženega dela in zbora krajefv- nih skupnosti kar devetnajst točk. Sicer se bodo vsi dele- gati srečali z osnutkom pro- sgrama za uresničevanje zako- na o združenem delu v celjski občini. Ta je izredno kon- kreten, saj nalaga temeljnim in drugim organizacijai zdru- ženega dela ter skupnostim, koordinacijskemu odbora za uresničevanje ustave pri ob- činski konferenci SZDL pa tu- di klubu samoupravljalcev, strokovnim društvom, Delavs- ki univerzi, Razvojnemu cen- tru in drugim jasno začrtane naloge, da bi bila aktivnost pri uresničevanju zakona o zdru- ženem delu enotno usklajena. Seveda bo svoj program izo- blikovala tudi občinska skupš- čina. Del^ati vseh treh zborov se bodo v nadaljevanju sre- č.ali s poročili o delu občins- kih upravnih organov v nu- nulem letu. Dovolj lepa pri- ložnost za odkrito besewlo o delu teh oi^anov! Predlog dnevnega reda na- dalje zajema več predlogov in osnutkov odlokov. Med njimi je tudi osnutek odloka o imenovanju ulic in trgov na območju naselja Vojnik. V tem okviru pa so tudi oaiutki odlokov o priznanjih in nagradah v občini Celje, o zakloniščih in ne nazadnje o najvišji stanarini za vse kate- gorije stanovanj ter o delni nadomestitvi stanarine v ob čini Celje. M B. konus: za uresničitev zakona v Konusu so nadvse rešeno pristopili k uresnlč-evaaiju vsega, kar predvJdefva in za- hteva zakon o 2)druženem de. lu. S prvim seminarjem, ki se ga je udeležilo 70 delav- cev iz sedemnajstih TOZD, so že končali, govorili pa so tudi o dohodkovnih odnosiih. Semlnaristi so delali v šti- rih akupdnah, predavali pvaso Prane Ban, Majda Groleger, Ijeon Lazar in Lidija Pratne- mer. Omenjeni so bili pred tem na seminairju v Ljublja. ni, potem pa so vse tisto pre. nesli na sodelavce. Zanmivo je, da so seminarju priso- stvovali tudi delavci iz stek- larne v Rogaški Slatini. Isto področje obravnavajo tudi v zadnjih dneh marca, navzoča pa s»o predstavit'ki delavskih svetLrV, sindikata in z^-eze ko- munistov v posameznih TOZD. Tudi ta oblika naj bd pripomogla, da bi zakon o združenem delu ter dohod kovnih odnosih čimprej zaži. vel v bazi, skratka med vse- mi delavci. Podobne akcije bodo tudi v ostalih delovn.ih organizacijah v konijišk: ob- čini. t«' p^ško gospodarstvo MANJ ZA NALOŽBE ob izgubah še padec produktivnosti gospodarstvo je v mi- h desetih letih naredilo ^n kakovostni skok, saj f primerjavi z dosežki iz- I desetih let ustvarili kar trat več celotnega dohod- Kljub temu pa v občini z ne morejo biti zado- Vse huje se namreč 'Vija pešanje reproduktiv- sposobnosti v gospodar- ali z drugimi besedami saano, delovnim organiza. ^ ostaja vse manj denarja ^^jenje proizvodnje, ko- ^ naložbe in razvoj novih sratnov. Ob milijardi in celotnega dohodka, koli- ga v občini ustvarili . Jim je ostalo le 335 mi- [^v dinarjev dohodka, ^tev za razširjeno repro- w pa je delovnim or- ostalo še manj leto poprej, ko so te za .^azvoj lahko namenile 6o dinarjev. I^^ben problem predsta- ^ laškem gospodarstvu , ® organizacije, ki so poslovno leto zaklju- ^^bo Večjo izgubo so v Volni (25 mUijo- II il^^^ik končali leto s J. TOZD Gračnica s v Bor?; ' Je izguba Mve^if "bilijone dinarjev. problem med temi organizacijami je nedvonano Volna, kjer so ob slabih 40 milijonih celotnega dohodka »ustvarili« 25 milijonov din Izgube. Povedati je treba, da je Volna problem že vrsto let in da si je kolektiv celo mi- nulo leto prizadeval najti sve- tlejše perspektive v večjem tekstilnem združenju ali pov. sem izven svoje panoge. Pri- zadevanja pa so bila brez us- peha. V reševanju položaja je sodelovala tudi gospodars- ka zbornica Slovenije, ki je pomagala pri ustvarjanju no- vega sanacijskega programa. Tudi ta, že tretji sanacijski načrt, še vedno vztraja pri tekstilni proizvodnji. Vendar mu delavci, tako smo izvedeli na razgovoru laških komuni- stov s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom, ne zaupajo. Kolektiv ne verjame več v tekstilno proizvdnjo in v uspešnost takšne sanacije, sicer pa o pravilnosti dvomov pričajo tudi januarski rezul- tati, ko so v Volni vno\ič za- beležili nad milijon dinarjev izgube. Ker je Volna brez razvoj- nih programov, ker se v svo- ji proizvodnji ne prilagaja tržišču in ker pri prodaji iz- delkov še vedno nima traj- nejših, perspektivnih dohod, kovnih povezav, je verjetno res, da bo sanacijo težko iz- peljati. Zato mnenja delavcev, da je treba trajne rešitve is- kati v odločilni preusmeritvi na drugačne pro;25vodne pro- grame, nedvomno drži. Izgube v TIM niso nerešlijv problem. Gre za pokrite izgu. be, z vzroki katerih so se v TIM pogunmo spopadli in pričakujemo lahko, da bodo stanje že lietos uredili. Sicer pa je ta kolektiv zabeležil ugodne dosežke, saj so celotni dohodek povečali za 58 od- stotkov v primerjavi z letom poprej, višji je tudi dohodek. Trdna razvojna usmeritev in prizadevanja kolektiva, da bi tvomeje sodeloval s partner- ji doma in na tujem pa obe- tajo še boljše dosežke letos. Tudi v Boru obljubljajo po ureditvi odnosov v kolektivu mnogo boljše proizvodne do- sežke letos. Kljub temu pa ne gre za- pirati oči pred dejstvom, da je laško gospodarstvo v teža- vah, katerih rezultati se bodo pokazali že čez nekaj let. Za- radi manjše reprodukcijske sposobnosti bodo namreč la- hko letos namesto predvide- nih 200 milijonov dinarjov novih naložb v svoj raz^'0j vložih največ polovico. To pa lahko ogrozi celo cilje sred- njeročnega razvoja. BRANKO STAMEJCIC ČEK JE DENAR Ženske so varčnejše kot moški. Bo- lje anajo razporejati denar, pa čeprav so v bankah zelo dolgo na vseh odgo- vornih mestih sedeli le moški. Seveda pa so že zdavnaj mimo časi, ko je bil najboljši način hranjenja denarja razdelitev mesečnih dohodkov na kui>ček in po možnosti hranjenje vsakega takega kupčka v posebni ovojnici, na kateri je pisalo »elektrika«, »stanarinax<, »časopis«, »mleko«, dokler se ni ovojnica strgala Potlej je bilo tre- ba napisati novo s prav takšnim bese- dilom, kot je bilo na tisti, ki se je strgala. Celo tisto ovojnico, na kateri je pisalo »rezerva« oziroma »prihra- nek«, je bilo treba doma nekam varno skriti. NajiX)gosteje pred možem. Ti romantični časi varčevanja so za nami. Današnja žena ne dela več kupčkov, pa čeprav povsem natančno ve, koli- ko bo za kaj porabila. Z drugim nači- nom denarnega poslovanja je začela takrat, ko je prvi »prihranek« nesla v banko, kjer se je obrestoval in tako tudi sam sebi dvigal vrednost. TEKOČI RAČUNI Desetletja je v tujini, doma pa šele nekaj let v navadi, da si ljudje, ki znajo ravnati z denarjem, odprejo ne le hranilno knjižico, marveč svoj teko- či račun. Nič več ne prejemajo denar- ja v ovojnici, niti ne puste, da bi. jim podjetje nakazovalo osebne dohodke na hranilno knjižico. Poskrbijo, da se jim vsi dohodki stekajo na tekoči ra- čun. Tekoči račun je zelo preprosta zade- va. V najbližji poslovni enoti celjske podružnice Ljubljanske banke ga od- prete tako, da poveste svojo željo. Banka vam da številko, ki je poslej vaša, hkrati s t«n pa tudi čekovno karto in čeke, s katerimi poslej pla- čujete namesto z denarjem. In zakaj s čeki in ne z denarjem? CEIK JE DEINAR Seveda avtobusa ne boste plačevah s čeki, saj je najmanjša vsota, za kate- ro lahko napišete ček, 30 dinarjev. Toda za vse ostale nakupe, ki pres^a- jo to vsoto, ni treba skrbeti, ali imate s seboj gotovino ali ne, ni vam treba v naprej vedeti, koliko boste kje i>otro- šili. E>ovolj je, da imate s seboj čeke, čekovno karto in osebno izkaznico in vsepovsod lahko plačate nakup ali storitev. Na ček napišete vsoto, se podpišete in s tako izpolnjenim kosom papirja plačate. Cek je namreč zako- nito plačilno sredstvo. Zakon narekuje, da velja prav toliko kot denar. Tisti, ki ga ne vzame za plačilo, je lahko kaznovan. Mimo tega, da imetniki tekočega računa ne nosijo s seboj razen drobi- ža nobenega denarja, je najpomemb- nejše, da Ljubljanska banka namesto njih plačuje celo vrsto računov, vse tiste stalne stroške, ki jih imajo vsak mesec. Ljubljanska banka vas želi popelja- ti v sodobni svet denarnega poslovanja. Zato po nasvet v celjsko podružnico Ljubljanske banke. Spremembe in novosti vedno pri- našajo kup nejasnosti. Za delavce v celjski podružnici Ljubljanske banke pa je poslovanje s čeki vsakdanje delo. Dobro ga poznajo. Ce vas karkoli zanima v zvezi s tekočimi računi, vprašajte v najbližji enoti Ljubljanske banke, podružnice Ce- lje. 16 stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 24. marec 1977. toper celje ZADOVOLJEN KUPEC prodanih 80 % proizvodnje za 11. polletje Moda je marsikdaj čudna in veliko je proizvajalcev, ki ji skušajo sle- diti. Med temi je gotovo celjski Tope r, ki je to trditev nedvomno podkrepil s prikazom jesensko zimske kolekcije pred dnevi v Preboldu. O tem smo govorili z v(^jo marketinga pri Topru, ERNESTOM ŽVAROM. Kaj predstavlja za vašo delovno orgianizacijo prodaj- na akcija, ki ste jo organi- Birali v hotelu v Preboldu? Menim, da je potrebno opisati proces oziroma po- slovni koncept niaše delovne organizacij« pri snovanju ideje o proizvodu in do konč- ne predstavitve tega proizvo- da potrošniku. Naše delo se deli v po- slovnem letu na dve sezon- ski obdobji pomlad — polet- je in jesen -— zima. Z vsako izmed teh obdobij pripravi- mo v naših kreatorsikih štu- dijih po izvršeni selekciji približno 1000 različnih mo- delov. Na osnovi trendov mode v inozemstvu in doma kreatorji izdelajo generalno linijo nlaše fiove kolekcije modnih konfekcijskih izdel- kov. Nato se prične delo po posameznih programih. Na primer: moške srajce, žen- sko perilo, športna konfek- cija, itd. To delo traja pri- bližno 6 mesecev. Tu sodelu- jejo poleg kreatorjev tudi raziskovalci trga, ekonomska propaganda, pospeševanje prodaje, prodaja, distribuci- ja, nekateri predstavniki tr- govine, itd. Po tem obdobju je naša kolekcija pripravlje- na za predstavitev naši™ kupcem — trgovskim orga- nizacijam. Oblike predstavit- ve so sejmi, obiski posiamez- nih prodajnih področij in naša tradicionalna predstavi- tev modelov v Celju, oziroma v njegovi okolici. In prav v tem obdobju smo sedaj, ko predstavljamo na-^e delo pri- bližno 700 našim kupcem — trgovskim organizucijam iz vse Jugoslavije. Na tej predst^avitvi naši poslo-mi partnerji že izbira- jo in sklepajo pogodbe za nakup posameznih izdelkov, ki se bodo pojavili v trgovi- ni čez 6 mesecev. Na osnovi teh nakupov planiranK) na- bavo reprodukcijskih mate- rialov, pripravimo proizvodne zmogljivosti, itd., da se v točno določenem času bHago pojavi na prodajnih policah naših trgovin. Etokončno pri- znanje našemu delu pa pred- stavlja nak^lp našega proizvo- da, ki ga izbere potrošnik. Trenutno v Preboldu za- ključujejo trotedensko delo. Po prvih rezultatih lahko ugo- tovimo, dla smo prodali na- še izdelke za jesen — zin-io zelo uspešno in da smo s tem že razprodali preko 80 odstotkov vseh naših proiz- vodnih kapacitet za II. pol- letje letošnjega leta. S čim novim-boste ^'kušali zadovoljiti potrošnika v je- seni in zimi. letošnjega leta? Težko je opredeliti kaj je novo, kajti vsi proizvodi, ki se bodo pojfcivili v naših trgo- vinah v jeseni in pozivni so novi. 2elel bi opozoriti na zelo privlačno kolekcijo mo- ških srajc z blagovno znam- ko »Pier Cardin«. Zelo ele- gantna je kolekcija ženske- ga perila, še posebej ženskih oblek, ki so primerne za no- šenje doma ali za veselo pn- čakovanje novega let;a. Pred- stavljamo tudi novo kolekci- jo usnjene konfekcije, ki vzbuja veliko zanimanje. Jeans kolekcija dobiva nove dimenzije od zelo modnega siafari kroja do v,seh vrst površnikov, hlač, kril, itd. za sproščeno gibanje v prostem č^u. N''ajvečji interes pa je vzbudila nova zimsko-šport- na kolekcija, ki se po oc«- nah strokovnjakov uvršča v sam svetovni vrh zimsko- športnih oblačil. Menite, da bo potrošnik resnično zadovoljen z izbiro? Res je, da del odgovorno- sti za zadovoljevanje potreb potrošnika prevzema trgovi- na in (Da so učinki, v sferi proizvodnja-trogovina in ob- ratno, pogosti. Vendar smat- ram, da je ta pozitivna in da je v pravilu nezadovoljstvo znak napredka. Zakon o združenem delu in Ustava stla opredelila povezavo industri- je in trgovine z edinim na- menom, čim bolj približati proces proizvodnje in pro- daje direktnemu potrošniku. Nekateri koraki na tem pod- ročju so že napravljeni, ven- dar izkušnje iz preteklosti in primeri izigravanja v obeh smereh delajo slabo uslugo novim dohodkovnim odno- som. Prav tlako moramo pri- četi zelo odprto govoriti o dohodkovnih odnosih tudi v sami porizvodni sferi. Tu predvsem mislim na poveza- ve med proizvajalcem suro vine, proizvajalcem reproduk cijskega materiala in prede- lovalno industrijo. In kaj bd priporočiM nam, potrošnikom? Priporočil bi vsem tistim, ki kupujejo svoja oblačila v sosednji Italiji ^ Avstriji, da le pogledajo kaj je mo& no dobiti v naših trgovinah in da bodo pogosta razočara- nja odveč. Poskusimo se od- reči pravila, da kar je iz Trsta ali Lipnice je boljše kot pa domla. V glavnem ni tako. Naša oblačila so na svetovnem trgu zelo cenje- na in so jim odprta vrata najboljših trgovskih hiš, v katere mi Jugoslovani ne za- hajamo, ker so predrage. občinsko zdravstvo ODGOVORNOS krepitev vloge in prostojnc z mesecem apriHom se ve- liko pristojnosti prenese iz regionalne na občinske zdrav- stvene skupnosti. Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti v Ce- lju je na svoji zadnji seji že imenoval občinsko zdravstve- no komisijo, ki bo delovala v tozdu Medicine dela v Ce- lju, v drugih občinskih zdrav- stvenih skupnostih v regiji pa v okviru tozda Splošna medicina. Komisija občinske zdrav- svetne skupnosti v Celju šte- je trinajst članov, obravna- vala pa bo: nezmožnost zava- rovancev, klimatsko zdravlje- nje in pritožbe v izvajanju zdravstvenega varstva. Drugostopenjska zdravstve- na komisija pa bo še vedno delovala naprej v t .kvj gionalne zdravstvene si sti. Izvršilni odbor ob zdravstvene skupnosti svoji zadnji seji spre odobril sredstva za let otrok. Kot delež k S( cdraniju bo občinska stvena skupnost pri® 65.000 din ali 11 % ve« letu 1976. Za klimats: kopališko zdravljenje j( tošnjem letu namenjeni ko pet milijonov, ker medtem izvršen prano stojnosti v mesecu api regionalne na ob zdravstveno skupnost, dejansko namenjenih a sko občino štiri milijoi narjev. CELJE: SKOKf IZ STOLPKIG v letošnjem tednu varnosti, ki bo od 7. do 13. n Ja, bodo v Celju prikazali kako delovni ljudje in ob ni uresničujejo ustavno dolžnost in pravico do dr bene samozaščite. Na te naloge jc opozorila že dn problemska konferenca občinske konference svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sat zaščito pa je izdelati za letos zelo podroben in po] štren program akcij. Letošnje se vključujejo v pr(K političnega in samoupravnega delovanja. V šolah razpisali nagradne natečaje na temo družbena san zaščita in varnost, v tednu varnosti bodo priredili s| cializirano razistavo predmetov v rabi pri sploi varnosti, ekiipe prve pomoči pa bodo na sklepni tekmovanju prikazale dosežke pomladaas-kega urjen, V krajevnih skupnostih Slavko Slander, Ostrožno, ( berje-Hudinja in Štore naaneravajo prirediti ogled reševalne akcije iz visokih zgradb. Za pionirje pa bo organizirali spretnostne vožnje s poni-mopedi pod | slom: na cesti nisi sam. Med letom potekajo tt predavanja na to temo, ki se jih bo udeležilo kakih do 18 tisoč občanov, sodeč po podatkih iz lanske leta. V Tednu vamo«ii bo tudi več športnih tekmoval na osrednji prosla^ pa bodo udeležencem teftnioTa podelili priznanja in nagrade. B.' CELJSKA OBČINA krajevni praznik šentjurja spomin na 18. marec 1945 Krajevna sikuipinost Šentjur- ja in okolice slami svoj praz- nik vsako leto na Ifl. niarca. Ta datum je tesno povezan s krvavo bitko, ki je bila t^a dne leta 1945 na Resev. ni. Tedaj je bia na Resevm okrajni odbor in z