OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 14. september 2009 letnik 35 Jm ^ i« ^ v. l^B^i številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO EKVINOKCIJ IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MINISTRICA ZA OBRAMBO SPREJELA PREDSTAVNIKE PZS ZLATI ČASTNI ZNAK PZS G. MIRANU BOGATAJU PREDSTAVITEV 15. HELIKOPTERSKEGA BATALJONA SLOVENSKE VOJSKE NAGOVOR PREDSEDNIKA PZS OB 231. LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV BELEŽKA IZ SESTANKA KOMISIJE CAA ZA PLANINSTVO »ZLATA PRAVILA« ZA ZAHTEVNE PLANINSKE POTI NAČELA ALPINIZMA CAA-A (2008) SMERNICE ZA VARSTVO NARAVE IN OKOLJA PRI TEKMOVALNEM TURNEM SMUČANJU ELEKTRARNE NA VETER V POGORSKEM PROSTORU - NAČELNA POZICIJA CAA-A (2006) BELEŽKA IZ 15. SEJE PREDSEDSTVA PLANINSKIH ORGANIZACIJA ALPSKEGA LOKA CAA KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE VODNIŠKI KOTIČEK KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI IZ PLANINSKE ZALOŽBE SPLETNE STRANI PZS PLANINSKI KOLEDARČEK 2010 03 04 04 05 06 08 09 10 11 12 13 15 17 19 20 20 21 PLANINSKA DRUŠTVO IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO POROČAJO OBVEŠČAJO OSTALO MLADINSKA PRILOGA ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE ZAPISNIK 15. SEJE UO PZS ZAPISNIK ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS 2009 24 26 36 37 rumena zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Slika na naslovnici: Na vrhu Pruta, zadaj Bjelašnica MOŽNOST PLAČILA S PLAČILNIMI KARTICAMI NA SEDEŽU PZS Vse obiskovalce Planinske zveze obveščamo, da je na sedežu Planinske zveze Slovenije možno plačilo s plačilnimi karticami: BA, MasterCard, Maestro, Visa, Visa Electron, American Express in Karanta. Letnik 35 / številka 9 - 2009 O 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO =i Ow EKVINOKCIJ Enakonočje, prehod poletja v jesen, trenutek uravnotežene tehtnice, polovica sonca ves dan osvetljuje severni tečaj, druga polovica pa južni. Natanko to se zgodi 21. septembra, a tudi spremembe dolžine dneva in noči so pred tem datumom in po njem najhitrejše. Zato tako močno zaznavamo korake jeseni. Samoumevnega poletja je konec, odslej bodo lepši in topli dnevi, naklonjeni planincem, le še darilo in ne pravilo. Trimesečna resnična planinska dejavnost se končuje, nastopa devetmesečna kot priprave na naslednjo sezono. Manj pohodov - več sestankov, manj fizičnega raziskovanja - več poezije pisane besede. Morda nam poletje pokaže, koliko je bilo koristno narejenega v preostalih treh letnih časih. Katero »funkcioniranje« je bilo res koristno za planinstvo in brez katerega bi tudi šlo, morda celo bolje. Tudi večine politikov nismo pogrešali, nekaterim bi celo želeli, da bi si dopust še podaljšali. V alpinizmu smo se letos spominjali prvega slovenskega vzpona na Everest, nekaj smo se ga že - s spominsko odpravo in članki, nekaj se ga še bomo s filmom in knjigo. Od prvega plezanja Slovenca v Himalaji je minilo že 55 let (Dinko Bertoncelj, Daulagiri 1954), od prve popolnoma uspešne himalajske odprave 40 let (Anapurna 2 in 4, 1969), od prvenstvenih smeri v težkih stenah Kumbakarne, Gangapurne in Šiše Pangme 20 let in 10 let od prvenstvenih smeri na Gjačung Kang in Daulagiri. Pogosto izražamo zaskrbljenost nad dogajanjem in trženjem na Everestu, Čo Oju in Manasluju, še posebno tisti, ki smo jih v mladosti doživljali še kot nedotaknjene, nepreplezane. Zanimivo, da te skrbi ne kažemo za Triglav, Mont Blanc, Matterhorn in Veliki Klek (Grossglockner). Zakaj ne? Ker smo se že rodili v dobo njihove komercializacije in množičnega obiska. Spremembe štejemo od časa svojega zavedanja naprej in nas ne zanima, kako bi na sedanje dogajanje gledali Stanič, »štirje srčni možje«, Balmat in Whymper. Ob srečanju s Hillaryjem leta 1979 sem zapisal, da je človeku, ki je prvi stopil na najvišjo goro sveta, najbrž manj pomembno, kje vse bodo še drugi plezali nanjo. S prvim vzponom jo je pa »dal« na uporabo drugim. Pomembno je, da se to gori in njeni naravi čim manj pozna. Tudi brata Wright, ki sta pred dobrim stoletjem v svoji delavnici biciklov sestavila prvo motorno letalo na svetu, bi najbrž strmela nad današnjimi letečimi stroji in njihovo uporabo. Ali pa ne, saj sta bila praktična Američana, ki ob svojih izumih vedno mislijo tudi na njihovo (tržno) vrednost. Za nasprotno skodelico enakonočne tehtnice se spomnimo, da je leta 2009 prva obletnica smrti dveh odličnih slovenskih alpinistov, veterana Pavleta Kozjeka in potrjeno visoko obetajočega Mihe Valiča, obeh v Himalaji. Se bomo (bodo) tudi njiju spominjali čez 30 let? Pred 10 leti je na Anapurni umrl Beno Dolinšek, pred 30 leti pa doslej edini Nepalec na naših odpravah, Ang Phu. Tudi njegov spomin smo letos počastili pod Everestom, ne samo naš uspeh. Prvi Slovenec, ki je pred 55 leti plezal v Himalaji, je še povsem živ. Prebrodil je vse nevarnosti že pred Daulagirijem in po njem. Preživel nesreče in poškodbe. Mogoče prav zato, ker je poln življenjskega optimizma in brez zamer do zgodovine in ljudi jemal svoje življenje in vse kar je počel za naravno dejavnost in jo tako tudi predstavljal. Vzel je, kar mu je življenje ponudilo in ni jokal za tistim, česar mu ni. Imejte se dobro in to privoščite tudi drugim. Tone Škarja ■ Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MINISTRICA ZA OBRAMBO SPREJELA PREDSTAVNIKE PZS Predstavnike Planinske zveze Slovenije v sestavi: predsednik mag. Franci Ekar, generalni sekretar Danilo Sbrizaj in načelnik Komisije za planinska pota Tone Tom-še je danes sprejela ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič s sodelavci. Predstavniki PZS so ministrici prvenstveno predstavili probleme, s katerimi se zaradi krčenja proračunskih sredstev in s tem povezanimi ukrepi srečuje Komisija za planinske poti PZS (KPP). Predsednik mag. Franci Ekar je opozoril, da KPP ne more izvajati nekaterih v letošnjem letu predvidenih akcij na planinskih poteh, ker SV ne more zagotoviti prevozov materiala za delo na akcijah do delovišč v visokogorju. Zaradi tega, KPP ne more izvajati ZLATI ČASTNI ZNAK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE G. MIRANU BOGATAJU Ob številnih naravnih nesrečah (zemeljski plazovi, poplave, potresi) vedno najprej pomislimo na Civilno zaščito RS, ki je v stalni pripravljenosti in zmeraj pravočasno na kraju dogodka. Z njo je tesno povezano ime Mirana Bogataja, ki je že več desetletij na njenem čelu. Planinska zveza Slovenije je tesno povezana z delovanjem Civilne zaščite in s strani g. Bogataja deležna ustrezne preventivne dejavnosti na opremljenosti planinskih poti, kar lahko pomembno vpliva na varnost planincev in drugih uporabnikov planinskih poti. Glede tega so ministrica in sodelavci zagotovili, da bodo poizkusili vse, da bi našli način, kako realizirati prevoz opreme in materiala vsaj za nekaj najbolj kritičnih poti s seznama, ki ga je predstavil načelnik KPP Tone Tomše. Ministrico so seznanili tudi z problematiko planinskih koč, ki so bile nekdaj last JLA in so sedaj v lasti MORS in v upravljanju planinskih društev. Nekatere od teh koč so planinska društva dobila v najem povsem izropane in so jih kasneje z veliko požrtvovalnostjo povsem obnovila, sedaj pa zaradi zakonodaje prihaja do problemov pri prenosu lastnine teh objektov s strani MORS na PD. Po predstavitvi nekaterih možnih rešitev je bilo dogovorjeno, da se skliče sestanek za katerega PZS pripravi seznam objektov. