Organizator slovenskega šolstva po prevratu. Pod bivšo šolsko upravo je bilo slovensko šolstvo pravcata pastorka, zakaj nikoli ni uživalo tistega razmaha, ki smo ga upravičeno zahtevali v neštetih slučajih z ozirom na število slovenskega naroda in v primeri z drugimi avstrijskimi narodi. Kako vse drugače in z veliko ljubeznijo je prejšnja šolska uprava skrbno negovala n e m š k o šolstvo po naših lepih slovenskih krajinah, zlasti na Koroškem in južnem Štajerskem! Nadarjeno našo šolsko deco so mučili z nemščino, da bi si preveč ne bistrila svojega čilega, dovzetnega duha v umljivi, blagoglasni materinščini. Šolske oblasti so nam s pogostimi razpisi in odredbami zabranjevale narodno vzgojo mladine, ker so se tedanji državni krmilarji bali narodno zavednega naraščaja... Posebno na bivšem Kranjskem so bila trnjeva pota in težki boji vselej ob ustanovitvi kake nove slovenske šole ali kadar je šlo za razširjenje že obstoječe šole v večrazrednico. Zato pa osnovno šolstvo ni bilo na isti višini razvoja. ki bi na njej moralo biti po številu šolske dece. Pred svetovno vojno je bilo na Kranjskem 385 osnovnih šol s 1101 razredom, od teh 345 slovenskih, 2 slovensko-nemški in 38 nemških šol, ki jih je obiskovalo 83.072 otrok tako, da je prihajalo povprečno na vsak razred 75 otrok. V tako prenapolnjenih razredih pač ni bilo pričakovati ugodnih učnih uspehov, posebno na štirirazrednicah, kjer smo tnučili šolsko mladino (na deželi!!) z nemščino. ki je po učnem načrtu ugrabljala kar po pet, šest ali sedem tedenskih učnih ur! In slovensko napredno učiteljstvo! Z gnjevom v srcu se spominja onih časov. ko so mu kratili svobodo in jemali ugled med narodom, ko so mu rezali ovsen kruh, ko so mu — »numerirali kosti!« Pa značajno učiteljstvo ni klonHo. ostalo je — združeno v »Zavezi« — neomajno na strani svojih tovarišev-voditeljev, ki je med njimi v prvih vrstah korakal naš neustrašni zagovornik pravice in resnice. naš — Gangl. Na vsakoletnih Zavezinih zborovanjih — naših parlamentih — smo pozorno sledili njegovim temeljito zamišljenim razpravam, ki nas je v njih r.avduševal za vse pravično in lepo, ki je v njih z njemu lastno zgovornostjo preudarjeno pa neusmiljeno bičal vse krivice, ki so se dogajale bodisi šolstvu bodisi učiteljstvu, pa naj so te prihajale od koderkoli! Še imamo v živem spominu njegov obširni govor, ko je leta 1900. na XXII. glavni skupščini v Novem raestu stvarno razpravljal o § 1. državnega šolskega zakona. Mož, ki se je vedno potegoval za pravico, pošteno delo in ugled slovenskega učiteljstva, je moral med vojno •trpeti mučno preganjanje kot »politično nezanesljiv«; toda pravica, ki je bila še vedno in povsod zmagovalka, je tudi tu zdrobila vse zahrbtne spletke, udušila krivico in mu prinesla vsaj del zadoščenja. Po prevratu leta 1918. je zasijalo zlato solnce težko pričakovane svobode narodnemu šolstvu in slovenskemu učiteljstvu in tudi Ganglu. V ujedinjeni jugoslovanski državi smo vzradoščeni in kakor prerojeni prvič prosto zadihali pod s v o j i m jugoslovanskim kraljem, ki je postavil Gangla na čelo narodnega osnovnega šolstva na bivšemKranjskem in v Prekmurju in imenoval za višjega šolskega nadzornika njega, ki ga dičijo vse lepe Iastnosti, ki ima razum in srce za razvoj in napredek narodnega šolstva. S pomlajenimi silami se je Gangl oprijel organizacijskega dela na šolskem in prosvetnem polju. Jedva smo se začeli uživljati v nove razmere, že ga vidimo na delu za preustrojitev šolstva in narodne vzgoje. S tovarišem, okrajnim šolskim nadzornikom Fleretom, je sestavil »Načrt za preustrojitev nar o d n e g a š o 1 s t v a«, ki je izšel leta 1919. in ki določa temeljna načela za narodno in narodno višje šolstvo ter za izobrazbo in pravno stališče učiteljstva teii šol. Za nujno dolžnost je smatral poziv vlade v Beograd k anketi za sestavo šolskega zakona (leta 1921.), kjer so upoštevali njegova stvarna razmotrivanja in utemeljene predloge. Višj šolski svet je po Ganglovih priporočilih in navodilih pošiljal v slovenski del K o r o š k e zavedno slovensko učiteljstvo, ki je radovoljno hitelo na izpraznjena učna mesta na tamošnjih osnovnih šolah ter marljivo poučevalo koroško