njim tudi II. batailjon Kozjanskega odreda s komandantom An. dijem na čelu. Poleg tega je bil tedaj na Resevni tudi si>ecialnd vod z borcd Koz- janskega odreda pod vod- stvom junaškega Poldija Slap ška-Gajška. Med borci je bil še Dušan Lah iin članica oblastnega komateja SKOJ Cvetka Jerinova. Vsega sku. paj je bilo na Re.sevni tedaj okrog 200 botrcev. Zgodaj zjutraij 18. marca 1945 so nemške kolone iz laške smeri, Teharja, Šen- tjurja, Dobja in Šmarja že ob aori obkKvldle Resevno s 7000 Nemci. Vnel se je hud in neenak boj, ki je trajal vse do drugega jutra. Nemci so zaradi veiike premoči po- tisnili pairtizane v globel in vse bolj stisikali obroč. V bjtki je izkrvavelo 120 bor- cev, ki jim je že zmanjikalo mimicije. Smrtno zadeti so obležali tudi Cvetka Jerino- va, Dušan LaJi in looaTuandiaint Andi. V spomin na to neenako bitko na Resevni prajznujejo torej krajani S€fntjurja svoj praznik. Letošnji krajevni praznik so najiboGj svečano obeležili šentjoirsiki mladinca s svojim pohodom po parti- zanskih poteih. V obdobju od lansikega do leto&njeea pinasanritei pa so občani v tej krajevni nosti veliko pridobili delovnem vzdušju prf obletnico praandšia. Na; pridobitev aa kraj bo tošnjem letu predvsen končanjie gradbenih in niških del na osnovind i Šentjurju in upajo, d do novega šolskega I«' vse nared za pričetek P Sredstva za prierldek šc ske osnovne šole se st s samoprispev^kom kraj skupoiosti šentjair in o» Dokončanje prizidika dv-omno največja df zmaga teh dveh krai skupnosti. Razen tega so v šen: pričeli tudi z napeljaivc ionskega omrežja, s ' bodo pridobili 140 ncrr- lefonskih pardključkiov. stanovanjska problematif Šentjurju že zdavnaj tako i>ereča, kot je nedavno t^a. Cela vrstil žin je že dobila varno ^ nad glavo, pred kratkii so v Šentjurju priče^ diti še dva stanovi stolpiča. Vse bolj O^j postaja tudi cestno V programu krivjevrve nosti Šentjur je zajet« delno sofinanciranje I trebnega asfaltiranja prek železniške proge, Bohorja in klavnice. P' teh dneh tečejo na skupnosti zadnje pnipr®' poimenovanje ulic v ju, kar bo poma,galO ^ šibi marsdkak probleffi^ mo tujcem, ampak j naaičinoan in predvse^' MATEJA 61 ^^^^ ^^^^ NOVI TEDNHC — .stran^T V imenu delovnih ljudi in občanov celjske, laške, konjiške, šentjurske, šmarske in žalske občine, svečano podpisujejo danes v Celju družbeni dogovor o združevanju sredstev za mo- dernizacijo regionalne bolnišnice. Da se bodo zbirala sredsva za njeno preureditev smo pisali tudi v Novem tedniku. Čla- nek je prebrala ANGELA LOKOŠEK iz Olešč v laški občini. In na sam pustni torek je od svojih prihra nkov vzela sto starih tisočakov, sedla v šolski avtobus, ki vozi vsak dan iz te grape šolarje v Laško (druge avtobusne zveze ni), presedla na lokalca do Celja ter prihranjeni denar prinesla v upravo celjske bolnišnice. Naslovu smo sledili in sled nas je pripeljala do devetinsedemdesetletne GRMAJČEKOVE mame, ki je kot prvorojenko povila znano celjsko pesnico — samorastnico MARICO KAČEVO. Celjani se srečujejo s pesmimi Marice Kače- ve že dolgo vrsto let. Celjski radio ji je odprl pot, zadnje čase pa ti> di v njem redkeje spre- govori. Kadarkoli, in kjerkoli pa še zasledi- mo njene pesmi, najprej opazimo njeno socialno tematiko. Ko smo se po sreč- nem naključju srečali z njeno materjo, smo tu- di ljudsko pesnico Ma- rico bolje razumeli. Ko poje o trpljenju bajtar- skega otroka, o kolih sena in trave na mate- rinih ramah, je njena govorica razumljiva, še bolj takrat, ko sanja o kosu kruha, za katerega so otroci stali v vrsti, ko je še toplega rezala njihova mati. Kajti — vse to smo slišaU iz materinih ust Mati so rekli Grmačjekova mama iz Olešč, ki bo majnika stara 79 let, je rodila osem otrok, zredila pa devet. Na svet rdso pri- hajali v hiši, ki je da- nes obnovljena in stoji prislonjena ob vinograd. Strma pot vodi v to grapo in verjetno še bolj bo^ za hrbtom stoji mlin, kjer so prl- jokali na svet Grmačje- kovi otroci. Oče jim je umrl pred devetimi le- ti, materi pa je zapustil družinsko pokojnino — 170 starih tisočakov. Mama je prepustila kajžarijo najmlajša hčer- ki Martini, sama pa si je izgovorila preužitek. In ker vseh dinarjev ne potroši, prihrani nekaj denarja. Le kaj bi bilo, če ne bi bilo spominov? Lepa, drobna in urejena, če- prav našega obiska ni pričakovala, se je izgu- bila v njih, »Za sebe si kupim neivaj mesa, pa tudi grozdje Imam rada. Pa veste, ne porabim veliko. Otroci, ki se zbe- rejo ob mojem godu, meseca maja je to, so zelo pozorni. Trije otro- ci živijo v laški fari, ena hčerka je v Avstraliji, eden je v Hrastniku.« Preide na vnuke in po- ve, da imata le dve hčerki po štiri otroke, drugi otroci pa jih ima- jo manj. časi so bdii res hudi, a radi smo se imeli bolj. »Težko je bilo priti do hiše, a vztrajala sem in začeli smo s podnom, potem smo delali dalje. Tako je zrasla hiška, ki smo jo potem obnovili. Mož je sam zaslužil in kadar md je bdlo naj- huje, sem se ozrla nao- krog in videla, da je drugje še huje. Tako smo vsi skupaj zdržali. Najhuje je bilo takrat, ko Jožetu (pri tem mish na svojega moža), ni- serh imela kaj dati, da bi vzel s seboj na šiht. Juho iz ajnprema sem mu skuhala in tisto je bila potem njegova ma- lica.« Ob tem Grmačjekova mami zadrhte čeljusti in poteze ojeklene, pa ne tako, da bi se ji ne za- lesketale solze. A le za hip, potem je stisnila ustnice in zdržala. Darilo za zdravje »Kje sem čula, da zbi- rate denar za celjsko bolnišnico, sprašujete? V Novem tedniku sem brala, da se zbira denar za aparat in sploh za obnovo te ustanove. Do- bila sem pogum in si rekla: dvakrat sem bila že v tej bolnišnica in dvakrat sem bila zado- voljna. Rabijo denar, zdaj so potrebni pomo- čd. In ker vem, kaj to pomeni, sem šla. Na pustni torek je to bilo in hodili so me gle- dat. Joj, toliko moških na kupu nisem videla še nikoli. Rekli so mi, da naj raje denar spra- vim, da naj dajo mladi. Potem so le vzeli in jaz sem se vrnila lažja.« Snežnobeli lasje so skrbno zbrani pod čisto ruto. Sem pa tja jih popravi in se spomni, da bi lalAo postregla z jabolčnikom. Hiti ponj in umih nog se vrne. Toži, da je slabega zdra- vja, a videz izdaja, da je krepke narave in pol- na notranje moči. Se je prekalila takrat, ko je v hosti, v mlinu, povijala otroka za otro- kom, jim rezala tanek kruh in bodrila moža, ki je vstajal ob zori, da je pravočasno prišel na delo? Do doline je dve uri hoda, »on« je rabil le uro. Tudi takrat je brste- lo popje. Zemlja je ča- kala na setev, v grmov- ju je pel ženitovanjsko pesem kos, sinica in škerjanec. Pa ni bilo časa, da bi to opazila. Leta so ma- mi izmila hude skrbi in prišel je trenutek, ko se laiiko posveti tudi sebi. Zato seže danes po dnev- nem časopisju in je z življenjem na tekočem. Zdaj opazi tudi brstje popja in igro psička Murija, ki se ji vrti pod nogami. Vidi, da je v primerjavi z njenim živ- ljenjem, danes lepše ži- veti. Misli ji uhajajo na- zaj, v čase, ko se je kri- vila kot dren, zato pa danes ceni vsak svetel trenutek. In da bo teh vedno več, se je napo- tila v celjsko bolnišni- co, da tudi ona prispeva svoj delež. Kot občaooka laške občine in tudi za- to, ker je prijeten ob- čutek, da lahko pomaga in da nikoli ni mislila, da bo prišel ta čas, za^ to pa je zdaj njeno za- dovoljstvo tudi toliko večje. In ta plemenita pote- za je vredna pravzaprav veliko več kot njenih sto starih tisočakov. Tekst: ZDENKA STOPAR Fotografija,: MATEJ STOPAR ŽALEC ZA BOLNICO SOGLASNO ZA MODERNIZACIJO Razprava o zagotavljanju sredstev za izgradnjo splošne bolnišnice v Celju poteka v žaL ski občini že od konca lan- skega leta in to v okviru raz- prave o programih posamez- nih samoujpira^vnih interesnih skupnosti. Tako so občani občine Žalec že informirani o nameravani investiciji, znano pa je tudi to, da so občani v okviru j'a'vne razprave soglaša_ li, da pristopijo k financiranju tega osrednjega zdravstvenega objekta na območju regije. O infvesticiji v celjsko bolnišnico so razpravljale tudi druž- benopolitične organizacije ob. čine, l2ivršni svet in nazadnje tudi občinska skupščina na zasedanju vseh treh zborov. Na seji občinske skupščine so si delegati bili enotni, da žal- ska občina pristopi k tej in- vesticiji in da podpišejo sku- paj z ostalimi podpisniki družbeni dogovor o združeva- nju sredstev za ta družbeni objekt. Gre pa tudi za izred- no čvrsto obvezo, saj je t tudi tstim, ki za to po- membno kulturno akoijo še po desetih letih niso izkazali prlniernega razumevanja. Re- zultat tega nerazumevanja odločilnih dejavnikov v oboi. ni je tudi žalostna resnica, da 10. rojstnega dne priredi, tev ne bo proslavila v »rojst- nem« kraju — jubilejne re- publiške revije Celje ni spo- sobno organizirati. Množično neraizumevanje za tovrstno ustvarjaLnost mladih je gotovo osnovni razlog, da je po 10. letih šte. vilo prijavljenih skupin še vedno skromno. Letos je na re(vti:>i sodelovalo 14 skupin, kar je premalo, če vemo, da je to domala vse, kar je bilo na tem področju v občini ustvarjenega. Sodelovamje ko- maj dveh osnoaTiih šol (1. osnovne in osnovne šole F. Krajnca), le štirih srednjih šol (Gimnazije, E.s.š., P. š. C. in T. š. C.), nobene višje šole, samo ene delovne or- ganizacije (GIP Ingrad) m nobene skupine iz kraj:svnih skupnosti je zgovorna podo- ba trenutnega stanja, ki ni- kakor ni v skladu s splošno sprejeto težnjo po množ-čni kulturni ustvarjalnosti v vseh okoljiih. Bolj razveseljiva je udeležba diijaških domov, centra za balet in ritmiko I. Dunoan in dveh spontano nastalih skupin, ki sta nale. teli na razumevanje v okviru KUD Zarja in Kulturne ko. misije OK ZSMS Celje. ZKO in OK ZSMS bosta morah na osnovi teh rezul- tatov sprožiti razpravo po društvih in osno^vnih organi- zacijah, na kateri se bodo nosilci kulturnega gibanja opredelili do Naše besede in opozorili na objektivne in subjektivne ovire. Vse kul- turne spodbujevalce in vod. stva šol ter delovnih orga. nizaciij je treba nenehno opo- zarjati, da prireditev nima teicmovalnega obeležja in da ni FK>trebno zanjo pripravlja- ti posebej zahtevnih nasto- pov. Pomembna je ustvarjal, nost na gledališkem podiroč. ju in vsak sodelujoči je zma- govalec. Nagrada mu je spo- znanje, da je tudi sam ustvarjalno sposoben in prak- tično odkrivanje gledalskih izraznih sredstev, odrskih za- konitosti in neslutenih ustvar- jaln h problemov. Vsako pri- zadevanje na tom področju je pomemben del kulturne vzgoje in vzgoje celovite osebnosti nasploh. Očitno je, da se tega ne zavedajo n'ti vsi prosvetni delavci. Kakor je razveseljivo, da si je nastope mladih ustv0.r. jalcev ogledalo veliko mla- dih, ki so nastopom vrstni- kov zavzeto prisluhnili, pa je tudi zaskrbljujioče, da si je te rezultate ogledalo ma- lo prosvetnih delavcev, star. šev in odraslih nasiploih. Po desetih letlh se torej NB med »kulturnim« občinstvom še ni uveljavila kot kulturna prireditev, ki je vredna po. ziomosti. Kakovost letošnjrih dosežkov sd takega nezanima- nja prosvetnih in kulturnih delavcev, kulturnih animator- jev iai članov različnih kul- turnih svetov, komisij ali de- legatov skupščine interesne skupnosti ni zaslužila. Tudi podcenjevalen odnos teh lju. di je eden od vzrokov za pičlo količinsko rast te de- javnosti. K sreči i>a slab'" rielovni pogcijd in skromna odmev- nost med občinstvom ne vpli- vajo toliko na kakovost, kot bi lahko pričakovah. Veliki zagnanosti mentorjev in pri. zadevnosti mladih Ijudii gre zahvala, da smo na odru vd. deli velik del sveta mladih, da smo začutili njihove pro- beleme in želje, da smo do- živeli nekaj prepričljdvih gle- daliških trenutkov, ob kate. rih so s presenečenjem in neprikritim zadovoljstvom za- ploskali tudi gledališki stro- kovnjaki in sladokusci. Mla- di so pj od gledalci razprl: zelo pisano pahljačo svojih izpovednih sposobnosti, po- gledov na svet, misli in ču. stev in jiih utelesili na zelo različne načine. Pri tem je jx)trebno pohvaliti vse tiste mentorje, ki njihovo samo. stojno ustvarjalnost spodbu- jajo in podpirajo ter j.i s tem o.i.i.'gočajo, da se pre- izkuša v praksi. Netekmoval- ni princip NB tako metodo dela spodbuja, rezultati ne. katerih skupin pa dokazuje, jo, da mentor z vnaprej za- črtanim ciljem in potjo do njega ustvarjailne sposobno- sti posameznikov v skupini laliko tudi zavira. Mentor mora v prvi vrsti sp>od;bujati in spodbujeno usmerjati v skladu z interesi in sposob- nostmi skupine, nikakor pa ne sme prek sikup ne uveljav. Ijati zgolj svojiih ustvarjal, nih in morda celo tekmoval- nih ambicij. Zaradi tega je nujno, da je sodelovanje trajnejše in dolgoročnejše, p>ovedano drugače, da je mentor skupine član kolek- tiva, ne pa začasno riajet strokovnjak. V tem trenutku je sicer pomoč zunanjiih stro- kovnih sodelavcev očitno ne- ogibna, vendar se bodo mo- rali kolektivi temu z načrtno kadrovsko politiko v prihod- nosti izogibati. Posebno v šolskih kolektivih vseh sto- penj bodo morali bolj skr- beti za ustrezno usposablja- nje lastnih članiov ter njiho- va kulturno-vi-gojna prizade- vanja bolj pravično vredno- titi. I23ku.šnje NB kažejo, da so mladi izvajalci najiprepričlj4- vejši tedajj, kadar jim je problematika posredovane vsebine blizu. Zato ni na- ključje, da so nam predsta- vili svoja besedila (E. š. c. — Naš dnevnik, T. š. c. — In videl sem, ipd.), ali pa izbi- rali besedila uveljavljenih avtorjev v skladu z lastnimi poustvarjalnimd sposobnost- mi (Dijaška domovi — Pre. proste slike, P. š. c. — Ta hiša je moja . ..) Več'na na- stopov je ii!izvenela zelo res- nobno in obtožujoče; svet je v očeh mladih največkrat krut, nasilen, dmžl>a je brez občutlj)ivosti za notranji svet posameznika, ljudlje smo dvo- ličn', žrtve samouničujoče tekmovalne civilizacije, rasne in nacionalne nestrpnosti, itd. Občutenje notranjih člo. veških bojev, socialnih In fi- lozofskih problemov ter že- lja po bistveno večj.i človeč- nosti v medsebojnih odnosih »o bile opazne skoraj v vseh nastopih. Tudi v gledališko izraznem smislu je bila bera dokaj razno- vrstna; od komorneca recitala, ki zaupa v moč besede in njenega inlerpreta (Ciimnazi.ja — Pol.jska lirika, lni;rail — lito, Titu), kompleksne gledališke uiiri^j (.smotrna in enakopravna un„ besede, interpretacije, Riba, stuma, scene, ijlasbe in N\et'|j do st\aritev na podrofju ce telesa (izra/.ni ples, rpoSlevaje improviziranost ske realizacije in neizkui^ skupin, smo lahko z dosej^ zadovoljni. Pomanjkljiv obč| za odrski prostor in čas je , marsikakšno |)Osrečeno reSite» razno izpraznil, toda to se taja tudi pri poklicnih pr^ vali. Omeniti velja, da je v > boju« s posneto glasbeno sp, Ijavo po pristnosti celotnega sa zmagala živa, neposredno odru izvajana glasba. (Uporj sta jo skupini P. š. c., E. in Vili Kins))ieler). Prespn^ Je dosežek dijakinj P. š. c., k v predstavi 1. naj . . . odkri poleg giiialnega izraza tudi polnjnjočo zvočno spremljavo Zaradi pomanjkanja prii?zniu niti bralce z dejavnostjo na- ših in jugoslovanskih založb, Tako je v obnovljenih prosto- rih Mladinske knjige v Celju pripravila razstavo izdaj Ju- goslovanskega leksikografske. ga zavoda iz Zagreba. Ob ot- voritvi so o delu in načrtih založbe govorili predsta^Tiiki Mladinske knjige in same za- ložbe. Eden od urednikov Sa- ša Vereš je obudil spomine na začetke dela založbe. Rodi- la se je v hudih časih naše zgodovine, v petdesetih letih, t željo da bi svetu pa tudi sami sebi povedali, kdo smo in kaj premoremo. Ob tej že. Iji in ob aktivnem sodelova- nju dveh največjih duhov na- šega časa: Miroslava Krleže, velikega pisatelja in idejnega pobudnika založbe ter tova- riša Tita, ki je delo založbe vsestransko r>odprl in z zani- manjem in odobravanjem za- sledoval njeno delo, je nas«-a- lo osnovno delo Leksiko- grafskega zavoda — Enciklo- pedija Jugoslavije. To je delo, ki mu po mnenju kritikov po zamisli in izvedbi menda ni primere v svetu, delo, ki je pokazalo naše narode v vseh njihovih vrednotah ob vsej zapletenosti medsebojniii nosov. V pripravi je druga daja tega dela. Poleg v si hrvaščini bo izšla tudi v venščini, makedonščini te izvlečkih v angleščini. Bih govora tudi o drugih uspe in načrtih založbe. Tako b v dogiednem času zakljt Izdajo svoje Tehniške e klopedije ter izdau Film enciklopedijo in še marsl Za nas je zanimivo, da bo ložba z izkušnjami in teh no pomagala pri izdaji 1 klo^ije Slovenije, ki jo pravlja Mladinska knjiga tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov Ce se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate po- svetiti kmečkemu turizmu, lahko za iz- boljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke na- jamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vezete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Naj- nižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, naj- daljša pa 11 let in je odvisna od na- mena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 11-odstotni letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odstotni letni obrestni meri. Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva če ste samostojen obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in po- membna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna ob- ratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, po- rabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno po- slovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 odstotkov. Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljub- ljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samo- stojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odstotni letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vode- nju žiro računov omogoča poleg so- dobnega bančnega servisa tudi gospo- darnejše obračanje sredstev. GRUPA POETICA KOMAJ ZA BURKO! burka za klovna in dve snažilki v torek, 15. t. m., nam je Grupa p'jet ca prvič predsta- vila svojo novo uprizoritev za mladino in odrasle — Burko za klovna in dve snažilki. Tudi to pot so ustvarjalci segli po poezijii, ki jo skuša- jo posredovati v gledališko razgibani obliki. UsF>ešna zbirka otroških ljubezenskih pesmi Koder plavih las Mi- roslava Antiča je navdihnila avtorja priredbe in glasbe Bogomira Verasa tako, da ji je poiskal odrsko podobo v obliki drastične ljudske bur. ke. To pa je oblika, ki daje spretnim komedijantom do. volj pi-ostora za izživljanje in zabave željnim gledalcem do- volj priložnosti za sproščen smeh hipne vrednosti. Ljubke Antičeve pesmi nam pripoveduje ustrezno lazpo- sajeni in mladostniško raz. čustvovani klovn (Bogomir Veras), ki mu dajeta proti, igro še komaj razumevajoča snažilka Tilka (Ljerka Belak) in za bogastvo čustev že po- vsem otopela snažilka Mici (Borut Alujevič). Igmlci se v kostimih Vide Bekčič-Zupa- nove in v koreografiji Jaka Hafnerja veselo izživljajo v preprosti situaoijski komiki, v mimiki in gibu, v interpre. taciji besedila in petju. Z bur- kaško bučnostjo jim uspeva nasmejati, a hkrati tudi za- brisati hrično vadušje bese- dila. Zaradi drastične in na neposredni učinek tempirane komike ostaja lepota in spo- ročilnost poezije nujno v sen- ci. Morda so to nevarnost za. čutili tudi izvajalci in so za- radi tega uporabili ix)leg pre- vladujočih elementov situa- cijske komike tudi spevno in kar malo preveč sentimental- no glasbo. Tega eleanenta pa jim ni uspelo globlje vklju- čiti v celoto, še zlasti ne v scenskem smislu. Pianist Hinko Haas in otroški zbor- ček (pripravila ga je Jožica Sobo) v samo dogajanje ni- sta vključena, čeprav naj bi se to odvijalo v razredu.) igralci, ki izvajajo ? burko, in zborčkom ni n ne pomenske vezi, zale prisotnost otrok z^olj d« rativna. Nekritična ustrežljivost vodilla iajvajalce t izbiro prostega sporočila in pril Ijenih izraanih sredstev (i acijska komika, senttoB' na glasba), ki učinkuj« gledalca hitro, a kratkd no. Žal pa vsi izrazni mentii niso funkcionalne koriščenj in se ne zliva.' celovit gledališki SLAVKO PEZ^ ..LJUDOŽERCI'' V SLG CEIJE v petek, 25. marca prihaja spet v soste Mest"*/ |:Iedali.šče ljubljansko, ki nas je letos že enkrat navd", šilo z izvrstno komedijo .Miloša Mikelna »Ziiradi '' veiiiure odprto«. Tokrat pa se bo predstavilo 7. resu^' šim dolom Gregorja Strniše »LJUDOŽERCI« v imeni"^, režiji Mileta Koruna in na sceni Mete Hočevarjeve. stopa vrsta popularnih slovenskih igralcev, ki boev- skega zbora iz Miklaivža pri Mariboru, kakor tuli pred- stavniki di-užbenopolitičnega življenja iz občine. M. P. XII. mladinski pevski festival v Celju Tokrat mm predstavljamo mladinski dekliški pevski zbor — »Oulaisten Nuorisokuoro« iz Finske, ki bo nastopil na letošnjem MPF 29. maja v Celju. V zboru pojo deklice in dekleta iz osnovne šole in gimnazije v starosti od 12. do 21. leta, vodi pa jih dirigent Ta- pani Tirila, ki tudi poučuje glasbo na obeh šolah. Zbor sodi med najboljše finske zbore in je ke kon- centiral na Švedskem, Avstriji, in Nemčiji, prejel več nagrad, pred lanskim pa posnel svojo prvo ploščo. Med obiskom pri nas in nastopom na MPF v Celju, bodo nastopili tudi v Ljubljani, Škofji Loki, Brežicah in Savinjski dolini. R. F. žalec: keramika v barvah v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo jutri otvo- ritev razstave Keramika v barvah, ki so jo pripravili France Slana, Adi Arzenšek in Keramična industrija iz Li- boj. Uvodno besedo ob otvo- ritvi bosta imela Janez Mese- snel in Jože Jan, v glasbe- nem programu ob otvoritvi pa bosta nastopila Franci Ri- zmal in Hinko Haas. Otvori- tvi bo prisostvoval tudi Emil Roje, član IK ZKS. Pokro- vitelja te izredno zanimive razstave sta Keramična iz Li- boj ter Izvršni srvet žalske občinske skupščine. JV Dirigent Valtcr Ratej koncert godalnega orkestra Na letošnjem osmem abon- majskem koncertu v Celju, bo kot vsako leto nastopil celjski godalni orkester, Ici ga že sedmo leto vodi diri- gent prof. Vaiter Katej. Za koncert, ki bo 30. marca, je orkester niaštudiral bogat in zanimiv repertuar Bacha, Haydna, Mozarta, Jamoviča in Mihelčiča. Predvsem je za- nimivo Haydnovo delo, v ka- terem so zastopani otroški in- strumenti od raglje do tolkal. Kot solist na klavirju bo z orkestrom nastopil tudi celj- ski pianist Hinko Haas. R. V. V zapisu Jurčka Vrežeta prvič v naši kroniki sre- čamo podatek, da je Pil- štanj imel tudi pionirski pevski zbor pod vodstvom iste pevovodkinje'. Namen je bil jasen: vzgojiti čim- več glasbeno nadarjenih mladih ljudi in jih pozne- je vključiti v zbor in ga tako pomladiti. In res sre- čamo čez leta mnoge mla. de ljudi, ki .so skupaj s starejšimi . tovariši hodili na vaje tudi po dve uri in več hoda, v zboru, ki pa je, žal, iz leta v leto popuščal. Vaje so bile če- dalje redkejše, leta 1951 pa so popolnoma preneha- le. Pevci so se zbrali sku- Paj le še priložnostno, va- nekaj ur in nastopili. Razumljivo je, da je kva.' liteta zbora upadla. Tako srečamo pilštanjske pevce odkritju spomenika ■ padlim borcem v Lesič- nem 1932 m ob enaki pri- liki lefo kasneje v Kozjpni. <"'etudi je bilo odrsko udejstvovanje pred ■^ad,- njo vojno zelo Sjlabo raz- vito, prej bi. lahko rekli, ga skoraj ni bilo, je vendnrle. veliko bel j prisotno kot pe\'ska tra- dicija, zatorej je razum- ljivo, da ob Ustanovitvi nove gledališke skupine ni bilo ■ toliko težav kct z zborom. Zato ni čudno, da - je bila na Rlštanju brez večjih težav že sep- tembra 1945 zaigrana eno- dejanka Bedak (Igro je spremljal tudi nastop pev- cev). V vlogi Bedaka sre- čamo prvič po svobodi na kozjanskih odrih Fran j a Cepina. Branko- Regvard je igral nemškega oficir- ja, sodelovali pa so še Joško Kovačič in Slavica Tacer. Skupina je z eno- xlejanko gotovala še v Kr- škem. Igralci so se v prvem pa tudi v drugem letu po vojni morali zadovoljiti z nadvse primitivnimi sred- stvi. Odra ni bilo, prav tako tudi kulis. Položaj so reševali z zasilnim odrom v stari šolski stavbi. V letu 19-lS so pilštanj- ski igralci naštudirali dve predstavi: dramo iz kmeč- kega življenja Dobrava in Golarjevo veseloigro Dve nevesti. Med igralci sre- čamo znana imena: Još- ka Kovačiča, Franca Ja- gra, Julčko Jazbec, Vojko Kolar, Dragico Regvard. ravnateljico osnovne šole Adelo Rauter, ki je s svo- jimi kreacijami vzbudila obilo smeha in je bila na- sploh zelo priljubljena, Franja Cepina, ki je kot vedno znal delu vdahniti življenje, Branka Regvat, Slavico Tacer in druge. Tudi s tema predstava- ma je slnipina gostovala in sicer v Kozjem in na Virštanju. Leta 1947 je mladina igrala »Scapinove zvija- če«, v katerih so nasto- pali Jože Gubenšek, Ivan Grobelšek, Srečko Tacer, Franc Kosianjšek, Drago Jazbec, Vojka Kolar, Ma- rica Kolar in Gelca Ko- vačič. Naslednje leto so zače- li z vajami za Finžgarje- vo »Verigo«, vendar do up- rizoritve ni prišlo, pač pa so isto leto postavili na oder enodejanko Zastav- ljalnica in pK)sredovalnica za službe, zbor pa je za- pel nekaj pesmi. Preden nadaljujemo z delom skupine, ki je vaz- veseljevala Kozjance sko- raj tako kot pevski zbor, se za hip ustavimo ob vlogah, ki jih je interpre- tiral duhovni vodja in or- ganizator skupine Franjo Cepin, ki je bil v tistih letih deloma zaposlen v Šmarju pri Jelšah in v Kozjem. V Kozjem je ig- ral v Trojčkih tovarnar- ja, v Nušičevem Dr. pa naslovno vlogo. V Golar- jevi Vdovi Rošlinki ga srečamo v vlogi Balanta- ča, v Finžgarjevi Razvali- ni življenja pa je nastopil kot Sirk. V Šmarju je Franjo Cepin igral v Can- karjevem Kralju na Be- tajnovi župnika. To pa je le nekaj najvažnejših vlog, ki jih je v svojem dolgem neumornem žrtvo- vanju za kulturo postavil na oder kleni in vedno veseli Kozjanec. PIŠE MILENKO STRAŠEK (5) Kralj na Relajnovi TRNAVA: VELIKO DELA v Trnav: se na letošaiji občinski praanik pripravljajo z vso resnostjo. Kljub temu da bodo praznovali šfcle prve dni julija, pa dobro vedo, da nimajo več mnogo časa. Pred dnevi smo obiskali to krajevno skupnost, kjer smo se o občin- skem prazniku pogovarjali z nekiiterimi krajani. Dubrnu ~ spreliajalna pot do zdraviliškega doma I)()KK:A 11KIIODK2: »To, dla bo praznik občine Žalec letos v Trnavi, nam vsem krajanom '.-nnogo pomeni in po svojih močeh se bomo trudili, da bo čim bolje uspel. Tu mislim predvsem na ure- ditev kraja. Seveda pa ima- mo tudi mnogo želja, želja vseh je, da bi nam končno uredili avtobusne postaje, ter da se dokončno asf-altirajo še vse tiste ceste, ki do se- daj niso. Želja je še prccej, vendar bom srečna, če se bosta uredili vsaj ti dve stva- ri.« FK.\N(- TLKK, predsednik Sveta krajevne skupnosti in član pripravljalnega odbora za izvedbo občinskega praz- nikia: »Odbor za pripravo praznika se je že večkrat se- stal, prav tako pa tudi vsj pododbori. Poudariti moram, da krajani kažejo pri pri- pravah precej razumevanja in prepričan sem, da tudi tako kot doslej ne bo pro- blemov, kadar bo treba sku- paj poprijeti ter urediti kakšno stvar. Vsi se bomo po svojih najboljših močeh trudili za to, da bo prazno- \'anje čim bolj uspelo, saj gre navsezadnje za nas sa- me, za naš kraj.« FKANC LEJsKO, prcdsed nik pododbora za ureditev prostorov v hmeljarskem do mu ter za ureditev športnih igrišč: »Zadovoljen sem, da smo z vodstvom kombinata Hniezad TOZD Kooperacija našli skupen jezik ter bomo tako lahko v hmeljarskem domu uredili prostore, ki jih naša krajevna skupnost nujno potrebuje za delo vseh družbenopolitičnih organiza- cij in društev. Prebivalci Trnave, šentru- perta in Orle vasi bomo do- bili tudi asfaltirana igrišča, ki bodo za osnovno šolo, opremljena pa bodo tudi z vsemi garderobnimi prostori. Sicer pa nameravamo uredi- ti tudi nekaj cest, postavili bomo avtobusne čakalnice v Sentnjpertu. Naša dolgolet- na želja pa je tudi ta, da bi končno dobili zazidalni načrt. To bi bila tudi osno- va za hitrejši razvoj naše krajevne skupnosti. Z žalsko oijčino in Zavodom za načrto- vanje in urejanje zemljišč sm2 v Žalcu kot sin čevljarja. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v s.kla di.šču Hmeljarne v Žalcu in se hkrati vključil v Sokol. S šest- najstimi leti se je udeležil bojev za severno mejo. Po kon- čani prvi svetovni vojni je opravil šoferski i7pit in pozineje vsa leta do upokojitve vozil pri žalski Gradnji. Vseh im let je član gasilskega društva Žalec, kjer je poveljnik. Sode- loval je v dramskem društvu, sedaj pa je še posebno akti- ven pri vseh TRIM akcijah, ki se jih redno udeležuje. Kljub lotom je še vedno zelo živahen in vsestransko aktiven Berta je sedem let mlajša in rojena v Celju, že v .-ani mladosti pa se je s starši preselila v Ar?« vas, kjer je imela mati gostilno. Ko ji je bilo 17 let, je ostala brez srar-še-v. T^to kasneje se je poročila. Franju in Berti sta se v zakonu rodili dve hčerKi m sin. Dom sta si ustvarila v Žalcu. Tu so bili vedno najlepši tre- nutki Audičeve družine, saj so še danes, kot pravijo, naj- sreSnejši, če se otroci z vnuki zberejo doma. Ob slovesnosti, ki je bila v poročni dvorani žals-ke oi> činske skupščine, so se zbrali vsi otroci in vnuki slavljencev. Obred je ooravil predsednik s.kupščine Vlado Gorišek. Teksrt in foto: T.TAVCAH ZA VARSTVO OKOLJA Nenehen industrijski in tehničuu razvoj Šempetra v Sa- vinjski dolini in s tem tudi močan prirastek prebivalstva v zadnjem čeisu vse bolj ogroža naravo. Zato se je prvič sestala na svojem zboru komisija za varstvo okolja in na- rave pri krajevni skupnosti Šempeter. Pod vodstvom pred- sednika komisije, ki šteje 12 članov, Iva Kuharja so dolo- čili tudi 21 člansko podkomisijo, ki bo v vsakem kraju KS nadzirala ogroženo okolje in se z ostalimi prebivalci trudila odpraviti slabosti. Dogovorili so se tudi že za pi"vo delovno akcijo EDI MASNEC trafo posta- ja zbirališče smeti Veliko je že bilo in še bo napisanega o zaščiti našega okolja. Toda, na mala pa tudi večja sme- tišča naletimo tudi v na- šem mestu, v Celju. Ka- že, da smo se nanje že tako navadili, da nas ne moti še tako neurejena okolica. Seveda, če pri tem ni prizadet naš živ- ljenjski standard. I.«p in značilen primer, da je temu tako, je ne posredna okolica trans- formatorske postaje Drap- šinova ulica. Kabina te postaje je zraven otroš- kega vrtca Dolgo pKilje in vendar so si jo nekateri izbrali za zbirališče sme- ti in odpMkov, kar se ni- kakor ne ujema z uoKaj urejenim otroškim /laveti ščem in otroškim igri ščCTn. Ta nesnaga, med njo tudi odsluženi divan, bi morala biti v sramoto vsem tukajšnjim sosedom, zlasti pa Elektro Celje, ki bi vsekakor moralo skr- beti za lep videz trafo po- •staj. To je sicer le eden od mnogih takih sramotnih pojavov v našem mestu in vendar proti temu nihče nič ne napravi. Navedeno smetišče krasi to trafc postajo že več let! Poleti ga malce zakrije plevel, zato pa se jeseni in zgo daj six>mladi prikaže v bujnej.ši obliki. Z malo truda in dobre volje bi lahko takšne madeže v našem belem Celju hitro odpravili, hkrati pa bi mo rali ostro nastopiti proti tistim, ki jim je lepo in urejeno okolje španska vas. FERDO SIRCA čakam in čakam Članek Jureta Kra.