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo MORS - URSZR pomagal PZS pri posodobitvi sistema zvez in obveščanja na planinskih kočah v visokogorju saj je to zelo pomembno pri pravočasnem reševanju ponesrečencev. PZS bo prav tako povabljena k sodelovanju pri pripravi uredbe, ki bo uredila nekatere nejasnosti do katerih prihaja sedaj pri tolmačenju 118 člena Zakona o zaščiti in reševanju. Dogovorjeno je bilo tudi, da bosta MORS in PZV poglobila sodelovanje pri predstavitvi skupnih dejavnosti, ki so pomembne za zagotavljanje varnosti uporabnikov gorskega sveta. razumevanja predvsem pri nadelavi in popravilu planinskih poti, težkih gorskih nesrečah, uničujočih snežnih plazovih. Gre za visoko stopnjo dolgoletnega in konstruktivnega sodelovanja, kar je še posebej prišlo do izraza pri lanskem podoru skalovja pod Toscem. Predsednik Planinske zveze Slovenije mu je iz teh razlogov, ob krajšem obisku g. Mirana Bogataja na Planinski zvezi Slovenije, podelil zlati častni znak in diplomo PZS in se mu zahvali za dolgoletno sodelovanje. Ob tej priliki je bilo tudi nekaj časa za pogovor o preventivnem delu PZS, kot o najpomembnejši nalogi PZS. Ustrezno usposabljanje Letnik 35 / številka 9 - 2009 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije članov PZS bistveno pripomore k zmanjšanju števila nesreč, prav tako učinkovitost centrov CZ pri obveščanju. Današnje srečanje in pogovor je bil vsestransko zanimiv in pomemben za nadaljnje sodelovanje med CZ in PZS. PREDSTAVITEV 15. HELIKOPTERSKEGA BATALJONA SLOVENSKE VOJSKE OB JEZERU ZAVRŠNICA Vaja 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske, ki je potekala v sredo, 19. avgusta 2009 je imela dvojni namen. Prvi namen je prikazati organizacijo iz izvesti vajo na kateri so prikazali usposobljenost helikopterskega bataljona za namene civilnih dejavnosti, za področje zaščite in reševanja ter nuden-je nujne pomoči. Drugi namen je opozoriti, da so se z odlokom Vlade RS zmanjšala proračunska sredstva. Tako so se skrčila sredstva za helikopterske prevoze za potrebe planinskih poti, oskrbe koč in gorskega reševanja. Skrčila so se sredstva za helikopterske prevoze drugim organizacijam npr. Triglavskemu narodnemu parku, Gasilski zvezi Slovenije,... Vaji so prisostvovali tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, generalni sekretar Vlade RS Milan M. Cvikl, številni poslanci in župani. Predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar je ob tej priložnosti čestital in pohvalil odlično opravljeno in varno izvedeno vajo. Zahvalil se je v imenu PZS za odlično sodelovanje Slovenski vojski in Uradu za zaščito in reševanje RS za sodelovanje ter večletno pomoč pri helikopterskem transportu. Poudaril je, da se PZS zaveda, da je v današnjem času težko zagotoviti finančna sredstva za delovanje. Vedno večji obisk gora pomeni tudi več nesreč in večje potrebe po helikopterskih prevozih. Tudi iz tega razloga je še kako pomembna preventivna dejavnost in izobraževanje. Treba je upoštevati tudi racionalnost in sicer, da se za manjše poškodbe ne uporablja helikopterskega prevoza. Cilj vseh je, da se število nesreč zmanjša. Povedal je, da upa, da se bo načrt sodelovanja med Slovensko vojsko in PZS izvedel, saj je predviden zelo selektivno in racionalno. Pri tem izstopajo obnove in vzdrževanja na zahtevnih planinskih poteh, kajti dobro urejena in zavarovana pot v visokogorju pomeni večjo varnost pohodnikov. PZS si že več let prizadeva, da bi se financiranje vzdrževanja planinskih poti sistemsko in zakonsko uredi. Neuradno so bile dane obljube, da se bo sodelovanje z Slovensko vojsko nadaljevalo v skladu s podpisanim sporazumom. O 5 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije NAGOVOR PREDSEDNIKA PZS OB 231. LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV V soboto 29. avgusta je bila pri spomeniku v Ribčevem Lazu v Bohinju prireditev v spomin na štiri srčne može, ki so pred 231 leti prvi stopili na vrh očaka Triglava. Nagovor predsednika Planinske zveze Slovenije mag. Franca Ekarja na tej prireditvi: Spoštovani g. podžupan občine Bohinj g. Anton Urh, predsednik PD Srednja vas g. Janez Korošec, vsi nastopajoči v kulturnem programu in vsi ki ste se »pogumno« zbrali, da skupaj utrdimo in počastimo spomin na slavne, plemenite bohinjske može: Korošca, Rožiča, Kosa, Willonitzerja , ki so ob pomoči in vzpodbujanju barona Žiga Zoisa, 26. avgusta 1778 osvojili vrh Triglava. Zaslužni baron Žiga Zois je držal obljubo in za osvojitev Triglava izplačal nagrado. Tako se je zgodil prvi vzpon, ki je opisan in zapisan za večno. Veliko raziskovalcev Triglava je navdihnil pesniški zapis Franceta Prešerna, ki opisuje Triglav s stihi: »svetla zarja z rumenimi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih sivga poglavarja...« Tudi s tem navdihom je Evgen Lovšin zbral in zapisal veliko raziskovalno triglavsko zgodovinopisje. Tudi raziskovalna prizadevanja ostalih »velikih« alpskih mož: Henrika Tume, Juliusa Kugyja, Frana Orožna, Josipa Korošca, Josipa Vestra, Baltazar Hacquet, ki so postali nesmrtni Triglavani. Tudi izjemni »častilci« Triglava in Slovenskega planinskega društva: kot je bil Jakob Aljaž so postali s svojimi dobrimi in zaslužnimi deli nesmrtni in večno zaslužni za slovensko planinstvo in Triglav še posebej. Tudi v novejšem času je Miha Potočnik predsednik PZS zaslužen, da tu v Bohinju stoji veličasten spomenik v spomin bohinjskim zmagovalcem Triglava. Obuditi pa moramo tudi spomin na velikega ljubitelja Bohinja in Triglava Rudolfa Badjuro zvestega člana SPD, Drenovca ki je v letu 1922 napisal in izdal vodnik: »Na Triglav v kraljestvo zlatoroga« Da se je po prvi svetovni vojni omogočil slovenski dostop na Triglav iz bohinjskega in mojstranskega dela je zasluga Mihajla Pupina, ki je s svojo vplivnostjo vplival na ameriškega predsednika Wilsona, da se je takratna državna t.i. Rapalska meja »umaknila« na zahodno stran tako, da so bila izvzeta že v Rapalski sestav ozemeljska področja: Bohinja, Bleda, Jesenic, Kranjske Gore, svet med Savo Bohinjko in Dolinko. Mejnik Rapala je bil umaknjen »za« vrhom Triglava tako, da je bil vzpon iz Planinke, Kredarice slovenski in neoviran. Za to dejanje je bilo znamenitemu znanstveniku, svetovljanu Mihajlu Pupinu podeljeno častno občanstvo občine. Slovenski dolg do njega pa še ostaja. Spoštovani prijatelji planinstva,Triglava. gora, Letnik 35 / številka 9 - 2009 O Ko se ob jubilejih soočamo z izjemnimi vrednotami slovenske planinske preteklosti je Planinska zveza Slovenije izpostavila aktualnost, da je zadnji čas, da se končno strokovno in raziskovalno pristopi k urejevanju in pripravi izdaje objektivnega zgodovinopisja o slovenskemu planinstvu. Kot o življenju in aktivnostih v slovenskem gorskem svetu, o prvobitnosti do današnjega časa, ko se slovensko planinstvo sooča z dosežki in uspehi na področju sodobnih planinski športov in ostalih planinskih aktivnosti in področij, ki so po kakovosti in pomembnosti, kot strokovnosti mednarodno pozitivno primerljive. Slovenski planinski muzej je izziv in dosežek prvega desetletja tretjega tisočletja. Hram slovenske planinske preteklosti je končno po stoletju želja nastal. Naša naloga je, da mu damo vsebine in pomembnosti iz resnične in objektivne preteklosti, ki so strmo izgrajevale slovensko planinstvo, alpinizem, gorsko nara-vovarstvo, preventive in reševanje... SPM mora postati pomik in temelj, kot izhodišče za pla- 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije ninske nadaljnje ustvarjalnosti za danes in v prihodnje. Kajti brez preteklosti ni učinkovite sedanjosti in še manj trdne prihodnosti. Letošnje leto, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji, katere je tudi Slovenija sopodpis-nica, je še posebej priložnost, da izpostavimo gorsko naravovarstvene zahteve; to je po čim hitrejših ekoloških sanacijah v planinskih gorskih okoljih, da se prične razmišljati koliko določena gorstva, gora »prenese« bremenitev, ki jih povzroča človek. Presoditi bomo morali kaj na se na gori lahko prireja, dogaja, kajti prav letošnji primeri nas opozarjajo, da gora ne smemo raz-prodajati in oddajati za vse mogoče množične dolinske razvade in navade. Tu se pojavljajo tudi vprašanja varnosti ko nastaja vse več poškodb obiskovalcev gora, ki so v porastu, stroški reševanja, zdravljenja. Nikakor pa ne pristajamo, da bi bilo planinstvo razvrščeno v adrenalinske skupine in področja. Dejstvo je, da je planinska aktivnost, to je hoja in vzpenjanje po označenih in zavarovanih planinskih poteh najbolj varna in koristna za človeka, njegovo telo in dušo. Spoštovani prisotni gostje, planinke, planinci, gorniki... Ko se danes spominjamo prve oprijeme in korake na Triglav, ki so bili storjeni pred 231. leti in še vedno iščemo božanstvo »Troglavne-ga boga«, kot so zapisali, to je boga in gospodarja »zraka, zemlje in morja« prav tako na Triglavu iščemo in razmišljamo o lepem, o tem kaj bi lahko planinstvo še bogatilo in vedno pridemo do dejstva, da ne preteklega ne sedanjega planinstva ni bilo brez kulture, umetnosti, glasbe, pesmi, slikarstva. S temi področji in dejanji se še kako planinstvo in človek dopolnjuje in bogati. Danes imamo tudi priložnost, da se s planinskim priznanjem s »častnim srebrnim znakom PZS« zahvalimo za zvestobo slovenskemu planinstvu, svetovljanu, svetovno priznanemu opernemu pevcu Janezu Lotriču, ki z njegovim darom, glasom in petjem pestri že skozi desetletja tudi slovensko planinstvo, od Ratitovca pod katerim je shodil in živel in na katerega se najraje vrača, se vzpenja, a tudi z velikim veseljem na ostale gore. Svoj spomin je pustil na vrhu Triglava, ko smo skupaj zapeli planinsko himno »Oj Triglav moj dom. Tako naj tudi ostane, da bodo gore še naprej ostale last pravic in posest vseh dobrih in do gore spoštovanih ter ozaveščenih kulturnih ljudi. Spoštovani Janez častno priznanje PZS, srebrni znak, je tvoje za tvojo dobro, zasluženo in vedno dobrotniško darovano planinsko pesem. Spoštovani vsi, ki smo danes zbrani tu v ne preveč prijaznem vremenu, pred veličastnim spomenikom »Triglavskim zmagovalcem« smo in dokazujemo ter potrjujemo planinsko, triglavsko pripadnost in spoštovanje slovenski »sveti gori«. Ob tem povemo in sporočimo, da gora Triglav pa tudi ostali slovenski vrhovi ne morejo biti nikdar v zakupu političnih ideologij, religij ali ostalih fanatikov fanatizmov in malikovanj. Vrh gore je mesto miru, spoštlji-vosti in intimnih tihih meditacij. Je prostor in mesto za vse svetovljane, ki cenijo, varujejo in z vso spoštljivostjo ohranjajo gorski svet in mir. Spomin in obujanje spomina na prvo osvojitev vrha Triglava in obveza ter dolžnost vsakega zavednega Slovenca. O mag. Franc Ekar, predsednik PZS Letnik 35 / številka 9 - 2009 7 Obvestila Planinske zveze Slovenije BELEŽKA iz sestanka Komisije CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost, ki je bila 24. aprila 2009 v Bolzanu/Italija. Sestanek je sklical predsednik te komisije. Planinska zveza južne Tirolske je sestanek oganizirala in nudila sejni prostor. Prisotni: Karel Schrag, Hubert Mayrl, Stefan Steinegger, Rino Zocchi, Michael Larcher, Bruno Hasler. Matjaž Hafner in Danilo Škerbinek. Opravičil se je Patrick Lamarque. 1. Potrditev zapisnika zadnjega sestanka je minil brez pripomb. 2. Zahtevne planinske poti a. »Zlata pravila« za gibanje oz. obnašanje planincev na zahtevnih poteh so bile članice CAA dolžne v enoletnem obdobju obravnavati in nanje dati utemeljene popravke ali pripombe. Ker predsednik ni prejel nič od navedenega, so bila Pravila potrjena in sprejeta. Dolžnost članic je, da jih objavijo v svojih publikacijah, Pravila... skupno z varnostno-tehničnimi navodili pa velja namestiti tudi na začetku zahtevnih poti. b. Planinske zveze so posredovale primere učnih programov ter izkušenj, ki jih morajo teoretično in predvsem praktično obvladati osebe, ki so že dosegle naziv n.pr. vodnik PZS, želijo pa dopolniti to znanje in delovati kot vodniki, specializirani za vodenje po zahtevnih planinskih poteh. Planinskih izletnikov ne vključujejo v takšne tečaje. Zahtevne poti so v zimskem času uradno zaprte, kar sporočajo tudi posebej nameščene table. Zanimivo je, da so osebe, ki se v Avstriji in Italiji vseeno same odpravijo na tako pot, za to dejanje kaznovane. Vzorci predmetnikov, ki smo jih obravnavali, obsegajo 7 do 9 predmetov, ki vsebinsko predstavljajo poglobitev znanj, ki jih mora obvladati vodnik planinske organizacije. Tej snovi so dodana potrebna alpinistična znanja, ki zagotavljajo varnost te dejavnosti, nadalje taktiko ter metodiko za to dejavnost in osnovna znanja iz reševalne tehnike. Izvedba usposabljanja vodnikov za zahtevne poti traja odvisno od držav od treh do pet dni. Prijavljeni dobe v naprej 137 strani obsegajoč učbenik za samostojno predpripravo. Teoretični del usposabljanja se izvaja ob uporabi power point tehnike, ki vsebinsko temelji na učbeniku, praktično delo pa se vodi, analizira ter usklajuje na podlagi posnetkov terenskega dela. Za izvajanje tega programa je učna snov na CD ter navodila za delo inštruktorjev. Naj popolnejši program za to usposabljanje imajo pri Planinski zvezi Avstrije. Za odškodnino so ga pripravljeni odstopiti. Na seji prisotni so se dogovorili, da se ob upoštevanju prejetega pripravi predlog enotnega programa za usposabljanje vodnikov za vodenje po zahtevnih poteh, torej nekakšen standardni program. Prejeta pisna gradiva za tč a in b so predana Komisiji PZS za usposabljanje. 