solsko mladež in z nio v idealno narodnem navdušenju uprizarialo šolske igre, gledališke predstave in izlete, zunaj šole pa prirejalo narodne veselice in Ijudske shode, ki je na njih bodrilo koroški narod in ga pripravijalo za plebiscit. Žal, da so se te volitve pod nečuvenim neraškim in italijanskim terorizmom izvršile v prilog tepubliki Avstriji! V P r e k m u r j u je nadzornik Gangl izgnal madžarščino iz osnovnih šol tam, kjer kompaktno prebiva slovensko ljudstvo, v vse šole pa je uvedel slovenščino. Madžarsko in madžaronsko učiteljstvo se je povečini umaknilo na Ogrsko, na mesto njih pa je prišlo slovensko učno osobje. Kjer so kazale potrebe, tam je Gangl ustanavljal nove šole ali že obstoječe razširjal v večrazrednice: žal, da v zadr.jem času iz budžetnih ozirov ne more nadaljevati tega posvetnega dela tako, kakor mu velevata srce in volja. Vse prekmursko učiteljstvo, ki je službovalo pod madžarsko naučno upravo in ostalo na svojih službenih mestih, se je moralo podvreči dopolnilnemu tisposobljenostnemu izpitu iz slovenščine. — Medtem ko je bilo leta 1920. v Prekmurju Sl osnovnih šol s 158 razredi. ki jih je obiskovalo 13.054 otrok tako, da je prihajalo povprečno na vsak razred n a d 8 0 o t r o k, je tam danes 90 osnovnih šol z 208 razredi, ki jih obiskuje 14.041 otrok in pribaja povprečno na vsak razred nekaj nad 55 otrok. Med temi osnovnimi šolami so 3 nemške in 14 madžarskih, ki pa se tudi v njh poučuje slovenščina kot predmet. V prid in razvoj narodnemu šolstvu v Prekmurju je nadzornik Gangl izposloval narsikako izdatno gmotno podporo iz Jržavnili sredstev. V svojem blagem ;rcu pa gotovo goji lepe načrte za pc/zdigo prekmurskega šolstva že v bližiji bodočnosti, zato je upati. da ga bo Jržava tudi v bodoče podpirala v niego/ih plemenitih stremlienjih. N a b i v š e m K r a n j s k e in naj iam v nastopnem pokaže štatistika raz/oj osnovnega šolstva pod Ganglovim ladzorstvom. — Od prevrata pa do kon:a leta 1922. je bilo nanovo ustanovljenih J0 osnovnih šol: število razredov in vz¦orednic se ie zvišalo za 339. Od 405 >snovnih šol s 1440 razredi in vzporedni;ami je 374 slovenskih. 1 srbska (Bojan:i), 11 nemških in 19 slovensko-nemških. Fe šole obiskuje 79.250 otrok takc. da prihaia na vsak razred povprečno po 5 5 o t r o k. Pred prevratom je bilo na bivšem Kranjskem 143 enorazrednie, 98 dvorazrednic, 41 trorazrednic. 38 štirirazrednic, 22 petrazrednic, 13 šestrazrednic. 1 sedemrazrednica in 5 osemrazrednic; danes imamo 129 enorazrednic. 110 dvorazrednic, 36 trorazrednic, 34 štirazrednic, 47 petrazrednic. 33 šestrazrednic, 1 sedemrazrednico in 15 osemrazrednic. — V kratki dobi 4 let je to pač lep napredek v razvoiu narodnega osnovnega šolstva. Nadzornik Gangl je uspešno sodeloval tudi pri nstanavljanju iavnih meščanskih šol in je ob prevratu zastavil svoj vpliv za razmah tega šolstva. Pred vojno je bilo na Kranjskem le dvoie teh šol, nemška v Krškem in slovenska v Postojni, ki je sedaj — žal — pod Italijo. Po vojni je višii šolski svet ustanovil sedem novih javnih meščanskih šol, in sicer v Liubl.iani 2 deški in 2 dekliški. na Jesenicah, v Ribnici in Tržiču. v Krškem pa je nemško preuredil v slovensko meščansko šolo. Tudi tu je pripisovati velik del zaslug nadzorniku Ganglu, ki se je vsikdar zavzemal za rneščanske šole. Posebno pri srcu ie Ganglu razvoj in napredek strokovnega šolstva za nepolnočutno mladino. Petrazredno gluhonemnico v Ljubljani ie razširil v osemrazrednico, trirazredno pomožno šolo za slabo nadarjeno deco v šestrazrednico s pripravijalnim razredom, šola za slepe v Kočeviu pa ima sedaj 2 razreda. Tak je vsestranski razmah narodnega šolstva pod neumorno in smotreno delavnim višjim šolskim nadzornikom Ganglom v njegovern področju. Plemenit v duši, blag v srcii, vnet za vse lepo, dobro. pošteno in koristno. poln resnične ljubezni do domovine, kremenit značaj: tak stoji na čelu šolstva in učiteljstva svoiih okrajev, zato ga vsak visoko ceni in spoštuje, posebno pa napredno učiteljstvo, ki mu ie odkrito vdano iz dna duše z iskreno željo. naj ga Bog še dolgo ohrani v čvrstem zdravju V procvit narodne prosvete in zglednega narodnega šolstva! Ferdo Juvanec.