šovca »Po opravkih, opravkih« ali »Kdo komu krade čas in pravico do prostega ča- sa«, objavljen v zadnji številki Novega tednika, je resničen. Samo vpraša- nje je, kakšna bo reakci. Ja na vse to. Upam, da oo iitiKaj zaleglo, sicer p^ bo vse le bob ob steno in gluha ušesa. V članku so tudi besede o ravnanju nekaterih za poslenih med delovnim ča som. Od tega je že precej ča- sa. Opravke sem imela na Komimalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ce lju. Prišla sem v sobo in čakala, ker se je tovariš pogovarjal o zidnvi neke hiše. Jaz pa . . . In drugič, pri isti usta- novi. Soba, kjer naj bi uredila neko zadevo, je bi- la prazna Potrpežljivo čakam. Cez nekaj časa pridejo tovarišice iz dru ge sobe. Ena je nesla ne kaj skodelic in posodo, v kateri se je kuhala kava. Seveda, vse to je bilo •■reba tudi pomiti ... JUSTINA LOLOJKO Laško andraž: mladi so se oglasili V Novem tedniku sem zasledil članek Lojzeta Ojsterška »Dobra kuhari- ca — ix)nos«, s katerim pa se ne morem strinja- ti. V njem namreč avtor ni omenil dela osnovne mladinske organizacije, oziroma posameznikov, ki so organizirali in tudi vo- dili kuharski tečaj v An- dražu, ampak je siavo na prtil krajevni skupnosti, ki sploh ni sodelovala pri organiziranju ali samem poteku tečaja. Lojze Ojsteršek je sicei dobil podatke od tečajnic samih. Zato taka napaka Spodbuda za organizira nje kuharskega tečaja je prišla iz osnovne organi- zacije ZSMS Andraž, ker že vrsto let ni bilo v vasi podobnega tečaja. Po •/ztrajnem iskanju tečaj- nic, se je tečaj končno le pričel. S tem pa ni bilo končano vse delo. Treba je bilo žrtvovati še veli- ko ur prostega časa, da je bilo delo opravljeno. In vse to je napravila os- nova organizacija ZSMS Andraž ali točneje — ne- kaj posameznikov. SLAVKO PIZORN, Andraž Pripis uredništva. Hva- la za pismo in hvala za pojasnilo. Za napako se opravičujemo. Toda, ta ne more leteti na našega do- pisnika. Kdo bi ne verjel besedam tečajnic?! Nih- če bi ne vrtal dalje in nfhče bi več ne .spraševal po organizatorju ali po- budniku tečaja. No, zade- va je zdaj pojasnjena. Na.s pa bolj zanima odgovor — zakaj se krajevna skupnost ni ot^lasila, da bi povedala — mi nismo organizirali te^a tečaja. To hI bilo pošteno! NAŠ KRAJ slov. konjice: na začetku Pri občinski konferenci SZDL v Slo- venskih Konjicah se je pričelo eviden- tiranje delegatov v samoupravnih inte resnih skupnostih V prvi fazi se bodo člani izvršnih CKiborov in predsedniki delegacij dogo- vorili, da bodo pretehtali aktivnost vsa- kega delegata. Aktivne bodo ponovno predlagali za evidentiranje, z manj aktivnimi pa bodo imeli razgovore, kaj- ti pokazalo se je, da so bili nekateri delegati preveč obremenjeni. Do zdaj so v konjiški občini evi- dentirali 50() delegatov, med njimi pa so tudi taki, ki niso bili izvoljeni, a so o-tali na seznamu. Vse spiske bodo poslali v krajevne organizacije SZDL, kjer bodo delegate dali pod lupo. Z. S. žalec: precej nalog za mlade Na seji predsedstva Občinske kon- ference Zveze socialistične mladine v Žalcu so med drugim govorili o pri- pravah na izvedbo Titove štafete ter o praznovanju meseca mladosti. Ime- novali so tudi posebni odbor, ki je zadolžen za izvedbo vseh nalog. Prav tako so na seji govorili o pripravah na praznovanje 40-letnice Komunistič- ne partije Slovenije ter 85. rojstnega dne tovariša Tita. Tako bodo do meseca avgusta pri- pravili dva kviza za učence osnovnih šol. Mladi bodo odgovarjali na temo Komunistična partija v revolucionar- nem delavskem gibanju. Mladi se bodo udeležili tudi številnih pohodov. Naj omenimo samo p>ohod mladih od Jo- štovega mlina do šmiglove zidanice in Cebin, kjer je bil ustanovni kongres slovenske komunistične partije. Sicer pa se bodo mladi iz žalske občine ude- ležili tudi številnih lokalnih deilovaih akcij. Akcije bodo potekale predvsem na šmiglovi zidanici ter na Creti. JANEZ VEiDENlK velenje: komunisti v ks v velenjski občini je 25 krajevnih skupnosti, ki združujeo preko 33 tisoč občanov, med katerimi je 3000 članov zveze komunistov, žal pa v vseh kra- jevnih skupnostih niso aktivne krajev- ne organizacije oziroma aktivi zveze komunistov, saj le-ti delajo samo v štirih KS, in to Stara vas. Levi in Desni breg ter Konovo. Takšna dejav- nost pa je seveda občutno premajhna. Problem je tudi v tem, da v nekaterih kraje\Tiih skupnostih sploh nimajo ko- munistov. Tako bo ena prihodnjih glav. nih nalog, kot je povedal sekretar Ob- činske konference ZKS Velenje Franjo Korun, da oživijo delo komunistov kot nosilcev akcij v bazi, to pa so prav krajevne skupnosti. Zlasti v predkon- gresnem obdobju, ko gre za temeljite spremaml>e, si ne moremo dovoliti, da bi izvajanje programa odšlo mimo ne- katerih. Prav vsi komunisti bodo mora- li v bodoče pokazati večjo aktivnost in biti prisotni tudi tam, kjer stanuje- jo, ne pa, da so v domačem okolju povsem brez skrbi in dela. Še posebej bo potrebna temeljita akcija v tivStih krajevnih skupnostih, kjer trenutno ni Članov zveze komunistov. tv šmartno ob paki: zdravstveni dom raste Zdaj, ko so delavci Vegrada vlili prvo ploščo na bloku, ki ga gradijo v središču Smartnega, gre delo hitro od rok. Stavba bo za Šmartno velikega pomena. V pritličju bo splošna ambulanta s potrebnimi laboratoriji, zobna ambu- lanta, lekarna ter poštni urad. Poleg toga bo tudi stanovanje za zdravnika splošne prakse Uju bodo tn dru- štiri garsonjere. Snovanja in n-i gar- .gltrešju bodo sta. La tudi posojili in bostnim deležem be- Wek pri gradnji no- JULKA TAJNIKAR jato delo fea organizacija pra- ' Celju je lani opra, io, kot st ga je za- pobudnika delovan- B organizac.ja in os- Zveze komunistov. * pravosodnih usta. ►ri zbiranju pomoči Dtresu, osem njiho- Dbiskovalo politično i delom so prlspeva- ^duma za drugi sa- jni itd. Delo so raz. ljudske obrambe ^'alno enoto vključili »■ostovoljk. Razvijali « sodelovanja z eno- in se vključili v janie razprave in lastno glasilo »Infor- enkrat na mesec, je ^nje delo obeta vr- ^.^nih akcij in seve- ri fiačrt zajema vsa ' ^edli pa bodo tu- poteh revolucije« ^^^ vso aktivnost le ^ Obletnicam ob pri- "a čelo KPJ aziro. ^^ Jugoslavije, nje- Irskega jubile- vl.-UDA KOCMAN ŠE O PREGRADI [RATNA O negodovanju vaščanov Tratne smo pred časom v na.šem listu že pisali. Pre- brali in zapisali smo tudi odgovor iz Že- lezarne Store. Tokrat pa smo se napoti- li do kmeta Ivana Jazbeca in njegove že- ne Polčke, da bi problem lahko čimbolje osvetlili, oziroma dobili predstavo o njem Voda se že nekaj časa ne razliva čez spor- no ozemlje in, tako sta povedala Ivan in njegova žena. zdaj ni tako kritično, kot je bilo v času. ko so nam va.ščani napisali pismo. KOsVOda zalije dolino pod njimi, se namreč ljudje tu gori čutijo ogrožene in »odrezane od sveta.« »Poglejte«, je jela pripovedovati mladU kmetica, »tri otroke imam. Dva sta šolar- ja, in ko je tam doli voda, ju moram spremljati na suho Strah me je, da bi sama hodila čez brv nad Vog^ajno. Podob- ne probleme imajo tudi sosedje. Zato si tako želimo in prizadevamo, da bi čimprej dobili cesto. Tudi ostareli ljudje so v va- si, da o strahu pred požarom sploh ne go- vorimo. V primeru, da je v dolini voda in ker smo brez ceste, nam bi težko pomaga li tviko zdravniki kot gasilci. Kadar voda previsoko seže, se podaljša pot otrok do šole za celo uro. Težko je, to moramo res Čimprej rešiti.« Mož Ivan, ki je medtem izpregel kravi, je nadaljeval: »Vsak ,si pomaga in priza- deva, kolikor pač more. Jaz sem si sam zaoral in uredil pot do hiše in še vedno jo urejam. (To, nekoliko širšo pot je IV-ar pravzaprav skozi pogovor ves čas imeno- val za cesto.) Dobro je kar je, pa vendar to ni dovolj,« je modroval dalje. Kmetije nad nami še pitne vode nimajo dovolj in težko jo je spravljati visoko v breg. Kmet sem. V zemljo je treba vlagati spomlrTidi da rodi na jesen. Ni lahko vlačiti umetni gnoj ter to in ono sem gor. Vir vodne ener- gije v akumulacijskem jezeru je industri- ji potreben, o tem ni dvoma. Nam pa ce- .S'ta. Vemo tudi, da ne bo lahko okrog fi- nanciranja. Brana moriji služiti svojemu na- menu, sicer nima smisla, da so jo sploh zgradili. Variant za cesto je bilo ^^eč, ne vemo pa še natanko, kje bo cesta poteka- la. Resnično pa upamo, d!a jo bomo kma- lu dobili. Naše življenje tu gori bi bilo mnogo lažje.« Nato je Ivan odhitel ix) opravkih v do- lino. Ob kmetiji ima še mnogo posla z do- končanjem doma, saj mu je starega raz- pokal potres. Na krajevni skupnosti v Slivnici pa ,so pi-iav pred dnevi pretresali opisane proble- me in se domenili, da jih je treba v krat- kem resnično tudi rešiti. Skupaj z Železar- no, občino in tudi krajevno skupnostjo. Predpogoj za to so seveda odstopne izja- ve kmetov in soglasje ter razumevanje med njimi samimi. Upamo, da bo strah pred vodo kmalu minil. OB DNEVI ČISTOČE VABILO KO\JIČANOM Taborniški odred heroja Bračiča iz Slo- venskih Konjic, ki je zaradi svoje delov- nosti prejel lansko leto občinsko priznanje, se pripravlja na veliko delovno akcijo pod geslom TEDEN ČISTEGA IN UREJENEGA OKOLJA. Začetek akcije bo v soboto, 2«. marca, zaključili psi jo bodo drugega aprila. V njej bodo sodelovali: krajevna skupnost ki bo poskrbela za kontejnerje in opremo turistično društvo in preko 150 taborni- kov. Krajeraa skupnost j<* tudi poskrbela za plakate in vabila, na katerih piše, da naj krajani sodelujejo v akciji z lastno ude- ležbo ali pa le tako, da pospravijo okoli svojih hiš, drvarnic in drugod. V soboto bodo taborniki raznašali še posebna vabila, ki bodo namenjena tistim občanom, kjer je komisija ugotovila, da imoje- vaiija proti morebitn-.Miiu a^rresorju. K V. MALA ANKETA NI PROSTORA ZA ROGAČE Menda sva v Podčetrtku, na improvizirano sejmišče pred gostiščem Ulčnik, ki pa je bilo zaprto, prišla nekaj za občinskim inšjjektorjem, ki je bil, tako so za- trjevali sejmarji, hudo jezen zaradi sejma na nedovo- ljenem mestu. Toda, kdo je bolj kriv, sejmarji, inšpek- tor ali krajevna skupnost, ki ni postavila nGve.ga sej- mišča potem ko je sta.rega »odnesla« nova bencinska črpalka? Naj bo že tako ali drugače, res je. da sejmi na štajerskem pa tudi ta v Podčetrtku, močno izumi- rajo in da iz nekdanjih velikih sejmov danes skorajda nič ni. Tudi v Podčetrtku smo videli le nekaj več kot deset krav, nekaj stojnic z razno kramaiijo, a kaj ko ni bilo kupne moči. Sivke in rjavke so prej ko slej ostale v istih rokah, kot so prišle na sejem in tako tudi ni bilo denarja za suho robo, suho cvetje, razna semenja in »piskrovje«. Sejmarjev dolga pot je bila največkra^t zaman in znova so odvlekli živinče nazaj. IVAN SINKO, Plat, Ro- gaška Slatina: »Kar precej od daleč sem jo prignal, iz Rogaške skoraj. Za mi- lijon sto bi jo dal pa ne kaže preveč, ljudje gleda- jo na denar, močno je treba »kšeftati«, saj vidi- te. Nič več ni pravih sej- mov pa tudi cene ni. Pa sejmišče so tudi vzeli. Je že bolje prodati na sejmu kot komu drugemu, ta ko saj veš, kako si za- sta\'il zadevo.« DKAGO IIOIiNJEC, Mi- Ijana: »Slabo povpraševa- nje, moram kar poveda- ti. Jaz bi sicer kravo pro- dal, a bi šla izpod cene. Ni šlo drugače. Za 6500 dinarjev bi jo odpeljal, 7200 pa mi niso hoteli da- ti. Jo bom pa domov od- peljal. Pa drugič. Saj vi- dite, malo živine je in se ne da barantati. Ce daš daš, če ne ne. Nikamor drugam ne hodim na sej- me, vezan sem skoraj- da le na tega v Podčetrt- ku pa še ti so iz leta v leto slabši. Bo menda to izginilo, ne?« JOŽE BORŠIČ iz Bre zna pri Vonarju nedaleč od Podčetrtka takrat, ko smo se pogovarjali, še ni naredil kupčije. Svoje živinče je cenil na 7300 dinarjev. Sejmarjem se je zdelo predrago. Doma ima še tri glave v hlevu in eno uro je že ponujal svoje blago. Kot vsi dru- gi, je tudi on ocenjeval sejem za bolj slab. »ži- vina dandanašnji nima cene. Kaj pa je to 7300 dinarjev za trud, ki ga imaš z živaljo vse leto,« je dejal in še dodal, da upa, da mu ne bo treba odpeljati živali spet do- mov. ANTON KLEMENŠEK, Pristava: »Za 8200 dinar- jev sem jo prodal in vem, da je šla prepoceni iz ro- ke, a kaj se če. Takšen- le sejem ni nič. Slabe ce- ne, malo živine pa še ta pride iz Hrvaške, naše je bolj malo. Pc^lejte, včasih je en sam gospo- dar imel toliko živine kot jo je danes na vsem sej- mu. Tudi izbire ni pa si prisiljen kupiti to kar je in prodati po ceni, ki je pač na sejmu. Ce potre- buješ denar, nimaš izbi- re. Sejmom je menda od- klenkalo.« KONRAD STIH iz Hu ma na Sotli je od vseh sejmarjev, s katerimi smo se pogovarjali, prišel naj- dalj. Kar štiri ure hode preko hribov (in še nekaj več) ga je pripeljala pot, da bi kupil kravo in — dobil jo je. 6000 dinarjev ga je veljala in zadovoljen je bil. Eden redkih na sejmu. S strokovnjaškim pogledom je božal kravi- co in se pripravljal, da jo odpelje proti domu. Zanj je bilo sejma konec. Tekst: Milenko Strašek Foto: Di-ago Medved 16 stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 24. marec 1977. kmetje v celju POT DO ZADRUGE! KAKŠNA JE VLOGA CELJSKEGA KMEČKEGA DELAVCA v celjski občini še niso končali javne razprave o »kmetijskem« gradivu, in si- cer o »zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanju novih družbeno- ekonomskih odnosov in preo- brazbi vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980«. Doseda- nje ugotovitve z zborov kme- tovalcev in s sej osnovnih or- ganizacij ZK v kmetijskih toz- dih kažejo na dvoje; prvič, v celjski občini moramo začeti z intenzivno kmetijsko proiz- vodnjo, ki bo tržno usmerje- na in bo sad večje storilno- sti, učinkovitejšega zdiniže- vanja vseh zmogljivosti (zem- lje, sredstev, strokovnih služb itd.), predvsem pa tudi dru- gačnega odnosa vseh družbe- nih organizmov in bank do organizirane kmetijske proiz- vodnje. In drugič — kmetje v celjski občini se morajo sa- moupravno in politično bolje organiziriati, tako da bo za- sebno kmetijstvo tudi 5 kako- vostno spremenjenimi dohod- kovnimi odnosi dobilo novc razvojne pobude. Ni dovolj samo reči, kako same razme- re v zasebni kmetijski proiz- vodnji, v doslej ra27vitih ko- operacij skih odnosih v celj- ski občini zahtevajo zamenja vo kupoprodajnih odnosov s proizvodno in dohodkovno so- odvisnostjo. Kajti že en sam podatek dovolj pove — drugo, leto izvajianja srednjeročnega razvojnega kmetijstva v celj- ski občini že opozarja na sta- re slabosti: počasnost, odmik od ciljev, ne glede na eno iz- med prednostnih mest, ki jo ima kmetijska proizvodnja. Še več — že hudo dolge razprave o samostojni organi- ziranosti celjskih kmetijskih proizviajalcev dovolj razločno nakazujejo stanje ležernosti, zavlačevanja in ne dovolj od- govornega pristopa do uve- ljavljanja spremenjene samo- upravne vLoge celjskega kmečkega proizvajalca. V tem primeru bi liahko postala za- nimiva razprava o odnosih med delovno skupnostjo in kmeti ter o tem, kakšne sa- moupravne pravice, dolžno- sti, ima kmet, kako sodeluje v delitvi dohodka in rizika itd. Ocena ni nova. Sedanja samoupriavna organiziranost kmetov v Celju ni dobra. Izhodišče celjske javne raz- prave o kmetijstvu se zato ni moglo izogniti ojsnovnemu vprašanju: kaj storiti za moč- nejši tržni proizvodni vzgon 1040 čistih in 1400 mešanih kmetij v celjski občini (po- manjkanje mesa, vrtnin, sad- ja in neizkoriščene možnosti za boljše proizvodne rezulta- te, vse to je znano) in kiako se naj na tej osnovi kmetij- ski proizvajalci samoupravno organizirajo, da bodo lahko boljše delali, več odločali in boljše živeli. Kmetje so v raz- pravi radi dodaU — pa da bo- mo pfečevali manj režije. V celjski občini sta v raz- pravi kot naj resnejši dve možnosti bodoče organizira- nosti zasebne kmetijske pro- iz\'odnje: kmetijska zadruga ali pa temeljna organizacija kooperantov (TOK). Aktiv kmetijcev — članov ZK in svet za družbeno-ekonomske odnose pri OK SZDL Celje se bostia na osnovi javne razpra- ve v pogovoru z vodstvom Hmezada zavzela za ustano- vitev kmetijske zadruge Celje. Zakon o združenem delu odpira več vrat za samou- pravno organiziranje kmetov. V Celju se kmetje bolj na- gibajo k zadrugi, ker meni- jo, da si bodo po tej ix)ti Ifeižje izboljšali gospodarski in družbeni položaj. To obenem pomeni, da bodo sadovi kme- tijske proizvodnje sočnejši, tržnih viškov ne bo več, nji. hov dnižbeno-ekonomski po- ložaj pa drugačen. V gradivu zadružne zveze Slovenije pi- še: »Cilj zadružništva je, da bodo združeni kmetje ust- varjali takšen dohodek, ki jim bo zagotavljal materisal- no in socialno varnost v skla- du z njihovim delovTiim pri- spevkom in da bodo ustvarja- li sredstva za razširjeno re- produkcijo združenih organi- zacij. Zadružni kmetje mora- jo opredeliti minimalne pogo- je za pridobitev članstva v za- drugi ali temeljni organiza- ciji kooperantov. Minimalni pogoji so naslednji: — doba trajanja sodelova- nja v zJadrugi, — riziko, — delitev dohodka po de- lu in prispevku, — obseg dela, sredstev oz. zemljišč. Določitev teh pogojev je iz- raz potreb samih kmetov, ki žele zagotoviti z združeva- njem trajnejšo podlago za na- predek proizvodnje...