3. Predvideno je bilo, da bo podal informacija o strukturi usposabljanja in kadrov še predstavnik FFCAM, žal se sestanka ni mogel udeležiti.. Člani komisije so se dogovorili, da bodo po vseh prejetih informacijah na to temo pripravili pregledno matrixo, ki bo dala podatke o strukturah kadrov ter o zahtevnostih usposabljanja. V Nemčiji, Avstriji in Franciji posebej skrbno izbirajo in pripravljajo inštruktorje, ki usposabljajo udeležence centralnih tečajev.. To so običajno GV. Razmerje inštruktor/tečajniki je 1:4, pri vodenju po manj zahtevnem svetu pa do 1:6. CAI je uvedel za te kadre, ki usposabljajo na nivoju države ali regij naziv trener.. Dobri absolventi teh tečajev vodijo nato društvene tečaje. To prakso uporabljajo na vseh vrstah tečajev (n.pr. ko usposabljajo ljudi za hojo zahtevnih poteh, po brezpotju, plezanje po zamrznjenih slapovih, za hojo s krpljami, za smučanje ter deskanje v visokogorju itd. Za usposabljanje in dovoljene aktivnosti usposobljenih oseb v terenskih dejavnostih veljajo pri planinskih zvezah zelo stroge omejitve. 4. Nesreče pri plezalski dejavnosti so vse pogostejše. Izstopajo zlasti nesreče na umetnih plezalnih stenah. Veliko je primerov, ko udeleženci in inštruktorji nimajo potrebnih zavarovanj, v primeru nesreče se zapleta z pravno odgovornostjo, pomanjkljiva je varnostna oprema. Planinske zveze Nemčije, Avstrije, Švice ter Južne Tirolske so pripravile program z naslovom : »Plezajmo varneje«, s katerim žele doseči višjo plezalno kulturo Program obsega poster in plakat z vsebinsko predstavitvijo uresničevanja programa, zloženko žepnega formata iste vsebine kot je plakat, CD s pona- Letnik 35 / številka 9 - 2009 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije zoritvijo programa in zapestnim pasom, ki ga prejme vsak, ki potrdi obvladanje tega programa. V Nemčiji in Avstriji za osebe, ki gredo po plezanju na plezalnih stena plezati v stene po gorah, prirejajo dopolnilne tečaje. Željo za uporabo tega programa so izdajatelji prejeli iz domala vse Evrope. Sprejeto je bilo stališče, da je potrebno omogočiti nabavo programa planinskim zvezam, ki se zanj zanimajo. Te morajo zaprositi za dovoljenje za uporabo Programa eno od njenih izdajateljic, s čemer jim ta za prispevek 600 € dostavi vse grafične podloge in dovoljenje za prevod., ponatis ter izdajo v neomejeni nakladi. Z pisno pridobljeno licenco sme ta zveza dotiskati na vsa gradiva tudi svoj logotip. Predsedstvu CAA je bila dana v razmislek pobuda, da bi osebam, ki bi z izpitom opravile predpisani program, izdala plezalni izkaz. 5. Predsedniku komisije Karlu Schragu se izteka mandat. Ker po mnenju vseh prisotnih odlično vodi delo komisije, so ga prisotni prosili, da to nalogo opravlja tudi nadalje, po izteku mandata. Predlog je imenovani sprejel, če ga bo potrdilo predsedstvo CAA. 6. Razno in informacije: - Predsedujoči me je tokrat že po običaju poprosil za informacije o pomembnejših zadevah iz dela predsedstva CAA (sodelovanje pri uresničevanju Alpske konvencije, problematika komisije za koče in pota, sodelovanje CAA z Evropsko unijo, CAA in UIAA, uveljavljanje interesov evropskih planinskih zvez); - Leta 2011 je na vrsti za organizacijo seje komisije PZS; - v imenu občine Brixen prireja g. Alex Ploner pod pokroviteljstvom deželnega predsednika Južne Tirolske 7 dnevni mednarodni planinski vrh International Mountain Summit, Suedtirol", ki bo potekal med 3. in 8. novembru; široko koncipiran program terja, jasna stališča in pooblastila udeležencem iz strani CAA; - Planinske organizacije iz področja Alp ugotavljajo, da imajo npr. planinci Norveške, Poljske, Češke,.. zaradi lokalnih pogojev drugačno tehniko, kot je uporabna v Alpah, njeno uvajanje v Alpe pa terja predhodno preveritev; komisija za varnost in plezanje UIAA je pravi naslov za ta vprašanja; - članom Nemške planinske zveze so v gorah Češke prepovedali plezati z utemeljitvijo, da PZ Nemčije ni več član UIAA; primer je treba obravnavati na skupnem sestanku: - Vse več je primerov kaznovanja, ker smučarji pri smučanju ob urejenih smučiščih in seveda še posebej pri turnem smučanju ob kontroli pooblaščencev niso opremljeni z plazovno žolno: - pred 4 leti sta dva planinca Italije opravila turni smuk in ga uspešno ter varno zaključila; dva planinca Švice sta malo za njima sledila njuni smučini, pri čemer ju je zasul plaz; Italijana sta bila obtožena ter zaprta kot povzročitve nesreče in izpuščena šele po številnih intervencijah; - planinske zveze Švice, Nemčije ter Avstrije organizirajo na 3 do 4 leta seminar za svoje sodne izvedence, obravnavajo posamezne vzorčne primere in izmenjujejo poglede. Beležko pripravila: Matjaž Hafner in Danilo Škerbinek »ZLATA PRAVILA« ZA ZAHTEVNE PLANINSKE POTI Gibanje po zahtevnih planinskih poteh je povezano s tveganjem. Pri nezadostni predpripravi, pomanjkljivi opremi ali napačnemu ravnanju obstaja nevarnost padca in s tem življenjska nevarnost! Ob upoštevanju pravil gibanja po zahtevnih poteh se ne zmanjšuje le možnost nesreče, povečuje se tudi doživetje in užitek. 1. Temeljito načrtovanje! Kdo gre z vami? Težavnost in dolžina poti? Vremenske nevarnosti, možnost nevihte? Razmere - je zahtevna pot odprta? Možnost za umik? Dostop in sestop? 2. Cilj je potrebno uskladiti z osebnimi predpostavkami! Prevelike težavnosti oz. samo precenjevanje zmanjšuje doživetje in lahko privede do nevarnih situacij (padec, zastoj na poti). 3. S seboj vzemite in uporabljajte popolno, v skladu s pravili predvideno opremo! O 9 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Samo dosledna in ustrezna uporaba opreme omogoča varno gibanje po zahtevnih poteh. 4. Posebno pozornost posvetite dejavniku vreme (strela)! Pomislite. Vi se gibate ob predimenzioniranem »strelovodu«. Mokrota in mraz izjemno povečata možnost za padec. 5. Varovalom na zahtevni poti ne zaupajte na slepo, brez preverjanja! Rušilni vplivi kot padajoče kamenje, pritisk snega ali strela lahko povzročijo poškodbo na varovalih. Ne vstopajte na zaprte zahtevne poti. 6. Preizkus partnerja na začetku poti! Obojestransko se preverjajta (princip štirih oči): Je čelada na glavi? Je plezalni pas pravilno nameščen in vrv v zavorni ploščici pravilno vstavljena? Je varovalni komplet pravilno povezan s plezalnim pasom? Je zavorna vrv pripravljena? 7. Vzdrževati zadostne razmake! Planinec pred nami lahko pade in nas poškoduje, zato sme biti na odseku jeklenice med dvema klinoma le ena oseba. 8. Jasni odgovori in ozir na druge! Pogosto pride do nevarnih situacij zaradi nezadostnih dogovorov ali pomanjkljive obzirnosti pri prehitevanju, pazljiv pohodnik preprečuje padanje kamenja. Pripravila: Komisija CAA za planinstvo, usposabljanje in varnost Bolcano/Italija, 24. 04. 2009 NAČELA ALPINIZMA CAA-A (2008) 1. Prost in brezplačen dostop v planine je prednostna vrednost. S tem zahtevkom je povezana obveza za zaščito naravne in kulturne dediščine. 2. Zavestno tveganje je bistveni sestavni del alpinizma. Pred vsem skupno tveganje sklenjeno v okviru naveze, ter prizadevanje, da zaradi tega ne nastane kazenski spor, so pomembni kulturni elementi alpinizma. Poznavanje in spoštovanje planinskega sveta so neobhodne predpostavke za po možnostih varen alpinizem. 3. Zahtevamo in podpiramo celostno odgovorno vedenje vseh alpinistov, začenši z ravnanjem z opremo, s prihodom, pa do vedenja v prenočiščih in v planinah. Tam so v ospredju po eni strani zaščita rastlin in divjačine, dosledna disciplina pri odpadkih in pri preprečevanju hrupa, po drugi strani obzirnost do kulture domačega prebivalstva. 4. Omejitev in kontrola tehničnih pripomočkov za dostop ter uporabo motornih vozil vseh vrst za planinski šport smatramo kot del našega prizadevanja za zaščito okolja v planinah. 5. Oznake in smerne tablice ter poti v gorah naj bodo diskretne in učinkovite. Ustrezno naj se upošteva varnost, cilj pa ne more biti nična samoodgovornost. Na področjih, kjer je narava nedotaknjena in prvobitna, ter posebno karakteristična, je možna tudi opustitev markiranja. Letnik 35 / številka 9 - 2009 Q Obvestila Planinske zveze Slovenije 6. Razvoj gora s planinsko tehničnimi napravami naj se omeji, nedotaknjeno visoko pogorje s svojo visoko doživljajsko vrednostjo naj se pred tem zaščiti. Vzpostavitev plezalnih vrtcev, kanjoning prog, plezalnih poti itd., naj se omeji na področja, ki so blizu dolin, prometno razvita in ekološko obremenjujoča. Opisi poti v vodičih in topojih naj se upoštevajo s potrebno obzirnostjo do lokalnih, kulturnih in ekoloških posebnosti. 7. Obstoječe klasične in pomembne alpsko - zgodovinske plezalne smeri naj se ohranijo v njihovem originalnem značaju. Zavarovanje novih poti naj temelji na standardih, ki so običajni za področje. Prvenstvene smeri naj se podvzamejo izključno od spodaj. Zahtevne poti, zavarovane z vrvmi in zaloge/depoji na odpravah naj se spet razgradijo. 8. Obstoječa gostota gorskih koč in biva kov v Alpah se smatra kot zadostna. Nova zavetja naj se zgradijo le ob dobro utemeljenih izjemah. Razvoj, ki vodi k visokogorskim hotelom, ni zažel-jen. Viša nje udobja naj se izvaja v ekološkem okviru - gorske koče planinskih društev naj bodo ekološko zgledne. Za dosego tega cilja se lahko uporabi tudi moderna tehnologija. 9. Tekmovanja v neosvojenih področjih naj se omejijo na območja, ki so brez problemov kos večji obremenitvi; v zaščitenih območjih naj se opustijo. Uporaba letal naj ostane omejena za reševalne akcije in promet vozil se sme odvijati izključno po cestah. Odpadke ali drugi moteči material je potrebno odstraniti. 10. Člani in odgovorni v CAA morajo biti zelo pozorni in vsakič posredovati pri pristojnih organih, da bi preprečili ilegalne projekte ali kakršne koli škodljive posege v naravo. Popolne smernice najdete na domači strani CAA-a pod »Publikacija«. SMERNICE ZA VARSTVO NARAVE IN OKOLJA PRI TEKMOVALNEM TURNEM SMUČANJU Tekmovanja v turnem smučanju imajo v Alpah dolgo tradicijo in so deležna vedno večje priljubljenosti. Vzrok temu je, da se je turno smučanje v zadnjih letih vedno bolj razvilo v množični šport. Ta trend vpliva tudi na turno smučanje kot vrhunski šport. Club Arc Alpin (CAA) in njegove članice (Alpenverein Suedtirol - AVS, Club Alpin Francais - CAF, Club Alpino Italiano - CAI, Deutscher Alpenverein - DAV, Liechtensteiner Alpenverein - LAV, Qesterreichischer Alpenverein - OeAV, Planinska zveza Slovenije - PZS und Schweizer, Alpenclub - SAC) so pristojna za vsa področja planinskega športa in nastopajo kot organizatorji tekmovanj. Turno smučanje je ena od temeljnih (osrednjih) dejavnosti teh organizacij. Istočasno so CAA in njegove članske organizacije kot zveze za varstvo narave zavezane za varstvo alpskega prostora, njegove flore in favne in za razvoj gorskega športa, ki je združljiv z naravo. Varstvo narave in okolja je ravno tako kot gorski šport prednosten cilj in statutarna naloga CAA in njegovih članskih organizacij. CAA in njegove članske organizacije želijo aktivno sooblikovati razvoj tekmovalnega turnega smučanja na nacionalni in mednarodni ravni. S tem izkoristimo možnost, da lahko po eni strani strokovno za aktivne aktivne člane na področju varstva narave. Po drugi strani vplivamo na okvirne pogoje teh tekmovanj posebno v smislu izvajanja aktivnosti, ki so združljive z naravo. Smernice za varstvo narave in okolja za tekmovanja v turnem smučanju so obvezujoči standardi za okolje vseh CAA- članskih organizacij. Dopolnilne ali obširnejše deželno specifične določitve lahko sprejemajo konkretne tekmovalne organizacije. Popolne smernice najdete na domači strani CAA-a pod »Publikacija«. O 11 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije ELEKTRARNE NA VETER V POGORSKEM PROSTORU NAČELNA POZICIJA CAA-A (2006) Preambula Na prvem mestu energetske politike CAA-a je izkoriščanje prihrankov energetskih potencialov: šele na drugem mestu stoji izkoriščanje obnovljivih energij. Po tej razvrstitvi se zavzemajo članska združenja CAA-a tudi za koriščenje energije vetra kot obliko energije, ki je prijazna klimi inn je ustrezna nasproti resursom in okoljem - toda z omejitvijo, da bi bila pokrajina in narava čim manj okrnjena. Posebno v gorskih področjih se morajo upoštevati stroga merila na planiranje in odobritev elektrarn na veter, da bodo ohranjene in zaščitene obstoječe ekološke, pokrajinsko estetske in turistične vrednote teh pokrajin. CAA postavlja zato posebne zahteve do elektrarn na veter v alpskem prostoru in tudi izven alpskih pogorskih področjih, v katerih so članska združenja CAA-a aktivna (n.pr. v Apeninih, Pirenejih, v sredogorju). Popolne smernice najdete na domači strani CAA-a pod »Publikacija«. foto:Matjaž Šerkezi Letnik 35 / številka 9 - 2009 O 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije BELEŽKA iz 19. seje Predsedstva planinskih organizacij alpskega loka CAA, ki je bila 19.07. 