« Zadružništvo po svoji eko- nomski in družbeni vsebini nedvomno lahko predstavlja močan motor spreminjanja družbeno-ekonomskih odno- sov v zasebni kmetijski pro- izvodnji. V celjski občini ob- stJajajo pogoji za enovito kmetijsko zadrugo. Najbrž tu- di niso nerealne pobude, da bi sploh več razmišljali na osnovi zakona o združenem delu o zadružništvu, namesto da žele nekateri dane možno- sti zožiti samo na eno pot združevanja kmetov. Najbrž pia je res, a to bi morala povedati tudi razprava, da TOK ne more v celoti nado- mestiti ekono'.nskih in druž- benih fimkcij kmetijske za- druge. Zato je razumljiva vse večja naklonjenost kmetov za združitev v kmetijsko zadru- go Celje. V celjski občini bo rezul- tate javne razprave o kmetij- stvu obravnavalo predsedstvo OK SZDL Celje, nato pa bo o mnogih vidikih kmetijstva v Celju govorila problemska konferenca SZDL Celje. JOŽE VOLFAND SLOV. KONJICE: GLASBENA MLADINA v želji, da bi tudi v konjiški ol>čiiii okrepili gla.sbcno dejavnost, so ustanovili občinsko konferenco Glasbene mladine. Zanimivo je, da je bil ustanovitienl koncert v Zre- čah. Poleg pihalnega kvinteta RTV I.jubljana sta sodelovali še fol- klorna skupina I.IP v SI. Konji- cah ter pevski zbor osnovne šole »Boris Vinter« v Zrcčah. JOŽIC.-V KOKOT klavnica šentjur V TRAJNE MESNE IZDELKE Klavnica Kmetijskega kom- binata Šentjur je že več let v težavah, zadnja tri leta pa so zakluuoili tudi z višjo ali nižjo izgubo. Takšen položaj so p>ovzročale predvsem ne- urejene cene na trgu, težave pri izvozu mesa in zastarela proizvodna tehnologija v klav- niči. Ob tem so se v klav- nici srečala še s slabo di- sciplino in neurejenimi no- tranjimi donosi. Rezulta,t vse- ga tega je bilo milijon 800 tisoč dinarjev izgube ob za. ključku lansikega leta. Izgu- bo so solidarno pokrili osta- li tozdi kombinata, hkrati pa so v tej delovni organizacijj.i ugotovili, da po starem ne bo šlo več. Niso pa .se odlo- čili le za izboljšanje prodz- vodne tehnologije v klavnici, ampak tudi za trajnejšo pre. usmeritev proiavcidnje v klav- nici, kar naj bi temu tozdu dalo realnejše razvojne mož- nosti. V načrtu, ki so sd ga za- stavili, so zapisali, da se bo klavnica preusmeriila na pro- izvodnjo trajnih mesnih iz- delkov, salam in čajnih klo- bas. Teh naij bi že letos iz- delali 100 ton. V načrtu pa imajo tudi izdelavo novega tipa domače d'mljene kloba- se. Ko bo nova proizvodnja vpeljana, naj bi v šentjui-ski klavnici iadelaili do 700 ton lazličnih trajnih mesnih iz- delkov, salam in klobas. Preusmeritev klavnice ^ takšax) proizvodnjo nare-kui^ predvsem tržni interes. §5 vedno neurejene cene meea namreč ovirajo uspešnost vseh ali vsaj večine klavnic, S cenami trajnih mesnih delkov pa je nekoliko bolje, zato so te tudi tržno bolj za! nimive in donosne. Seveda pa se nam s stališča potroiš. nika odpira dirugo vpraša, nje. Ze doslej z oskrbo sve. žega mesa ni šlo najbolje, Vprašanje, M se odpira ob preusmeritvi šentjurske klav. niče je, kako bo poslej, kaj. ti vsaj nekoli!ko smo skeptiig. ni ob zagotovilih, da &\-ežega mesa na trgu ne bo ndC manj, B. STAMEJCIC SEMINAR KONJIŠKEGA SINDIKATA v preteklem tednu se je v Slovenskih Konjicah kon- čal seminar za sindikalne aktiviste, udeležilo pa se ga je 50 članov. Semdnair je po- tekal štiri dni in je zelo uspel. Predaivateljii so i-azila. gali zakon o združenem de. lu, hkrati pa so se udele ženci seminarja seznan'.!! s tekočimi nalcganmi sindika- tov. Skupščina občine Laško Komisija za podelitev PRIZNANJA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ razpisuje na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in pode- litvi »Priznanj občine Laško -— 2. julij« (Ura- dni vestnik občine Laško, št. 1/1—75) za leto 1977 DESET PRIZNANJ Priznanje se podeli kot posebno družbeno priznanje za izradne uspehe in dosežke pri pospeševanju go- spodarskega in družbenega razvoja občine. Primanje laliko prejmejo posamezniki in skupine občanov, kii stalno prebivajo na območju občine Laško, delovne skupnosti, družbenopolitične orga- nizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva, ki imajo svoj sedež na ob- močju občine Laško. Prizmanja se podeljujejo praviloma za posebne us- pehe dosežene v daljšem časovnem obdobju. Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine La.ško Predle^ za p>odelitev priznanja občine Laško — Ž. julij, lahko podajo temeljne organizacije združe- nega dela, organizacije združenega dela, druge orga- nizacije in društva, krajevne skupnosti, samouprav- ne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti primerno obrazložen. Predloge sprejema komisija do vključno 15. ma- .ja 1977. Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obrav- navala. PrcHiloge je treba poslati na naslov: Skupščina ob- čine Laško, Komisija za podelitev priznanja občine I.ašfco —^ 2. julij. kozjanska lahkovernost NEZAVAROVANA DRUŽBENA LASTNINA ALI ZANAŠANJE NA POŠTENOST Ni bilo teme, niti bliskov in grmenja, še manj viharja s snegom, dežjem in točo, vsega, kar je po navadi pri- sotno v dobrih kriminalkah, pa vendarle bo tole nekoli- ko »kriminalna« zgodba. Na- sprotno: bil je že kar vroč spomladanski dan, le od Bo- horja je nekoliko pihljalo. Ustavili smo se v Podsre- di, ki je bila prejšnji četrtek kot izumrla, le za bližnjim plotom je ženica brkljala po vrtu. Vzrok zato, da smo sploh prišli v Podsredo, je bil te- lefonski klic in večkratne in^ formacije občanov, da je skladišče iflmezadove poslo- valnice nezaščiteno, torej ne- zaklenjeno. Najprej smo nedaleč vstran od kraja, kamor nas je pri- peljala novinarska _ radoved- nost, povprašali, kako je s tem. Odgovor je bil pritrdi- len. Zastavili smo korak pro- ti skladišču, narahlo jKDizku- sili, kako je s Titanovo klju- čavnico in glej — brez tru- da se je odprla, kot da bi bila odprta, že odkar je pri- šla iz tovarne. Nikogar ni bilo blizu, da bi vsaj pogle- dal, kaj se dogaja, da bi nas opozoril, da bi karkoli dejal. Očitno je v Podsredi vsem vseeno, kaj se dogaja z družbeno lastnino. Ce bi | hoteli, bi odpeljali vso vse- bino skladišča. Tega seveda nismo, pač pa smo si vse zapisali in nastal je kar čeden spisek pred- metov, ki so dobili zatočišče v Hmezadovi odpfti lopi, ki j je tudi sicer tako nesrečno zavarovana, da bi zadoščal le malo močnejši sunek vetra in že bi se odpria. Trije mešalci za beton, šti- ri železne samokolnice, šest lesenih grabelj, 68 vreč nitro- foskala, 46 vreč cementa in 42 vreč koruze se je stiska- lo v sorazmerno majhnem prostoru, pred skladiščem pa se je na soncu košatila po- polnoma nezavarovana kopi- ca gradbenega materiala. Pra- vi raj torej za dolgoprstne- že, ki ne ločijo svojega od tujega. In prav nedolgo od tega so miličniki lovili sku- pino, ki je kradla, kar ji je prišlo v roke ... Zaprli smo skladišče na- zaj, odrinili v Kozje, stopili do prvega miličnika, ki smo ga lahko dobili (na postaji ni bUo žive duše), ga zapro- sili, naj gre z nami v Pod- sredo, da skupaj preverimo zaščitenost družbene lastni- ne, a je odklonil, češ da se ne bi rad mešal v to. Pre- ostalo nam ni torej nič dru- gega, kot da smo se obrnili na prvega občana, ki je ra- de volje odšel z nami v Pod- sredo. še prej smo kupili v kozjanski trgovini novo klju- čavnico (Titan). Občan je bil začuden pa tudi ogorčen. V Podsredi je bilo še vedno vse tiho. le nekoliko več obrazov se je dalo videti. Blizu ni bilo ni- kogar. Občan si je ogledal vsebino skladišča in na hi- tro smo izračunali, da je ne- zaprta ključavnica (najbrž ne bo drugače kot tako, da so izgubili ključ, nove klju- čavnice, ki stane le 23,40 di- narjev, pa iz vrag vedi kak- šnega razloga niso kupiii) »varovala« okoli 15 starih mi- lijonov! Skladišče smo vamo zaklenili, staro ključavnico z dvema novima ključema pa dali v varstvo bližnjemu go- stilničarju, da jih je zjutraj predal Hmezadovim ljudem. Zadeva je bila za nas konča- na... Na srečo se je še kar do- bro končala, četudi so obča- ni za odprto skladišče vedeli, drugače nas ne bi opozorili in da Kozjansko premore po- štenjake, ki natanko razloči- jo med svojo in tujo lastni- no. A kaj, če bi ne bilo tako? Ce bi nekoga, ki je za to vedel, zamikala, recimo, ko- silnica? In končno, kako je s samozaščito lastnine, ki je stvar nas vseh in ne le Hme- zadovih ljudi? In: ali je res tako težko kupiti novo klju- čavnico? Ko smo se vrnili v Celje, smo o akciji obvestili dežur- nega miličnika na Uprava jav- ne varnosti, njegov sogovor- nik, ki je prav takrat krajšal človeku čas, pa nam je, na naše veliko začudenje, dejal, da primer pozna ... Lahko- miselnost ali preveliko za- upanje včasih žre tudi mili- jone. Ključavnice Hmezadu res ne bo treba kupiti. Lahko pa bi priskrbeli nova vrata, nekoliko močnejša in — var- nejša. Tekst: MILENKO STRAŠEK iFoto: DRACtO MEDVED Takole počiva pud milini nebom in neograjenr), nezakleiijeno, iiikakor za.3ciitiio kinetij^if' orodje, gradbeno železo in opeka. Komentar je odveč. [j 24. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 lOJ/K H{IC Ko je odjeknila novica, da je težko bolan, prav- zupiav niti nihče ni pomislil na to. da bo čez nekaj dni ugasnilo življenje človeka, ki je vse življenje žrt- voval za sočloveka, za plemenitenje njegove notra- njosti, za širjenje lepe slovenske besede med kmete, delavce, izobražence — za vse, ki ljubijo domačo be- sedo ■ ■ ■ iz Zagorja je prišel leta 1934 v Prebold, kjer se ■ lajcoj priključil takratni gledališki skupini, v kate- j-i je delovalo večina naprednih tekstilcev. Bila je to močna gledališka skupina. Dovolj bo, če povemo, da je prav v Preboldu bila prvič uprizorjena Velika pun- tarija. že takrat se je Lojze Fric z vsem srcem predal amaterskemu teatru. Gledališka tradicija po drugi svetovni vojni v Pre- boldu ni zamrla prav po zaslugi neumornega Lojzeta priča. Kdo bi vedel, koliko mladih ljudi je navdušil za igro! K njemu niso prihajali samo Preboldčani, pač pa mnogo takih iz drugih krajev v Savinjski dolini, }ci so želeli okusiti oderske deske. Pa tudi Lojze nik- dar ni odklonil vabila, da pomaga mladim gledališč- nikom v drugih krajih. In tako so vsi ti entuzijasti pod duhovnim vodstvom tega človeka navduševali lju- di ne le v žalski občini, pač pa še kje drugje. Naj- bolj dobrodošli pa so vedno bili v Gornji Savinjski dolini, kjer nikdar ni ostala dvorana prazna. Dovolj je bilo, če so ljudje vedeli, da pri njih gostujejo ig- ralci, ki jih vodi Lojze Fric. Kadar je bilo treba potrpeti, kadar so pripravljali novo delo, nikdar niti pomislil ni na to, da je prav- zaprav vse to delo izredni napor. Režiser pri ama- terski gledališki skupini ne sme in ne more biti le režiser. To je Lojze zelo dobro vedel. In morda mu prav zaradi tega nikdar ni bilo težko dan za dnem, večer za večerom hoditi na vaje, svetovati, včasih dvigniti tudi glas, ko ni šlo tako, kot si je on pred- stavljal. To pa še ne pomeni, da bi bil sprejemljiv tudi za ideje drugih. In kdorkoli ga je poznal, ta nikdar ne bo pozabil, kakšen ogenj se mu je pojavil v očeh, ko je delo uspelo, ko so se obiskovalcem v neštetih dvoranah zagrele dlani... Nemogoče je pozabiti tudi to, kako je ves čas med predstavo tam nekje za zavesami tre- petal, pazil na vsak gib, na vsako besedo, pa čeprav je že vnaprej vedel, da bo vse potekalo v najlepšem redu, kajti površnosti ni prenašal. Težko je napisati, kaj je izgubilo amatersko gle- dališče žalske občine z Lojzetovo smrtjo, ampak pre- pričan sem, da bo takšnega človeka težko spet najti. JANEZ VEDENIK andraž PRVIČ KRAJEVNI PRAZNIK v Krajevni skupnosti An- draž nad Polzelo bodo letos prvič praznovali krajevni prazniik. Več o tem nam je predsednik sveta KS Srečko Pižom povedal: »V naši kra. jevni skupnosti bomo 29 juni. ja prvič prazaiovali krajevni praznik. To je v spomin na prve večje borbe v našem kra- ju ter 30 letnico krajevnega odbora zveze borcev. V ta namen bi radi opravili tudi nekatera komunalna dela. Med važnejše sodi 700 m asfalti- rane ceste v zaselek Hotunje, avtobusni ix)stajališči v An- dražu, podaljšali bi radi tu- di vodovodno omrežje ter še druga manjša dela. Po pred- račimih bodo dela stala ok- rog tristo tisoč din in upa- mo, da jih bomo s ix>močjo občanov, občinske skupščine in samoupravne komunalne interesne skupnosti ter to- varne nogavic in Garanta zbrali in na prvi krajevni praznik otvorili«. T. TAVČAR šentjur MLADI ZA NOVE ODNOSE Osrednja tema razgovora delovne skupine CK ZKS s predsedniki organizacij ZSMS iz šentjurske občine in s se- kretarja organizacije ZK, je bila delo mladih v organiza- cijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Iz uvodnega ix>ročjla in kasnej- še razprave je bilo moč iz- luščiti podatek, da so mladi po krajevnih skupnostih mnogo bolj aktivni kot nji- hovi vrstniki v organizacijah združenega dela. Vzrok za to je iskati predvsem v tem, da je v podjetjih zaposlenih mnogo vozačev, ki prihajajo na delo tudi po 30 km daleč in zato težko usklajujejo svoj prosti čas na področju dela mladih. Seveda to ne bi smel biti izgovor, saj se do- ločene stvari lahko mladi do- menijo tudi med delovnim časom ah v času odmora, še p>oseb>no kadar gre za infor- miranje o pomembnejših ak- cijah. Beseda je stekla tudi o poživitvi dela kmečke mladi- ne in o vključevanju mla- dih v vrste zveze komunistov. Obsežna razprava se je od- viijala še o področju štipendi- ranja, oz. štipendijske poli- tike. V občini je okrog 400 štipendistov, ki se še poseb- no v zadnjem obdobju sre- čujejo v delo osnovnih organi- ja štipendij. Tudi delo mla- dih komunistov so izpostavi- li na ponedeljkovi seji in menili, da še ni zaž'.i\'€lo ta- ko, kot so si to začrtali, štu- dentje pa se premalo vklju- čujejo v delo osnovnih organi- zacij ZSM. M. P. V SLOV. KONJI- CAH ZA TITOV PRAZNIK Tudi v konjiški občini se temeljito pripravljaijo na pramovanje r.5. letn'ce toa'a- rlša Tita in vse ostale oblet- nice, ki jih bomo leto^ pro. slavljali. V vseh osnovnih or- ganizacijah zve^e komunistov so že ustanovili posebne od- bore, ki bodo pripra.viL; pri- reditve ob pomembnih jubd. lejih. Osrednja občin-ska pro- .slava bo sredi aprila v Slo- venskih Konjiicah, prej pa bodo proslavljali tudi v več- jih delovnih organizacijah, kot LIP, Konus, UNIOR itd. Povsod ho5o sprejeli v član- stvo z^eze komunistov tudi nove člane. Teh naj bi bilo 40, med njimi 10 kmetov. Pri. pravljajo tudi razstavo sku- paj s celjskim muzejem revo- lucije. Prikazali jo bodo v delovnih organizacijah in po- sameznih krajih. Predvsem pa želijo, da bi letošnje praz- novanje minilo brez večjih »pompoznih« prireditev, am. pak predvsem v delu in želji p>o uresničevanju skupnih in- teresov. tv SOBOTA ZA NOV GASIL- SKI AVTO V>1 Ui;lu\ci i()\iinu- \lilU) — XO/U Kemija Seinpctcr .no minulo soboto proslovuljno delali /a nov sasilski avto- mobil in oprema. Ta delovni itolektiv je nam- reč vedno izpostavljen nevar- nosti požara ali Imj.še nesre- če, kajti pri svojem delu ne- nelino uporabljajo kemična sredstva In druge vnetlji\e snovi. Nič čudne.!;a torej ni, da so se vsi enoglasno vklju- čili v akcijo pred kratkim ustanovljenega in(lustrijske.^'a sasilskeja dru.štva in taiio onio.?očili sorazmerno drago investicijo. Da pa bi bila produktiv- nost čim večja, so vsi usluž- benci splošnih služb in pri- prave dela zapustili pisarni.