2009 v prostorih Planinskega muzeja DAV v Muen-chennu v Nemčiji. Prisotni: Josef Klenner, Michael Caflisch, Claude Eckhard, dr.Peter Grauss, Danilo Škerbinek in kot gost Gianna Rauch, članica predsedstva SAC. Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda in zapisnika 19. seje Predsedstva 2. Poročilo vodje pisarne 3.Zaključni račun za leto 2008 4. Aktualne zadeve iz področja Alpske konvencije 5. Razvoj CAA za sodelovanje z EU 6. Delo komisij CAA 7. Priprava letne skupščine CAA 8. Predlog finančnega plana za leto 2010 9. Koledar aktivnosti ad 1) Predlagani dnevni red je bil brez pripomb potrjen. Na zapisnik minule seje je bilo dano dvoje pripomb, ki sta bili sprejeti. ad 2) Pripravljena je bila št. 4 newslettera (novosti oz. poročila); odslej jih bodo prejemali tudi vsi delegati članic, ki so člani strokovnih komisij; članicam CAA se predlaga, da s temi poročili seznanjajo člane svojih upravnih odborov in načelnike oz. predsednike svojih komisij in odborov. Na homepage (domača stran CAA) je prostora le za kratke objave ali sporočila, zanimiva za vse članice, ki jih morajo članice, ki žele, da se njene prispevke objavi, prevesti v vse 4 uradne jezike CAA; članice, ki žele, da so z njenimi obširnejšimi sestavki seznanjene tudi druge članice, morajo to zagotoviti same preko svojih strani s pomočjo klika. Članice so bile povabljene na dopisovanje. Za razvrščanje prispevkov je zadolžena vodja pisarne. V vse 4 jezike sta bili prevedeni dve novi »pozicijski gradivi«. Članicam so v pisarni CAA na voljo posamezna gradiva ali image prospekt. Pisarna CAA mora poskrbeti za prevajanje vseh skupščinskih zapisnikov, statuta in pozicijskih gradiv v vse 4 uradne jezike. Club Arc Alpin Pregled stroskov poslovanja za leto 2009 je v večini postavk v skladu s planom. Presežek je pri prevajalskih stroških, manjši pa so stroški glede načrtovane občasne zaposlitve delavca za administrativne posle. S tem se je sklenilo počakati, saj je med tem prišlo do pobude za prilagoditev dela CAA izzivom, ki jih predstavlja sodelovanje z EU. Pisarna je pripravila zbir prejetih gradiv za jesensko zasedanje strokovne svetovne organizacije za iskanje rešitev za klimatske spremembe. Po prejemu nadaljnih obljubljenih strokovnih gradiv se bo predsednik z komisijo za varstvo narave dogovoril o morebitnem sodelovanju CAA pri tem zasedanju. Delo pisarne CAA se je kljub selitvam in menjavi delavcev ustalilo in poteka normalno. ad 3) G. Walter Seger in Louis Vonmetz sta pregledala finančno poslovanje za preteklo leto. Ugotovila sta, da so prihodki in odhodki v skladu s dokumenti ter predpisi. Porabljeno je bilo 46.406,69 €. Bilančni presežek znaša 85,31 €. Ostanki iz preteklih let znašajo 9.960,69 €. Zahtevane razlage ter pojasnila so bila natančno in celovito podana. Knjigovodski podatki so pregledno vodeni, zato so predlagali, da se poslovanje potrdi in predsedstvu da razrešni-co. ad 4) Obravnavan je bil Protokol o prometu. Nanj je CAA dala pripombe, te je treba posredovati Stalni konferenci AK, svoje stališče mora dati tudi predstavnik iz Francije, ki sodeluje v imenu CAA v delovni skupini za promet. Pri sprejemanju tega dokumenta moramo biti pazljivi, da bo naše mnenje v vključeno v Protokol. Posvetovanje o koča v Franciji je bilo dobro obiskano. Predstavniki DAV so posredovali stališča, potrebe ter pričakovanja CAA..Že v splošnih določilih je bilo med udeleženci zasedanja veliko razlik. Razprave so bile zelo obsežne, konkretnega je bilo manj, Izpostavljeno je bilo pričakovanje planinskih organizacij, da bi bile koče deležne večjega dotoka sredstev iz EU virov. Poročilo v francoskem jeziku nam bo dostavljeno. Letošnje poletje bo v Franciji organiziran tečaj za oskrbnike koč. 13 organizir o Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Prisotne sem seznanil z aktivnostmi, vezanimi na prevzem predsedovanja Alpski konvenciji iz strani republike Slovenije, na pogovore s predsednikom Alpske konvencije (AK) g. Onido ter dr. Roblekom na PZS ter o sodelovanju slednjega na redni skupščini PZS v Trbovljah, kjer je nanizal več možnosti planinskih društev ter zveze pri uresničevanju protokolov AK: ad 5) Po pomladni seji predsedstva se je sestala delovna skupina in pripravila strateški koncept dela CAA v smislu dopolnitve sedanjih ciljev. Mnoge aktivnosti ki zadevajo planinske organizacije, se pričnejo na mednarodnem nivoju, rezultati tega pa se odražajo v normah in predpisih, ki jih je treba izpolnjevati na nacionalnem nivoju. Iz tega razloga članice CAA pričakujejo od CAA aktivnejšo vlogo na mednarodnem nivoju, saj posamezne, še tako močne članice same ne morejo nastopati na mednarodnem nivoju in biti partner EU. Predsedujoči g. Klenner je članom predsedstva posredoval osnutek strateškega koncepta, do katerega smo pripravili dopolnitve. . Tako nastali predlog so že prejele vse članice CAA z povabilom, da do 28.08. letos dajo na gradivo pisne pripombe in dopolnitve, ki bodo upoštevane v gradivu, ki bo osnova za razpravo na jesenski skupščini CAA. Dosedanji odzivi kažejo, da so članice CAA za samostojen nastop pri sodelovanju z EU. Ponovna povezava z UIAA ni razumna, saj tudi novo oblikovana struktura UIAA ne izpolnjuje EU kriterijev. Vedeti je treba, da UIAA n.pr. v sedanji zasnovi ne uspe dobiti licence za dodeljevanje kvalitetnega znaka za planinsko in alpinistično opremo. Obstajajo možnosti in CAA želi tudi v naprej na določenih področjih konstruktivno sodelovati z UIAA, njeno delo je naravnano tako, da ne predstavlja konkurence UIAA. Najpomembnejše planinske organizacije Evrope (dodatno k sedanjim osmim še 3 ali 4 nove) bodo z usklajenimi stališči preko parlamentarnih organov, lobiranja, problemskih konferenc lahko plasirale svoja strokovna stališča. V razpravi sem opozoril na potrebo po jasnem definiranju ciljev v uvodu omenjene namere, po dopolnitvi sedanjega statuta CAA, če želimo na področju dela CAA članicam postaviti tudi normativne cilje, ki jih bodo te morale izpolnjevati. S strokovno in med članicami usklajeno pripravo norm, usmeritev, standardov,.. bomo lahko sodelovali z EU pri pripravi ustreznih evropskih dokumentov in s tem uveljavljali glas