ške prostore in v proizvodnji sku- paj z ostalimi delavci prispe- vali k stabilizacijskim priza- devanjem podjetja, saj je po proizvodih njihove tovarne trenutno veliko povpraiševanje. EDI M.ASNEC CELJE: KRITIČNO O KROŽKIH Pred kratkim smo imeli na gimnaziji v Celju posveto- vanje o krožkih in drugih de- javnostih na šoli. Razpravlja- li smo o delu krožkov, kul- turnem maratonu in prihod- njih nalogah. Debata je poka- zala, da je delo krožkov ze- lo različno. Nekateri so sla- bo obiskani. Za to je kriva nezamteresiranost dijakov i>a tudi njihove slabe delovne na- vade. Poleg trga tudi nepri- meren čas, saj lahko krož- ki delujejo le v opoldanskih urah, v času, ko konča delo prva i-zmena in preden se prične popoldanska. Isti dan so imeli člani fran- coskega krožka recital fran- coske poezije in chansonov z naslovom »Sem, kakr.šen sem.« Nastopilo je deset di. jakov. Prireditev so s ogle- dali dijaki razredov, ki se učijo francoščino. ZELJA CILENŠEK Delovna skupnost SKUPNE SLUŽBE SIS ŽALEC objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. finančni knjigovodia 2. knjigovodja osebnih dohod- kov 3. administratorka Kandidati morajo poleg splošnim, ustrezati še na- slednjim posebnim pogojem: pod 1. in 2. srednje šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod 3. srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izku- šenj Zainteresiiaiii kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov Skupne službe SIS Žalec, Savinjska cesta 6 v roku IS dni po objavi. Odbor za medseoojna razmerja ZLATARNE CELJE, TOZD »AUREA« CELJE. Celje, Kersnikova 17 razpisuje i. prosta delovna mesta 1. FINANČNI KNJIGOVODJA I 2. DELAVEC v metalografiji I in 3. DELAVEC na avtomatu II, ki morajo poleg splošnin pogcjcv izp^lnjev.oti Se pogoje iz si-siemizacije delovniii med: — kandid-u pod tč. 1 mora imeti sreunješoiiKo izobrailx> ekonomske ».meri s tremi leti delovnih izkuieiij na delu fiiiančnr^a knjigovodstva. Poekus- nu dijoa 2 meseca — Kandidat pod tč. 2 mora imeti osnovno Soio in poznati moia osnove fotografiranja in jedkanja ko- vin. Poskusna doba 1 mesec — kandidat pod tč. 3 mora imeti osnovno ikj,®. Zaželene ao delovne izkušnje na delih z avtomati. Poskusna doba 2 meseca Temeljna '>rganizacija s stanovanji ne razpolaga. II. p''OSti mesti učencev v gospodarstvu /a 1. euegd ORODJARJA in 2. enega GRAVERJA PoguJ zd kandidiranje je dokončana osemlelka. Predjio.st bodo imeli kandidati z bolje opravi ienim testan> lil. Štipendijo za 1. ŠOLO ZA OBLIKOVANJE Kandiaat awia predložiti dokazilo o opravljeni osnovni šoli. Prednost bodo imeli kandidati z bolj- šim usf>ehv>m v osmem razredu osnovne šole. Iz- bran štipendist bo prejemal štipendijo po merilih iz 35. in 36. člena samoupravnega sporazuma o izo- braževaiiju in štipendiranju. Kandidati za razpisana prosta delovna mesta, učni mesti in štipendijo, naj, prosimo, posredujejo svoje vloge na gornji naslov v 15 dneh od objave raz-pisa. '14. stran — NOV» TEDNIK St. 12 ^ 24. marec 19^ 27. marec je dan, ki so ga člani kolektiva Tehnomercatorja iz Ceija sprejeli kot svoj delovni praznik in ki mu kratko pravijo tudi dan T. Vsako leto je tega dne v Tehnomercatorju zelo svečano, saj podeljujejo zlate značke T najbolj zaslužnim delavcem. Tudi letos bo tako, saj se bodo ob praznovanju zvrstile športne in kulturne prireditve ves teden, osrednja prosla* va pa bo v petek, ko bodo na slavnostni proslavi svečano podelili zlate znake T devetim delavcem. Delovrvo prazr>ovanje ko- lektiva Tehnomercatorja iz Celja je vezario r« dan otvoritve veleblagovnice T pred šestimi leti. Tedaj so namreč vsi delavci te organizacije slavili res ve- liko delovno zmago. Kajti nemalo truda, naporov in samoodrekanja je bilo po- trebnega, da je velebla- govnic". T zaživela v vsej svoji lepoti in uporabnosti. NAJPREJ ZAPLETI Sklep o gradnji velebla- govnice so člani delavske- ga sveta Tehnomercatorja sprejeli že leta 1969. Ta sklep 80 sprejeli soglas- no, pa čeprav so vedeli, da gradnja tako velikega in zahtevnega objekta ne bo tekla gladko in brez zapletov. Dejstvo je nam- reč bilo, da bi dograditev veleblagovnice pomenila za Tehnomercator novo perspektivo njegovega raz- voja. Zato dileme ni bilo. Po sprejetju te pomemb- ne odločitve je ves de- lovni kolektiv živel in de- lal le še za T. Posebne delovne skupine strokov- njakov so si ogledovale podobne tovrstne objekte tudi drugod po Jugosla- viji, da bi tako lažje oce- nile prednosti in slabosti, ki se pojavljajo ob grad- nji. In končno so se od- ločile za gradnjo stavbe, kakršna stoji danes. Toda zapleti so nastali šele po- tem. Veliko besedi Je bi- lo izrečenih na rovaš se- dem metrov globoke jame za temelje, v katero so nasuli več vagonov žele- za, češ, da je to hudo za- pravljanje denarja s stra- ni Tehnomercatorja. Veli- ko Je bilo namigov tudi na »betonsko škatlo brez oken«, pa očitkov zato, ker so podrli skoraj četr- tino že zgrajene stavbe. A kljub vsemu se delavci Tehnomercatorja niso vda- li. Hoteli so lepo, prostor- no in predvsem uporabno veleblagovnico, ki bo gra- jena brez napak in v ka- teri se bodo tudi kupci dobro počutili. Končno so »svojo« blagovnico tudi dobili. 27. marca 1971 je bila njena svečana otvo- ritev. Marsikdo se še spo- minja množice Celjanov, ki je čakala pred vhodom v veleblagovnico in si je hotela notranjost hiše za vsako ceno ogledati. Oku- si ljudi so različni, zato so bili tudi komentarji v zvezi z veleblagovnico raz- lični. Toda eno Je gotovo: T je že prvi dan postal trgovska hiša Celjanov. NAPREJ BREZ PREDANA Veleblagovnica T Je po- menila veliko f>ridobitev za Celje, saj se je tako domača ponudba skorajda izenačila s ponudbo Ljub- ljane in drugih večjih mest. Kolektiv Tehnomer- catorja pa se je z gradnjo mogočne veleblagovnice precej izčrpal. A kljub te- mu Je kmalu po njeni ot- voritvi sprejel obširen in- vesticijski program za ob- dobje desetih let, v kate- rem je podana vizija gro- sističnega dela Tehnomer- catorja in ki nakazuje tu- di razvoj celotne organi- zacije. Prvi objekt iz tega programa Je bil zgrajen že tri leta po otvoritvi veleblagovnice. Tehnomer- cator Je zgradil skladišče, v katerem je 10.000 kva- dratnih metrov najbolj so- dobnega skladiščnega pro- stora. Vendar so doslej opravljena dela le iz prve in druge faze izgradnje, v naslednjih letih pa bo Tehnomercator izgradnjo skladiščnih prostorov še nadaljeval. Pot razvoja je bila torej začrtana, potrebne pa so bile še usmeritve, ki bi pomagale utirati pot. Ena takih usmeritev je bila za Tehnomercator zunanja tr- govina, s katere dejav- nostjo so se pričeli ukvar- jati leta 1974. Tedaj so registrirali izvoz za pet področij: steklo, porcelan, kemični izdelki, elektro- material široke potrošnje in muzikalije. Druga usme- ritev v razvoju Tehnomer- catorja je bila odločitev, da se njegova dejavnost usmerja predvsem v teh- nično trgovino, ne več v tekstil. Tretja pomemb- nejša usmeritev pa Je na- kazovala vzporeden raz- voj obeh tozdov, velepro- daje in maloprodaje. Po- vsod tam, kjer Je tozd ve- leprodaja organiziral po Jugoslaviji svoje prodajne centre, bodo organizirali tudi maloprodajne enote. Le-te so organizirali v Be- ogradu in Mariboru, kjer dajejo že izjemne rezul- tate. DELO JE TEMELJ RAZVOJA Tehnomercator so v zad- njih letih pestili številni notranji problemi, ki so izhajali iz nepravilne or- ganiziranosti celotne de- lovne organizacije. Sami delavci priznavajo, da so velikokrat preveč poeno- stavljeno gledali na dolo- čila, ki Jih je prinesla no- va ustava in da so si de- centralizacijo odločanja in upravljanja često narobe razlagali. Iz tega so izšle tudi težave, ki so bile predvsem organizacijske, vplivale pa so seveda tu- di na vsebino dela celot- nega kolektiva. Težave so delavci Tehnomercatorja doslej v glavnem že pre- mostili, levji delež pri tem pa so imele družbe- nopolitične organizacije, ki so znale najti pravilno pot iz težke situacije. Ob vsem tem pa velja poudariti še eno stvar, o kateri so govorili tudi vsi delavci Tehnomercatorja v svojih prispevkih k tej reportaži: to so odnosi, ki vladajo v kolektivu. Vsi brez izjema so pouda^ jali, da so težave, ki so se v letih delovanja Teh- nomercatorja pojavljale, lahko reševali le spričo pristnih in neposrednih odnosov, ki vladajo v ko- lektivu. Vsako stvar pa naj bo zelo ali manj po- membna, so reševali v neposrednih razgovorih. To pa Je zasidralo v de- lavcih zavest o enotnosti in pripadnosti h kolektivu. Kajti vsi se dobro zave- dajo, da Je le delo temelj razvoja celotne organiza- cije in da so za dobro de- lo najbolj pomembni od- nosi, ki vladajo med de- lavci. Zato pristne odnose negujejo in jih še poglab- ljajo. STANKO SELŠEK, di- rektor Tehnomercatorja: »V tej organizaciji sem že dvajset let, pravzaprav od- kar Tehnomercator obsta- ja. In v vseh teh letih sem bil izredno zadovo- ljen zato, ker so bili de- lovni in tovariški odnosi v naši organizaciji zelo pristni. Pa še nekaj me je vedno navduševalo: zna- no je namreč, da se mla- di ljudje šele ob delu raz- vijajo in tudi sprejemajo funkcije, ki so jih prej imeli starejši tovariši. Ved- no sem bil vesel, ko sem opazoval mlade, sposobne ljudi, ki so delali z vso resnostjo in natančnostjo. Takšne ljudi globoko ce- nim in vem, da jih je pri nas v Tehnomercatorju ze- lo veliko.« ALOJZ ZAGOŽEN, kon- trolor poslovanja v tozdu Maloprodaje: »Tudi jaz sem v Tehnomercatorju praktično od takrat, ko je nastal. Ce se spominjam tistih let, lahko rečem, da smo delali v izredno sla- bih delovnih pogojih in da je bil tudi standard nas delavcev zelo slab. Z leti pa nam je šlo vse bolje. In če danes gledam na pre- hojeno pot naše organiza- cije sem ponosen na to, kar smo ustvarili in kar danes imamo v Tehnomer- catorju. Vem, da smo vse to dosegli predvsem z enotnostjo, ki je vseskozi vladala v kolektivu. Pa tu- di v meni je neka globo- ka zavest o pripadnosti te- mu kolektivu.« HEDVIKA GABER5EK, vodja ekspedita: »Jaz sem v podjetju zaposlena osem- najst let in lahko rečem, da se je potrebno veliko- krat tudi razdajati za do- bro celotnega kolektiva. Ce pogledam na prehoje- no pot kolektiva bi rekla, da se je skoraj vse spre- menilo v teh osemnajstih letih, najbolj vidne spre- membe pa so po mojem v zvezi s pogoji dela in od- ločanjem o vseh važnih stvareh, ki zadevajo vse delavce. Ce pa pomislim na to, kaj me najbolj ve- že na Tehnomercator, po- tem lahko hitro odgovo- rim, da .so to ljudje.« JOŽE DEŽELAK, skla- diščnik v poslovalnici Aku- stika: »V Tehnomercator- ju sem zaposlen dvajset let in tudi sam priznam, da so se doslej delovni pogoji neprimerno razvili in spremenili. Prej smo bili skladiščniki fizični de- lavci, ki smo vsako stvar, vsak artikel nosili na ra- menih iz skladišča v trgo- vino. Sedaj je to drugače, posebej odtlej, ko .smo dobili nove skladiščne prostore, k,jer viličarji pre- važajo v glavnem vse bla- go. Fizično delo .je tako skoraj odpadlo. Ob koncu naj povem še to, da sem tudi jaz pred dvema leto- ma prejel zlato značko T kot priznan.}e za svoje dol- gotrajno delo v Tehno- mercatorju.« LOJZKA LORENCI, kon- trolor poslovanja v tozdu Veleprodaje: »Tudi jaz imam v Tehnomercatorju kar dolg delovni staž — osemnajst let! Ob tem bi morda povedala nekaj be- sed na račun ženske ena- kopravnosti, o čemer radi govorimo predvsem ob 8. marcu. Zdi se mi, da smo bile ženske v odločanju o pomembnih stvareh dolgo zapostavljene. Pa še v zad- njem času imam kdaj pa kdaj občutek, da ženske- ga glasu ne upoštevajo ta- ko kot moškega. Sicer je res, da je naša stroka bolj moška, če lahko tako re- čem, bolj tehnična. Po dru- gl strani pa sem sama ved- no v taki službi, kjer bolj Izvršujem sprejete naloge kot da jih sooblikujem. JOŽE SIVK.\, pomočnik poslovodje v prodajalni Mavrica: »Čeprav sem v Tehnomercatorju že štiri- najst let, me imajo sode- lavci še za mlajšega člana kolektiva. Verjetno zato, ker sem prišel v podjetje še kot vajenec. V času službovanja mi je organi- zacija omogočila tudi šo- lanje, tako da sem v po- poldanskem času obisko- val poslovodsko šolo in jo tudi končal. Veste, danes ni lahko biti trgovec, saj je iz dneva v dan na tr- žišču veliko novih proiz- vodov, ki jih mora trgo- vec dobro poznati, da pri nakupu lahko svetuje po- trošniku. Zato je potrebno vedno dodatno izobraževa- n,le ob delu, da lahko z znan,jem zadovoljiš vse že- lje kupca.« METK.\ CERJAN, saldo- kontist: »Dvaindvajset let sem že v tej delovni orga- nizaciji in povem vam, da je Tehnomercator moj dru- gi dom. Zelo dobro se počutim tu v službi in pod nobenim pogojem ne bi odšla kam drugam. Lani sem prejela za svoje dol- goletno delo tudi zlati znak, ki mi ga je podelil kolektiv Tehnomercatorja. Zelo sem ga bila vesela, vendar sem njegovo pravo vrednost spoznala šele te- daj, ko mi je neki moški na avtobusni postaji v Kopru dejal, naj mu dam tole lepo značko. Poveda- la sem mu, da je to znač- ka kot priznanje za delo in tedaj mi je čestital ter dejal, da je to najlepše priznan,}e, ki ga lahko de- lavec dobi.« BORIS ROPUŠ.A, šef bi- fe,Ja v veleblagovnici T: »Jaz sem eden od mlajših članov kolektiva, saj sem prišel v Tehnomercator pred šestimi leti, ko jo bila odprta veleblagovnica. Prej .sem bil vsa leta za- poslen v gostinstvu in mal- ce me je bilo strah, da se v trgovski hiši ne bom dobro počutil. Druga skrb pa je veljala temu, da so bili v veleblagovnici zbra- ni praktično sami novi ljudje, ki se od prej niso poznali. No, moram pri- znati, da je bil strah od- več. Takoj smo začeli do- bro delati in graditi dobre tovariške odnose. [j 24. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 GOTOVLJE: MLADI UREJAJO ODNOSE Odnosi med nekaterimi organizacijami in društvi v fcraievni skupnosti Gotovlje že nekaj časa niso takšni, ^t bi si jih želeli. To velja predvsem za odnos neka- terih društev do osnovne organizacije ZSM. Le-ta je ^ed dobrim letom spet začela delovati in s svojo ak- tivnostjo je postala tm v marsikateri peti. Odnosi so se skalili predvsem ob prirejanju zabavnih večerov in veselic, ki so še vedno eden glavnih virov za pri- dobivanje dodatnih sredstev. Kopja so se lomila tudi okoli organizacije različnih proslav, ki jih je nekaj časa prirejalo prosvetno društvo, potem pa je po kratkem mrtvilu organizacijo vseh proslav prevzela mladina. je taka situacija nemogoča in da jo je treba kakorkoli odpraviti, so prvi spoanali prav mladinci. Tako so se odločili, da iz izkupička proslave ob dnevu žena prisp>evajo 1000 din pevski sekciji prosvet- iieea dniStva kot pKMnoč za ureditev sobe v kateri po- tekajo vaje. Poleg tega bodo mladi ix>magaJi še s pro- stovoljnim delom Mladi so tako izkazali svojo željo po normalnih odnosih • anotraj krajevne .»kupnosti. Vendar je zato potrebna še dobra volja vseh pnzadetih strani. Prav- zaprav ne potrebna ampak nujna, saj se bliža krajev- ni praznik, priprave nanj pa terjajo maksimalno anga- žiranost vseh krajanov in društev v krajevni skupnosti. KRISTIJAN MARKOVIC VELIKO POBUD KONJIŠKE mmim Mladma kanj^iške občine je pričela s pripravami ob praznovanju meseca rnladosti, katerega obeležje bo namenjeno počastitvi 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovemu 85. rojstnemu dnevu. Pri občinskem tekmovaiiju Naše besede 77, ki bo potekalo 25. marca, bo sodelovalo šest skupin, pri- reditev samo pa bodo tudi posvetili prihodu Tita na čelo KPJ. V kulturnem programu, ki bo manifestacija mladih ob Dnevu mladosti, bodo na osrednji proslarvi sodelo- vali mladi iz delovnih organizacij in kiajevndh skup- nosti. Pripravljajo tudi svečan sprejem mladih v teri- toriailno enoto in osnovne organizacije ZSMS, organizi- rajo pa taidi kulturni in Spoortni teden konjiške mla- dine. Istočasno pa potekajo tudi že priprave za republi- ško delovno akcijo Kožbana pri Novi Gorici, kjer bo v četrti izmeni sodelovalo iO brigadirjev iz konjiške in mozirske občine. Dogovor o sodelovanju mladih med obema občinama že poteka, brigadirji pa bodo iz-, brani