CAA oz. planinske Evrope Za aktivnosti, ki jih članice CAA izvajajo, bi morali doseči, da bi članice dobiti pooblastila ali koncesijo za izvajanje teh nalog. Z rezultati v javno dobro bomo seveda zanimivi doma in v EU in ne nazadnje deležni tudi ustreznejše materialne podpore. Za vse opisano je potreben jasen delovni program, ki ga bo možno realizirati etapno, potrebna je ocena časa in sredstev, pa tudi možnost merjenja doseženega. ad 6) V aprilu in maju letos so zasedale so vse tri strokovne komisije CAA. Opravljeno je bilo precej strokovnega in zelo zanimivega dela, Z beležkami iz sej so bili seznanjeni tudi člani PD. V bodoče je potrebno, da so aktivni in poskrbe za delovno vzdušje vsi člani komisij, saj bo le tako možno, da bo učinek dela komisij maksimalen. Od delegatov morajo Zveze zahtevati, da izkušnje in gradiva, obravnavana ali posredovana na sejah delegati prenesejo v domače okolje, na sejah pa posredujejo izkušnje svoje zveze. Za nadaljnje dobro delo in povezavo s cilji CAA bodo predsedniki komisij vabljeni na seje predsedstva. Lani je predsednik komisije za koče in pota g. Marko Tiegi prosil za razrešitev. Na današnji seji je predsedstvo sprejelo in potrdilo soglasen sklep vseh sodelujočih na tej seji za novega načelnika te komisije g. Georga Simeonija. Delo te komisije je tako obsežno, da so sklenili v svoji sestavi ustanoviti tudi vsaj en specializirani odbor. Na sejah komisij je priporočljivo, da udeleženci posredujejo poleg tehničnih tudi pravne in druge morebitne specifičnosti nekega področja saj so nekatere posebne zahteve ali pogoji ključni za varnost in zaščito planincev, ko obiskujejo tuje gore. Ob upoštevanju pripomb in predlogov iz zadnje seje je bilo predloženo novo besedilo »Strategija CAA in njenih članic o podnebju«. Besedilo trenutno obravnavajo članice. Želja je, da postane gradivo vzorec najboljše prakse na številnih področjih odnosa človeka do narave. Pripravljeno in članicam v obravnavo je dano gradivo »plezalne poti v naravnem okolju«. Besedilo je pregledno in vsebinsko jasno. Enako je tudi z gradivom »Motorni promet po brezpotju Alp«. Ob obravnavi gradiva smo se vprašali, kako daleč lahko CAA posega v delo Letnik 35 / številka 9 - 2009 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije planinskih zvez? V vsakem primeru pa je potrebno, da smo obiskovalci gora do okolja in drugih obiskovalcev gora čim bolj disciplinirani in razumni. Komisije CAA so predložile v potrditev programe dela za prihodnje leto. Vodja pisarne je bila zadolžena, da v programih razjasni nekaj nejasnosti. Obravnavali smo tudi program dela predsedstva. Programi bodo predloženi jesenski skupščini. ad 7) Na podlagi pobud smo pripravili predlog dnevnega reda jesenske skupščine CAA, ki bo letos v Innsbrucku. Vključiti je treba tudi nadomestne volitve. Štirinajst točk z več podtočkami napoveduje obsežno zasedanje. Dogovorili smo se za vsebinske ter organizacijske priprave. Vodja pisarne bo udeležence dodatno seznanila z delom pisarne, s pozivom za prispevke za homepage ter newsletter in drugo. Sestanek za izvajanje reciprocitete bo potekal sočasno z zasedanjem. Prijave za potrebo po hotelu morajo Zveze sporočiti do 18.08.t.l. ad 8) V letu 2010 se predvideva zapolnitev pisarne s polno zaposlenim dodatnim delavcem, kar je bilo načrtovano že za letošnje leto. Izdatki se bodo povečali za predvideno aktivnejše delo z EU, če se bo ta predlog sprejel. Ostale postavke ostanejo nespremenjene glede na letošnje. Predlog plana znaša 74.000 €. Po predlogu se poveča prispevek članic, ki temelji na prispevku glede na število članstva. Temeljni prispevek člana se ne spremeni. ad 9) Poleg stalnih programskih dogodkov se obeta še: - posvetovanje o varstvu Visokih tur - zasedanje CIPRA - obravnava predloga, da so Dolomiti imenovani kot svetovna dediščina - zbor poslancev EU iz planinskih področij - predstavitev dela CAA v Bruslju Za sodelovanje s bomo odločili na podlagi gradiv, za katere smo zaprosili. Zapisal: Danilo Škerbinek KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE POJAV ALG V DVOJNEM JEZERU V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER -POROČILO O OGLEDU Dolina Triglavskih jezer se nahaja v osrčju našega edinega narodnega parka -Triglavskega narodnega parka v območju Julijskih Alp in je bila zaradi enkratne narave zavarovana. K zavarovanju in ohranjanju tega dela Alp, smo prispevali tudi planinci, ker smo se zavedali njenih lepot in pomena za Slovenijo. Častni kodeks planinstva nas zavezuje, da našo enkratno gorsko naravo ohranimo za naše potomce v čim bolj neokrnjeni obliki. Dne, 3. avgusta 2009, so nas presenetile slike Dvojnega jezera, fotografa in gorskega vodnika Staneta Klemenca, ki prikazujejo prisotnost oz. obsežen pojav alg na robovih in v samem jezeru. Že naslednji dan je slovenska javnost videla ta pojav alg v Dvojnem jezeru tudi v Dnevniku TV Slovenija, o tem pa so poročali tudi različni drugi mediji, med drugim je bila tej problematiki posvečena tudi oddaja na Radiu Slovenija 1 - Studio ob 17-tih, dne 7. 8. 2009 (KVGN je v to oddajo delegirala biologa prof. Dušana Klenovška). Na Planinsko zvezo Slovenije smo dobili tudi prijavo Triglavskega narodnega parka o onesnaženju Dvojnega jezera, ki je bila poslana na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Zaradi vsega naštetega se je načelnica Komisija za varstvo gorske narave pri UO PZS, skupaj s podpredsednikom PZS, dne 7. avgusta 2009 odpravila v Dolino Triglavskih jezer in si pojav alg O 15 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Dvojnem jezeru in tudi okolico planinske koče, ki jo ima v oskrbi PD Ljubljana - Matica, neposredno ogledala. Ugotovila je naslednje: - južni del Dvojnega jezera je okrog in okrog porasel z algami, najbolj pa del jezera, ki povezuje Dvojno jezero (ta dan v obliki samostojnega jezerca), v katerem je bila ta dan tudi najnižja gladina vode; - na gladini vode, je bilo opaziti manjše lise plavajočih alg, kot so jih prikazovale že tudi omenjene fotografije; - na severnem delu jezera (proti koči) je alg občutno manj, voda pa je bila na videz čista, - opaziti je bilo, da se je vodni nivo na celotnem območju jezera v zadnjem obdobju znižal za približno 1m, zato se na tej znižani obali alge sušijo in odmirajo; - kakšnega smradu po gnilih algah ta dan ni bilo zaznati, po pripovedovanju oskrbnika planinske postojanke in prostovoljnega nadzornika - hišnika Marka, pa občasno tudi smrdi; - planinska koča se oskrbuje s pitno vodo iz izvira nad jezerom, vode je dovolj, kljub temu pa po zagotovilih oskrbnika varčujejo s porabo vode, vendar pa je to pri zelo velikem številu