predvsem iz delovnih organizacij. Hkrati pa se mladina konjiške občine zavzema tudi za sodelovanje v krajeroih delovnih akcijah. Iz vrst mladih v Coonetu in Uniorju bodo organizirali brigado, ki bo v okviru krajevne skupnosti Zreče sodelovala v krajevnih akcijah. ZDENKA STOPAR njenih 95 let DOBRA VOLJA JE POL ZDRAVJA PRAVI 95-LETNA LJUDMILA PECKO IZ ZADRŽ PRI ŠMARJU Dopisnica z naslovom Ljudmile Pecko, 95-letne mamce je že nekaj časa ležala v našem predalu m čakala na vrstni red. No, pred nekaj dnevi smo se napotili na opisano pot iz dopisnice. A se je, žal, zataknilo že kar na začetku. Do Šmarja pri Jelšah je šlo, potem pa... iz zagate so nas rešili prijazni miličniki iz postaje Milice v Šmarju. Pripeljali so nas natanko pred hišo, na kateri je pritrjena hišna številka Zadrže 9. Trkati na vrata domačije ni bilo potrebno in spraše- vati dalje za našo Ljudmilo tudi ne. Bil je lep sončen dan in mamca je sedela na leseni klopi pred hišo in za- čudeno gledala v prihod tuj- cev sem gori. Je pa res, da je umetnost priti z avtom gor do Zadrž, saj je cesta bolj kolovoz, ki v slabem vremenu verjetno niti tega imena ne zasluži. Na pragu hiše nas je pre- stregla njena hči in ko smo do nadrobnošti razložili, po čemu so prišli, nas je pova- bila v kuhinjo in potem smo skui>aj kramljali o življenju njene mame, Ljudmile. Je že tako, da starejši ljud- je, ki jih v zadnjem času precej obiskujemo, po nava- di niso imeli rožnatega življe- na. Skoraj vsi i>o vrsti nam tudi pripovedujejo, da jim je zdaj pravzaprav najlepše, mladost pa je minila v hu- dih časih. Tudi Ljudmili se je podobno godilo. In da je ne bi preveč vznemirjali, ni- smo bili z vprašanji vsiljivi. Rodila se je leta 1882 na Grobelnem, ampak potem je vseskozi živela v tej hiši, na skromni kmetiji na Zadržah. Rodila je tri otroke. Sin ji je umrl že pred mnogimi leti. Pravi, da mu je skraj- šalo življenje trpljenje v ta- borišču. V domači hiši zdaj gospodinji hčerka, ki skrbi tudi za mater, saj Ljudmila nima nobene pokojnine ali jKKipore. A kljub letom se E>očuti dobro. Tudi vid in sluh ji še dobro služita. Kaj malega še tudi postori v hiši ali okoli nje. Toliko pač, da se malo razgiblje. Noge res- da ne znajo več teči, a čez domači prag še zlezejo in zdaj, ko je tu gori na hribu že prava pomlad, Ljudmila rada poseda zunaj na soncu. Nepremično seotem povedala v opravičilo, da si je spet zažgala ruto. Po obredu slikanja smo si stisnili roke, si pomahali v pozdrav. Ljudmili pa seveda zaželeli, da bi zdrava dočaka- la 100. rojstni dan. Tekst in foto: MATE.IA PODJED fran ros Z^VlSm MmM: 30. Potem je prišla, jesen. Doktor Krek je umrl. V ti- ^J^^skih gorah ;e-. izkrvavel Kunej, nekdanji predsednik ^ijaške organizacije. In raznašalci časopisov so hripavo ^nčali po dunajskih cestah: »Posebna izdaja! Gorica je naša! Čedad je osvobojen! °0.000 ujetnikov, nepregledna množica vojnega materia- w...« X. , ^ tetami, ki so sledile bežečim Italijanom izza Soče p je s svojo pisarno potoval tudi Polde Veninšek. Prisvojil si je bil konja. V bogati ravnini so se povsod ^^Pirale polne shrambe živil, ki o njih niti sanjal ni in x>ina, vina je bilo povsod dovolj in preveč. Z ^motgano vojsko je kradel in jedel in pil tudi Polde. ^ ljubil je črnooke devojke. Pisal je Tinetu Prazniku na Dunaj: »Sem Hanibal, ki je bil prešel mrzle in gladne Alpe D/ 'čopiče v dobrotah sončnih italijanskih poljan. Sem Jj/^^erjifcs, ki je žalostno poginil v Lebringu in je tu ^m v novo življenje. Življenje je glupo, ali tako se ^jlaže prenašati. Živim z zavestjo, da se neokrnjen skozi vse. In ti želim boljše novo leto, tisti, oi trem preostalim tovarišem zelencem vrnilo marši- ce že vsega re.n To pismo je Tine prejel na Silvestrovo sedemnajst. Ta dan je bil v službi. V poslopju, kjer so bile zdaj vojaške pisarne, je sedel v veži, v nekdanji loži hotel- skega vratarja. Grel se je ob železni pečici, opremljeni s posteljo, telefonom, mizico in stolom. Zavitemu v tanek vojaški plašč je sijal glas iz oči, tri dni je že bil brez denarja in tople hrane. Bog ve, kje je taval njegov zavitek, poslan mu od doma, nemara so si ga bile prilastile tuje roke. Nocoj je šef oddelka oberst Gellitz častnikom in uradnikom priredil Silvestrov večer. In obenem se je v hiši otvarjala oficirska menza. Tine je stal ob vhodu in dvigal desnico k čepici v pozdrav gospodi. Oficirji so prihajali v svečanih unifor- mah. Mlade uradnice so živahne stopale mimo njega. Zadnja je dospela Njunja, visoka črnolaska s slad- kim nasmeškom v modrih očeh. Begunka iz Galicije, ki so njeni lepoti dvorili vsi v uradu. Celo stari oberst ni hotel lajati v njeni bližini. Skozi steklene duri je pogledala v ložo in vstopila hudomušno nasmejana: »Ah, v službi ste! Skoda, da niste vsaj praporščak! Potem bi lahko plesali z menoj, častniki so tako sijajni dečki! In vi ste vendar tudi sijajni tu v loži, haha!« »Kako ste srečni, da morete plesati z oficirji!« ji je porogljivo odvrnil. »In škoda, da še jaz nisem deklica, potem hi lahko plesal s samim oberstom celo! Kakšna sreča!« »Saj vas imam vseeno rada, vsaj malo!« »Resnično?« je planil Tine k njej, zgrabil jo je za roko, prižel jo je k sebi in ni se branila poljuba. »Kaj vendar mislite?« se je smejala, on pa ni vedel, ali naj hi bil srečen, vsaj malo srečen. In že je bila stekla iz lože in po stopnicah navzgor. Tako mu je pač bilo, da bi ob njej vsaj za nekolilco trenutkov mogel pozabiti »a vse drugo. In samo zato je mislil nanjo, ker bi bil rad še kdaj tako pozabil na vse. na vse. Vzdramii se je. V vežo je bilo prijokalo drobno, revno dekletce. Hotelo je šiniti v stopnice, a Tine ga je pridržal. »Nočem več domov, nočem. Saj zares nisem niti krone priberačila čez dan, zares ne.. .« Sestradana rumenopolta ženska je vstopila s klet- vico in je deklico tirala preko ceste v snežni meiež. čez uro ali kaj več se je primajal dolg in obilen gospod. Spremljala ga je majhna dama, privita k njemu pod dežnik. »Saj je tukaj vendar hotel?« »Zdaj je tu urad.« »Tako? Zdaj se torej drugačne zadeve rešujejo tukaj? Haha!« Iz bližnjega varijeteja je glasneje in glas- neje vriskala godba. Spet je sedel v loži, odprl je knjigo, bile so otožne pesmi Rusa Nadzona. ^ Pred dvanajsto uro je krenil navzgor po stopnicah. Vroča zona ga je zalivala. Kovalo mu je v sencih, vse v njem je bilo prazno, s težkimi nogami je omahovaje stopical, ne da bi bil prav čutil tla pod seboj. Glad! S hodnika je gledal skozi okno v svetlo dvorano. Vinjeni častniki in dame so kričali vsevprek, smeh in čaše so zvenele. Na mizah so ležali ostanki mesa in rumenih kolačev. S stene sta zrli z bršljanom in smreč- jem okrašeni sliki Karla in Viljema. Njunja je sedela poleg obersta, njegov bas ji je napival s pesmijo iz »^tajnbulske rože«: »Geh', sag' doch Schnucki zu mir!« Njunja je koketno odpela: »Nein, Schnucki sag' ich nicht!« Mehak valček, na klavirju igran, je dvignil pare, prižela so se telesa in se zavrtela v vrvežu. Njunja je plesala s poročnikom Karpfom. Sive in zelene uniforme so se gnetle med živimi barvami ženske svile. Celo sem na hodnik, tako se je zdelo Tinetu, je segal vonj parfema in tobaka, pomešan s soparo razgretih teles in vinskim duhom. Zaorila je bedasta pesem: »O Susanna, ist das Leben doch so schon. . .« Opolnoči je oberst izpregovoril. Da bi bolje luč, je Tine stopil k lini, ki je iz kuhinje gledala v dvorano. »Gospoda, minilo je leto sedemnajsto, leto velikih žrtev in še večje slave. V novem letu bodo, to trdno upam, porušene zadnje nade nasprotnikov in s končno zmago venčani naši herojski napori. Živela monarhija, živel cesar, živela četverozveza! Gur und Blut fiirs Va- terland! Srečno in zmagovito nam bodi novo leto«. »Prosit!« je vzbesnela pijana dvorana, čaša je ZO' zvenketala ob zid, dvignila se je himna: »Gott erhalte, Gott beschiitze...« 16 stran — NOVI TEDNIK St. 12 — 24. marec 1977. KAKO UČINKUJEJO ZDRAVILA NA KOŽO Zadnjič smo si ogledali nekaj o koži m njenih lastnostih, danea pa, kako prodirajo zdravilne učinkovine skoei kožo. Ker vemo, da je koža varovalni or- gan in ščiti naše telo pred zunanjimi vplivi, tako tudi prepušča razne snovi, da ovira njihovo prodiranje. Zato kožo le redko uporabljamo za vnašanje zdra- vilnih substanc v telo. Tako je pri zdravljenju revmatičnih obolenj, kjer skušamo z zdravilom doseči tako kra- jeven kot splošen učinek. Z mazanjem mazila p>o razbolelem mestu pospešimo prekrvavitev in s tem deloma zmanj- šamo bolečino, z vpojem zdravilne snovi pa njeno delovanje v telesu. Pri tem pa se moramo zavedati, da je prenos učinkovine skoai kožo mnogo bolj zapleten kakor skozi sluznico pre- baivnega trakta. Z radioaktivnimi me- todami so zaianstveniki ugotovili, da sta najpomembnejši poti za prehod zdra- vilne snovi skozi stene žlez lojnic in neposredno preko povrhnjice. Zaradi debele povrhnjice, sestavlje- ne iz odmrlih oroženelih celic kakor tudi iz živih, hitro se raznmožujočih celic in ssaradi debelega sloja maščob- nih celic, se zdravilne učinkovine lah- ko premikajo le v raztopljeaiem stanju. Ker je v povrhnjici kakor tudi v niž- jih plasteh veliko maščobnih substanc, je jasno, da se skozi povrhnjicco lahko vnašajo predvsem v maščobah topne učinkovine. Skozi stene lojnic pa pro- dirajo tako vodotopne ko' v maščobi topne snovi. Seveda, če na kožo dovolj dobro namažemo mazilo z zdravilno substanco in ga s tem dobro zanesemo v lasne mešičke in žleze loj niče. Vendar je koža tudi biološko aktiv- tx) tkivo, ki lahko svoje absorbcijske sposobnosti ssvišuje ali zmanjšuje. Tako že samo stanje kože (suha ali vlaiaia, normalna ali bolezensko spremenjena, suha ali mastna) lahko oilločilno vpli- va na hitrost in obseg prehoda neka- terih zdravilnih substanc. Suha koža slabše prepušča učinkovine kot vla.žna, ker se z vlago oroženele celice razmak- nejo in nabreknejo. Elnako se je po- kazalo, da tudi bolezensko spremenje- na koža bolje prepušča zdravilne sub- stamce kot normalna, zdrava koža. Ker se s staranjem spreminja tudi koža, je razumljivo, da se s starostjo močno spremeni prepustnost kože. Zato je pomembno, da za svojo kožo najdemo takšno kremo oziroma kozme- tična preparat, ki bo koži pomagal. Ne pa škodoval ter tako ogrožal naše zdravje. B. J. alpinistični kotiček DOSTOJNA ZIMSKASEZONA ŠELE ZADNJE TRI TEDNE NEKAJ VRHUNSKIH VZPONOV Skoraj do konca zamske plezalne sezone je kazalo, da bomo o,stali tokrUt brez več- jih podvigov. V slovenskih Alpah je snežilo in plazilo fK) tako natančnem umiku, da je bik) vsako soboto v stenah na novo F>obeljeno in plezanje nemogoče. Sele zadnje tri tri tedne so kljub nenormal- nim razmeram najboljšim le uspeli vzponi, med katerimi je nekaj vrhunskih. V Švia sta čMna AO Železničar ple- zala v Breithomu, člana AO ' Matica pa v Celovški špici. Doma sodi v vrh zimska po- novitev Jesihove smeri v Travniku (AO Srnama gora), prvi zimski vzpon v Trikot- niku Dolgega hrbta (AO Kranj), prvi vzpon v S-steni Lučke B^be (AO Šoštanj), Je,5eničani so bili uspešni v Špilu in Dovškem Križu. Celjani tudi v tej zimi be- ležijo verjetno najtežje zim ske vzpone na Slovenskem. Poleg Celjske smeri v steni Planjave, Pustne v Mrzli go- ri, Celjske in Centralne v Mrzli gori, Cadove nočne po- novitve v Turški gori. Stebra uspeha v štajerski Rinki 5. in 6. marca, so v zadnjih dneh koledarske zime »pada- le« smeri drug'.a za drugo. 10. marca — Knez Fran- ček (solo): Grai>a X v Mrz- li gori. Naklonina 40", viši- na 600 m — prvi zimski vzpon. 13. marca — Canžek Franc, Horvat Franc, Zupane Jože: ::imska ponovitev zahodne stene Ojstrice — 40". 14. in 15. marca — Knez FriančeK in Zupane Jože: Be- li graben v Planjavi. Smer poteka po osrednji plaznici severne stene in doseže na- klonino 50". Višina smeri 600 m. Smer verjetno poleti ni preprezljiva. 16. in 17. marca — Deželah Vinko in Bergant Andrej: Slo- venska smer v S-steni Tri- glava. — Knez Franček (solo): Ze- leni steber v J-steni Mrzle gore. Višina ^meri 500 m, oce- na III — prvenstvena. 18. marca — Knez Franček (solo): V-stena Križa — Sa- motna smer. Naklonina 40", višina 300 m. Smer poteka desnd od Smeri skozi okno, prvenstvena. 19, marca — Bornšek Jože in Nežič Stane (AO Kozjak): Smer skozi okno v vzhodni steni Križ;a. Naklonina 40°. višina 30« m, zimska pona vitev. — Knez Franček, Zupan Jo- že: Vzhodni steber Križa. Smer je poleti ocenjena s V 4-, visoka 600 m. V izstop- nem delu sta plezalca doži- vela snežni mctež in meglo. Cas plezanja 10 ur -— 1. zim- ski vzpon. — Kramer Grega in Gomze Igor: Hudi prask na Mrzlo goro — zimska ponovitev. — Canžek, Crepišek, Hor- vat, Zupane: Zahodna grapa Ojstrice 20. marca — Canžek, Pe pehiik in Horvat: Sarina poč v severni steni Dedca. CIC Na sliki: Vzhodni steber Križa z vrisano smerjo Mo- ded—Režek ob prwm zim- skem vzponu. StaŠm Gorettsek Na jbrž že vsak od vas, ki se' vsaj male zanima za modo ve, kakšno presenečenje nam pripravlja moda za letošnjo pomlad in poletje. To je enoten »safari stil«, ki bo gotovo prav kmalu preplavil naše ulice in izpodrinil še pred kratkim nepogrešljiv jeans. »Safari stil« pomeni, da so oblačila sešita iz lahkega platna, v pastelnih barvah: kaki barvi, svetli peščeni ali izrazito vojaško zeleni (olivni) barvi. Takšni — izrazito vojaški so tudi kroji. Najpogostejši sc dvodelni kompleti bodisi krila in bluze ali še bolje kratkih hlač, hlačnega krila in bluze. Te hlače sc kratke, tako da odkrivajo kolena, po vseeno široke, da so videti kot krilo. Prijetne so tudi cele obleke ali kompleti dolgih ozkih hlač in bluze. Pečat »safari stilu« pa dajejo številni žepi najrazličnejših oblik, zavihki, poklopci, gumbi in okrasni šivi. Tokrat vas Tehno-mercator vabi v sa. Ion T, kjer so vam pripravili na izbiro' najrazličnejše vaze v obliki črk, unikate v keramiki, krožnike, bakrene okrasne obeske z motivi iz situl iz Vač, pa naj. različnejše obeske v modnih oblikah in barvah. Sicer pa obiščite salon T in s| sami izberite zaželeno — zaradi izbire ne boste v zadregi. [j__24. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 ob planici gS OSTAJA RAJ! Kljub temu da se je na letošnji skakalni »fešti« v raju pod Foncami v Planici zbralo samo 23 skakalcev iz šestih držav (med njimi kar 11 iz Jugoslavije!) pa lahko zapišemo, da je to doslej bila najuspešnejša prireditev. Teden poletov je še enkrat dokazal, da naša Planica v svetu nima primerjave in da je tudi verjetno nikoli ne bo imela. V vseh štirih dneh je l)ilo na velikanki kar 171 skokov čez 120 metrov, kar je pravzaprav pri tem številu nastopajočih nekaj iz- jemnega. Pravo vrednost so tokrat pokazali Jugoslo- vani, še posebej pa naš najboljši Bogdan Norčič, ki se je kot prvi človek na svetu pognal čez 180 metrov (žal je za malenkost podrsal pri doskoku), postavil nov državni rekord 168 m in ob koncu osvojil četrto mesto (v petek je celo zmagal). Bogdan je po uspešnem tekmovanju povedal, da je sicer vedel, da je v dobri formi, ni pa pričakoval takšnih daljav. Vendar je vse skupaj naredilo svoje odličen in dovolj hiter sneg, lepo vreme z dobrimi vetrovnimi strujami in ne nazadnje Bogdanovo zna- nje in forma. Kaj dosti niso za njim zaostajali tudi drugi Jugoslor>ani, kar pa je dokaz, da je treba samo v njih vlagati oz. jim omogočiti sistematične celo- letne priprave. Prav gotovo naši fantje po konstruk- ciji niso čisto nič drugačni kot drugi, ampak da so skrite rezerve za njihove dosežke drugje. In te je treba v danih možnostih maksimalno izkoristiti. Prav gotovo je zdaj tistim skakalcem, ki niso prišli v Planico žal. Vprašanje je, kdaj se bo takšrui mož- nost še ponovila, da bi bili dani skoraj idealno op- timalni pogoji za vrhunske dosežke v poletih. Vse dni se je v Planici zbralo tudi veliko ljubi- teljev skakalnega športa, ki jim ni bilo žal, da so prišli, pa čeprav je marsikdo najprej preklinjal skrom- no udeležbo pa tudi slabo cesto, kjer so bile kolone dolge kot kače. Vse to pa je bilo pozabljeno po res- nično dobrih skokih, ki so jih opravili pogumni le- talci. TONE VRABL M leve proti desni /|forn.)a vrsta: V. Bojevič, Bol.., Žarko, Peunik, Marguč, M. Bojenič, Mravlje, splti rokometaši, ki ima- jo v bliiaijd in širši okoJici nedvomno največ resničnih privržencev, se nahajajo tre- nutno v takšnem ix>ložaou, ki ga še beorač mrtvemu pol- žu ne bi pirivoščil. Vse se je nakopičilo nad dobro ekipo, ki edina zastopa našo repub- liko v najelitnejšem rc^komet- nem razredu. Že prejšnja bit. ka za preboj v njo je bila težka. In ko smo vsi Uipali, da bo le šlo po sreči, je pri- šlo do zapletov. Žal tokrat naso vzroki v slabd igri in sodnikih, tem- več v poškodbah. Miha Boje- -^--ič! Stanko Anderluh! Dva ključiaa igralca v zadnjem ča- su (prvi že prej!) sta ostala izven »stroja« z mavcem na roki. Piidi-užil se jim je tudi Petrovič. Pa vlado Bojevič je skupaj z rekovalescentom Ivezičem staknil poškodbo. Mrovlje je prej dalj časa bo- lehal. Isto Božič. Zdravstve- ne probleme je imed tudi Vukoje. Vrnil se je vsaj Lus- kar in pomaga. Pomagajo tii- di mladinci — Praznik, šču- rek, Kaučič . .. Trener prof. Tone Goršič verjetno skupaj z varovanca porav zidaj pi-e- življa najteižje trenutAce .. . In kot nalašč je prav v letošnji seaoni liga skrajno izenačena, saj je med os- mouvrščenimi Celjem (16 točk) in zadnjeuvrščenim Po- tisejem (14 točk) samo DVE točki razlike. Šest ekip se bori za naslov državnega pr- vaka, osem pa proti izjpadu. Razlike so na obeh straneh minimalne. Po točkah in raz- likah v golih! So pa razlike drugje in te najbolj pestijo prav Celjane. Proti poškod- bam ne moreš. Edino kar lah- ko je to, da ostali srce podvo- jijo, zaigrajo za poškodova- ne. Stisnejo do roba. V soboto gostuje v C^lju Dobočica. Želimo prekinitev človeške tragedije PRIZEDEV- NEGA! TONE VRABL TOKRAT 191 DRSALNIH DNI Z nedeljsko popoldiuisko drsalno rekreacijo so pri Hokejsko drsalnem klubu Celje v Mestnem parku sklenili letošnjo drsalno sezono. Po 191 dneh so se hladilni stroji ustavdld. Vse do prihodnje sezone, ki se bo pričela v mesecu septembru. Tokrat je bilo drsališče odprto od 10. septembra 1976 pa do 20. marca letos. V tem času so se poslužili ledene plo- skve v Celju na popoldan- ski in večerni rekreaciji v lepem številu. Preko 72.000 drsalcev so zabele žili pri HDK, kar je za 10 odstotkov več kot leto dni poprej, število ljubi- teljev drsanja tako raste iz leta v leto. V tem šte- vilu niso šteti drsalci in hokejisti, ki .so koristili celjski športni objekt za redno vadbo in tekmo- vanje. J. KUZMA KOŠARKA PIONIRKE ŠMARSKE OBČINE ZASLUŽENO ZMAGALE Košarkaiji KK Celja so prenehali s svojimi prvenstve- nimi nastopi, v republiški li- gi še igrajo za točke košar- karji ELEKTRE iz Šoštanja, fa So to soboto podlegli v Trbovljah proti Rudarju, so pa kljub temu z 20-timi toč- kami na častnem 4. mestu. Izreden interes tisočev mla- dih ljubitelejv te igre v SšD pa je sedaj usmerjen v te- kmovanja srednjih in osnov- nih šol. Zadnjo soboto so bi- la na programu poUinalna srečanja pionirjev in pionirk v Trbovljah, Celju in Šošta- nju, ki so odločala o nastopu najboljših na finalu področ- nega prvenstva. Brez dvoma so za prijetno presenečenje poskrbele pionirke iz šmars. ke občine, ki so sredi Trbo- ^j pokazale najbolj dovršeno Igro in z zmagama nad Trbov_ Uami in Celjem B zasluženo" osvojile prvo mesto v tej sku- pini. v borbi za 2. mesto so za las bile boljše Trboveljčan- ke od Celjank. Rezultati — šmnrje:Trbor,-ije 42:17 (18:fi), gmarje:Celje B 41:14 (27:8) in Trbovlje:Celje B 29: 28 (12:7). Vrstni red: 1. Šmarje, 2. Tr- bovlje, 3. Celje B. Med pionirji so v Trbovljah bili najboljši domačini, med- tem ko so Celjani raizočarali s 9-vOjo slabo igro. Rezultati — Trbovlje:Celje B 61:21 (31:11), pa kljub temu z 20-timi toč- 81 ov. Konjice : Olje B. .50:23 (30:17) in Trbovlje:Slov. Ko- njice 61:44 (32:24). Vrstni red — 1. Trbo^flje, 2. Slov. Konji- ce, 3. Celje B. V Šoštanju so z •veliko pre- močjo zmagale domačinke, že sam rezultat proti Celju s 76; 3 kaže njihovo kfvaUteto. Vrs- tni red pa je bil: 1. Velenje, 2. Žalec, 3. Celje. V Celju So se spoprijeli pio- nirji v A skupini. Srečanja so bila izenačena, zmagala pa je reprezentanca Velenja. Rezul- tati — Velenje:žalec 44:.37 (24:22), Celje A :Žalec 76:50 (49:26» in Velenje:Celje A .52:50 (30:2,5). Vrstni red: 1. Velenje, 2. C:^lje A in 3. Žalec. Tako bodo v finalu, dne 2. aprila v Ti-bavljah in Šmarju pri Jelšah nastopili za naslov področnega pn^aka: pri pio- nirjih — Trbovlje, Velenje, Slov. Konjice in Celje A. Pri pionirkah — Šmarje, Velenje, Trbovlje in Žalec. V občini Celje pa se v ob- činski ligi SŠD na srednjih šolah vršijo zanimivi boji pod koši. Priča smo krv'alitetnim igram, kjer prednjačijo SŠD Tehnik, ŠŠD Kajuh in ŠŠD SKIMC iz štor. Odločitev o prvaku bo padla v zadnjem kolu med ŠŠD Tehnik in ŠŠD Kajuh iz celjske gimna- zije. K. JUG gimnastika OHRANITEV TRADICIJE največ uspeha za oš slavko šlandeh iz celja Gimnastika je v celjski re- dojnala na tleh. Trenutno ^ niti enega speciaMzirane- Ka gamnastičnega društva, pa v društvih Partizan so po novih usmeritvah Njihovega dela prenehali s to iPortno aktivnostjo. Tako tre- ^^o izdajajo gimnastična ^®wnovanja le še SšD in šole, Kjer je giinmastika še sestav- del učnih načrtov in ak- "vnosti redkih privržencev v V teh dneh so se pni- gimnastična prvenstva SSD po občinah celjske regi- ji- Udeležba je nadvse skrom- p- Le nekatera ŠSD so po J^iciji svojega dela ostala tej športni zvrsti, ki icer v svetu visoko kotira ^ zavzema množični značaj, ftes v SFRJ, pa tudi naši ^publiki, pa lahko trdimo, nismo na poti napredka, občinskem prvenstvu ^^^ občine je bila skro^n- na udeležba. Kvalitetnejše storitve so pokazale pionir- ke, kjer je zmagala Rogaška Slatina pred Šmarjem, Pod- četrtkom, Koejem in drugo ekipo PcKičetrtka. Med posa- me2inicami so bile najboljše Zora Kidrič, Tatjana Gajšek. Tatyana Unverdorben in Mi- lena Zupan (vse Rc^ška Slatina). Pri pionirjih je zma- gala Rogaška Slatina pred Podčetrtkom. Najboljši posa- memiiki pa so bili: Stančič (Rog. SI.), Pavlič (Podčetr.) in But (Rog. SI.). Na občinskem prvenstvu celjske občine so največ uspe. ha imeU pionirji in pionirke osnovne šole Slavko Slander, ki so 2!magali med ekipami in posamezniki. Tradicija te šole v gimnastiki se ohranja in kaže na veliko moč mladih v tea športna zvrsti. Pri pio- nirjih ,Je 2imagala prra vrsta OS Slavko Slander pred OS I. celjske čete, drugo vrsto OS SI. Slander, I. OS. Med posamezniki so bili naj. boljši — Cafta Miliec, Reber- nišek in Bajez (vsi OS SI. Slander). Pri pionirkah je zmagtila prva vrsta OS Slav- ko Slander pred prvo vrsto I. Oš, Hudinjo, drugo vJTSto I. OS, drugo vrsto OS Slavko Slander, drugo vrsto OS I. celjske čete in prvo vrsto Oš I. C. č. Med posameznica- mi je bila najboljša Hostni- kova iz OS SI. šlander. Prizadevni pedagogi in pe- dagoginje, ki so na tekmovan- je poslali celo po dve tekmo- valni vrsti, si zaslužijo brez dvoma priznanje. Ob koncu tega meseca bo v Celju ix>dročno pnenstvo z nastopom najboljšili vrst iz celjske in zasavske regije. K. JUG TKS Žalec je pripra\i- la občinsko prvenstvo v odbojki za člane, mladin- ce iii pionirje. Med 18. ekipami .so imeli največ uspeha Braslovč-ani, ki so jtmagali v vseh treh kate. gori.iah. V nadaljevanju republa- ške odbojkarske lige je Šempeter izgubil z Misli- njo, igralke Golovca pa s Krko. V prihodnjem ko- lu igra Šempeter doma proti Jesenicam, (jolovec pa z Misl-nto. Upamo, da ne bosta oba ponovno neuspešna! Občinsko prvenstvo Žal- ca za »zlato puščico« je bilo v Llbo.jah. V številč- no .vkromni konkurenci je zmagal Novak .520 krogov pred bratoma Tunišek 506 In .503 krogi (vsi Grl- že) in ostalimi. Ob svetovnem dne^'u in- valida je ŠD INVALID Žalec pripravilo tekmova- nje v k^ljanju, streljanju in .šahu. V kegljanju je nastopilo 24 ekip, zmagali so Ravenčani, peta so bild Velenjčani, štirinajsti Žal- čani... V šahu je nastopilo pet ekip, prvo mesto pa sta si razdelila Celje in Ža- lec, tretji pa so bili mla- dincu Žalca. Pri teh tek- movanjih je pomagala ob- činska TKS. V 4, kolu občinske strel- ske lige Celje so bili i>o. novno najboljši predstav- niki SD Celje, ki pred Kaetan celjskih odboj- karic Golovca Katka Plan- teu je po porazu v No. vem mestu povedala: »Tekmo smo izgubile v igri na mreža. Upam, da bo v soboto pix>tj Msh. nju bolje. Igramo doma, v hali Golovec. Pr.c:aku- jemo tudi pomoč gledal- cev.« Prejeli smo pismo: .»Naj ne zamerijo in res- nici v očd pogledajo tova- riši: Jože Ku^ma, Tone Jager, Franček Pimgeršič in Tone V rabi, ki so pod- pisani v 10. številki No. vega tednika pod našlo, vom: Na kratko, a zani- mdvo. Za kaj gre? V hali pod Golovcem je bil odbojltoar- ski turnir v počastitev dneva žena. » . . . Organizator je naj- boljšim čestital tudi z na. gelj:!. Lepa pozornost!« Tovariši, menda so vas v šoli naučili razUkovati nagelj od vejice vresja in petih noric (zvončkov)! Pa še to: »Vse udeležen, ke prejmejo p.eihno nadlegujejo be- rači, preprodajalci spominkov in raznoraznega sumljivega blaga, pa tudi taksisti. Sahib, to je gospod iz Evrope, ven- dar ne more pešačiti!... Pov- prečni dnevni zaslužek rikše taksista znaša približno 15 rupij, kar da mesečno okoli 400 rupij; to je tudi povpreč- ni zaslužek delavca. Riž, ki je glavna hrana, stane 1,50 ni- pije, sladkor 2,5 rupije, mo- ški čevlji 60 do 90 rupij, san- dali 45 rupij, bencin 4,5 rupij, da je rupija vredna 2,1 din smo nekje že napisali. Ob ogledu muzeja budistič- ne umetnosti smo videli vrsto kipov Bude, ki simbolizirajo njegovo moč in lepoto, v is- tem muzeju je tudi stalna triglavega leva iz najlepšega kamna Indije v visoki polilu- ri, ki simbolizira zmago in je riar.es državni grb Indijo. Zelo lep primerek sodobne, moderne Hindujske arhitek- ture je tempelj, posvečen bo- ginji Durga, to je ženi bo.ga šire. Ker je v templju in na njegovem vrtu polno opic, mu pravijo tudi opičji tem- pelj. Novejšega izvora je tudi Bharat Nata Mandir, kar po- meni tempelj matere Indije, ki je bil zgrajen v počastitdv boja za neodvisnost in osvo- boditev izp'.>d angleškega jar- ma. v stavbi je velik v niar- mar vdelan relief Indije. V bližini templja je zbirališče vedeževalcev in astrologov, saj so benareški vedeževalci znani po vsej državi. Horos- kope teh astrologov prebira- jo milijoni Indijcev — i^erjet- no najdejo pot tudi do nas — kdo si pa ne želi lepe in prijetne prihodnosti? .... Za slovo od Betraresa nas je indijski vodič pripeljal še v tkalnico svile, kjer smo r.i napasli oči na enkratnih vzorcih ter si tudi nakupili nekaj tega lepega blaga /a žensko »žlahto« v vlomovini piše ernest rečnik (4) anekdote Nemški pesriik in kri- tik Gotthold Ephraim Lessing je dobil nekoč v oceno delo nenadar- jenega pisuna z naslo- vom: Bogastvo in ra- zum. Ko je Lessing premeril še avtorja od nog do glave, si je bil na jasnem o njegovi majhni nadarjenosti in njegovem siromaštvu. Vzkliknil je: »Le kako ste mogli pisati o dveh rečeh, ki jih ne poznate?« jalna sredstva in vse strupe, ki jih priporoča odjemalcem.« Kolegi ameriškega igralca Borisa Karloffa, filmskega predstavljal- ca demoničnih bitij, so pripovedovali zgodbico, ki kaže Karloffov hu- mor in redkobesednost: Neki človek je želel govoriti z ženo Borisa Karloffa. »Ali je gospa doma?« »Ne,« je odgovoril Karloff. »Dovolite, da jo po- čakam?« »Da.« Ko je obiskovalec že debelo uro čakal, je vprašal: »Ali mi lahko pove- ste, kje je vaša žena?« »Na pokopališču.« »Kdaj pa se vrne?« »Ne vem. že šest lel ie tam.« Poljski pesnik Jan Kasproivicz je prišel v knjigarno, izbral knjigo in vprašal knjigarnarja, če se lepo bere. »Nisem je bral.« »Kaj?! Prodajate knjige, pa jih ne bere- te?« »še tega se manjka! Kot da bi moral lekar- nar poskusiti vsa odva- vedno več nas je VISOKA UMRLJIVOST DOJENČKOV iMAJNIŽJA STOPNJA ŽIVOROJENIH OTROK PA JE V ŠVICI Najnižje stopnje živoro- jenih otrok na 10(K) prebi- valcev pa so v Evropi za- beležili v Švici (12,9), Av- striji (12,8), Belgiji (12,6), Nemški demokratični re- publiki (10,4) in Zvezni republiki Nemčiji (10,1). Sicer pa so, razen v prej- šnjem nadaljevanju našte- tih držav, vse evropske dežele zabeležile manjšo stopnjo, le za Albanijo te- ga ni mogoče trditi, ker ni podatkov. Če pogledamo še stop- njo umrljivosti, smo lah- ko prvi trenutek presene- čeni: nad povprečjem 8,4 na 1000 prebivalcev niso ekonomsko manj razvite i-egije — kot je bilo ne- koč — temveč prav na- sprotno. Najnižje stopnje morta- litete beležijo v Črni go- ri (5,7), v Bosni in Her. cegovini (5,8), na Kosovu (6,7), Makedoniji (7,1), medtem ko so nad po- prečjem vsi razviti prede- li SR Srbije (8,8), ožja Srbija (8,9), Hrvatska (10), Vojvodina (10,3), in na zadnjem mestu Slove- nija kot najbolj razvita republika (10,4). Jasno je, da je zdravst- vena služba v nekoč slab- še razvitih predelih Jugo- slavije močno napredova- la. kar se je seveda takoj poznalo na stopnji umr- ljivosti, vendar je istoča- sno napredovala tudi na razvitejših območjih. Ni še dolgo, ko so ne- kateri aktualizirali tezo, da ekonomsko manj raz- vita območja žive bolj zdravo življenje, z manj »stresov« in podobno. Gre za enega od »simptomov« različnih stopenj razvito- sti. V razvitejših predelih prevladuje starejše prebi- valstvo in je zato, kot po- jasnjujejo demografi, stop. nja mor t ali tete večja. To potrjujejo podatki iz vseh razvitih evropskih sredin. Stopnje mortalitete, ki so višje od deset na tisoč prebivalcev, beležijo v vseh zahodnoevropskih razvitih državah. No, na- pačno pa bi bilo, če bi delali zaključke samo na podlagi takšnega mnenja. Potrebna so tudi pro- učevanja stopnje umrlji- vosti dojenčkov, to je po- datek, ki so ga lani dr- žave OECD uvedle, kot karakteristični indeks splošne razvitosti. Lanska številka, ki je jugoslovansko poprečje, je zaskrbljujoče visoka — 36,4 na 1000 rojenih otrok. Med evropskimi državami so registrirali tako visoko stopnjo 1. 74 samo še na Portugalskem. Res pa je, da so tudi tu velike razlike pri nas. Pod povprečno stopnjo umrljivosti dojenčkov so: ožja Srbija (27,7), Črna gora (36,2), Hrvatska (22,8) in Vojvodina (19,6). Najnižja je pri nas v Slo- veniji (18,1) pa še kljub temu dvakrat višja kot na Švedskem. Močan impulz za mobilizacijo družbeno- političnih moči pa pred. stavljajo številke iz Bos- ne in Hercegovine ter SR Srbije (38,4), Makedonije (64,2) in Kosova (66 umr- lih dojenčkov na 1000 no vorojenih)!!! Demograiski portret na. še države, predvsem pa posameznih območij, pred- stavlja — tako lahko za- pišemo — izredno »stimu- lativen« material za širo- ko diT-ižbeno akcijo. To toliko bolj, ker smo v zadnjih dveh desetletjih dosegli iiiredne uspehe prav na tem področju. Le po se odražajo v hitrem višanju starostne meje prebivalstva in to tudi na manj razvitih območ- jih (2) Prvo pomladno sonce je privabilo na svez zrak in pod okrilje svojih žarkov tudi tale dva nadobudna očeta. Združila sta prijetno s korist- nim, največ pa ima od tega seveda tisti v vo- zičku ... MOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Korijice sentjur, Šmarje pri Jelšah m 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: , Trg V, kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar, Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek, Janez Vedenik, Tone VrabI — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posameame številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, ix)lletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozeinstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-60120012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-3»39, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.