obiskovalcev zelo težko; - odplake iz koče se odvajajo v tri-prekatno greznico zadaj za kočo, ki nima izpusta, vsi trije litoželezni pokrovi greznic pa so bili suhi; - Greznica je stara že preko 25 let, zato je njena funkcija morda že zmanjšana in je zato na tem kraškem svetu možnost onesnaženja večja; - čistilne naprave koča nima; - v jezeru so še vedno naseljene ribe zlatovščice, ki ne sodijo v to okolje in so tudi lahko izvor pojava alg; - oskrba z energijo je v koči zagotovljena s foto-voltaičnim sistemom in ob večji porabi tudi z dodatnim agregatom na nafto; - planinski dom je skupaj z okolico primerno vzdrževan; - po pripovedi oskrbnika in hišnika, vsako leto pred glavno planinsko sezono PD Matica in njen odsek za varstvo narave organizirata čistilno akcijo Doline Triglavskih jezer, marka-cisti pa poskrbijo za planinske poti (neurja, snegolomi, plazišča zemlje); - pri koči je bilo ta dan (petek) veliko število obiskovalcev, nekaj jih je tudi prenočilo, veliko pa je bilo enodnevnih obiskovalcev, predvsem turističnih gostov iz Bohinja, med njimi je bilo več kot polovico tujcev, največ Čehov; - tabla o prepovedi kopanja in umivanja v jezeru stoji le na zahodni strani jezera, kar je najbrž premalo; - v jezeru se je ta dan okopal pes (bilo je toplo sončno vreme), najbrž pa to ni redek primer; Mnenje: Verjetno je več vzrokov za onesnaženje Dvojnega jezera, zato bi bilo nujno ugotoviti prave vzroke in jih v čim krajšem času odpraviti. Ustrezni strokovnjaki bi morali primer, ki je očitno večplasten, proučiti in izdelati načrt takojšnje sanacije in predlagati dolgoročno rešitev, ki bi zagotavljala zmanjšanje negativnih vplivov na to občutljivo in specifično gorsko okolje. PD Ljubljana Matica mora urediti energetskim možnostim ustrezno čistilno napravo, obstoječo greznico pa urediti v pretočno in nivojsko, opustiti pranje perila v koči, ribe iz jezera povsem odstraniti, standard v koči pa prilagoditi tako, da bodo izpusti oz. vplivi obratovanja čim manj moteči za okolje in Dvojno jezero. Na obeh straneh jezera bi bilo potrebno namestiti table, ki bi obiskovalce poučile, zakaj se ne sme umivati v jezeru. Komisija za varstvo gorske narave pri UO PZS, primer je obravnavala na svoji 13. seji, dne 11. 8. 2009, zato podpira stališče, da Koča pri Triglavskih jezerih, ki se sicer tudi vizualno zelo lepo vključuje v to okolje in je za slovensko planinstvo izjemnega pomena, obratuje lahko le v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, da se postori vse, da se ohrani čisto Dvojno jezero, kot tudi vsa ostala triglavska jezera, k temu pa poleg vseh planincev, poziva še ostalo slovensko javnost, ustrezna ministrstva in strokovne službe. Komisija se bo sicer tudi sama neposredno vključila v reševanje tega perečega problema. Letnik 35 / številka 9 - 2009 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije Komisija za varstvo gorske narave izobražuje varuhe gorske narave, ki bi lahko v obdobjih, ko je največ obiska v gorah in na tako ekološko občutljivih območjih, kot so Triglavska jezera, s svojo prisotnostjo pomagali naravovarstvenim nadzornikom TNP-ja, zlasti pri osveščanju in opozarjanju naključnih obiskovalcev. V Ljubljani, 11. 8. 2009 Načelnica KVGN UO PZS: Rozalija Skobe l.r. VODNIŠKI KOTIČEK TEČAJ A, Bavšica, 26. 6. - 8. 7. 2009 Absolventi: PD 1 BERLIC ALEKSANDER PTUJ 2 BRECKO SANDA RADEČE 3 BRUNCIC MITJA LENART 4 COTIC URBAN LOVRENC NA POHORJU 5 DOVC PRIMOŽ KRANJ 6 GASPERIN TEJA RADOVLJICA 7 GOREC MITJA BLED 8 HENGHELMAN DANIEL PTUJ 9 JEGER GREGOR LOVRENC NA POHORJU 10 JELEN MARJANA MEDVODE 11 KOCJANCIC ROMANA MERCATOR 12 KODELE BOGDAN AJDOVŠČINA 13 KOSIR IGOR BRICNIK MUTA 14 KOVSCA ROK NOVO MESTO 15 LEBREHT ŠTEFAN LENART 16 OMERZEL ANDREJA BREŽICE 17 PATERNOST NATALIJA TAM MARIBOR 18 PEKLAR SANJA LENART 19 RECER ŠPELA MARIBOR MATICA 20 ROZMAN DAVID CELJE MATICA 21 SOBAN BOGOMIR AJDOVŠČINA 22 STOPAR ANJA VELENJE 23 SARC TOMAŽ RAŠICA 24 STURM IVAN SLOVENSKA BISTRICA 25 VALENTINCIC JUDITA SATURNUS 26 VI DALI MARKO KRIŽE 27 ZLATANEK STANISLAV RIBNICA NA POHORJU 28 ZAGER H. LIDIJA CELJE MATICA Vodstvo: 1 MI H EV JANKO 2 AMBROZ RUDI 3 ROZIC JOŽE 4 STURM IVAN 5 KIRBIS ADI 6 JENKO DARJA 7 JAZBEC LILI O 17 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije TEČAJ A, Bavšica, 8. 7. - 19. 7. 2009 Tečaj za vodnike PZS A kategorije je bil izveden v PUS Bavšica. Trajal je od srede, 8. julija do nedelje, 19. julija 2009. Organizator usposabljanja je bila Vodniška komisija pri PZS oz. njena Podkomisija za usposabljanje. Vodstvo tečaja: AMBROŽ RUDI IPV VODJA TEČAJA PD RADLJE OB DRAVI ROŽIC JOŽE IPV TEHNIČNI VODJA PD TRŽIČ KADIŠ KATJA IPV ČLAN VODSTVA PD DRAVOGRAD MIHEV JANKO IPV ČLAN VODSTVA PD RADLJE OB DRAVI DEL FABRO URŠKA VPZS PREDAVATELJICA PD ROGAŠKA SLATINA SKOK MIHA VPZS PREDAVATELJ PD MENGEŠ Zbrali smo se v sredo, 8. julija 2009, pred Planinskim učnim središčem Bavšica. Po uvodnem pozdravu in preverjanju prisotnosti smo takoj začeli z izvajanjem tečaja. Ves tečaj je potekal po predpisanem programu Planinske zveze Slovenije in smo ga izvedli v celoti. Udeleženci tečaja: Vsi tečajniki so izpolnjevali pogoj tur za udeležbo na tečaju. Tečaja se je udeležilo 18. tečajnikov. Absolventi: PD 1 TAVČAR FRANC SKOFJA LOKA 2 REPNIK PETER FRAM 3 ŽAGAR DANIJEL BOVEC 4 VIDMAR ŠPELA GOZD MARTULJK 5 CIBER MARJAN KRIM 6 LORBER MIHA DONACKA GORA 7 KOROŠEC JAN SVETI VID 8 KRZNAR URŠKA GORNJI GRAD 9 MERMAL MARKO GORNJI GRAD 10 MEŽA DOMEN ŽALEC 11 PRAPROTNIK MARTIN ŽALEC 12 ŠTUCIN MARINA PODBRDO 13 KOCBEK URŠKA FRAM 14 ČEŠKA DAVID DOMŽALE 15 GRUDNIK PRIMOŽ SOSTANJ 16 MEDVED BLAŽ KOBARID 17 ČEBUL TINA SOSTANJ 18 KRZNAR MARUŠA GORNJI GRAD Vsi tečajniki so uspešno opravili tečaj, seminarske naloge in izpitno turo, tako da so postali vodniki - pripravniki kategorije A Planinske zveze Slovenije. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo varen korak pri njihovem vodenju in gibanju v hribih. Vodja tečaja: Rudi Ambrož KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS MDO SAVINJSKE Dom pod Reško planino, 16. - 17. 5. 2009 priimek ime PD 1 KOLSEK DAMJAN LASKO 2 CATER MARJAN GRMADA CELJE 3 BREZNIK IVAN GALICIJA Letnik 35 / številka 9 - 2009 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije 4 KOCJANCIC BOJAN LAŠKO 5 TURNSEK DARINKA BOC KOSTANJEVICA 6 JAKOP METOD BOC KOSTANJEVICA 7 MESTNIK BRANKA VELENJE 8 PUGELJ ANICA VELENJE 9 BLAZINSEK MIROSLAV VOJNIK 10 PODRGAJS BENEDIKT VOJNIK 11 GORENAK IRENA VOJNIK 12 PALIR BERNARD POLZELA 13 PAPLER MAJDA GOZD MARTULJK 14 POLAVDER JANJA ZABUKOVICA 15 DEBELJAK SPES ANITA DRAMLJE 16 DRVARIC EVGEN ŠOŠTANJ 17 OSTERMAN JANKO DOBROVLJE BRASLOVCE 18 MAROVT JOŽE DOBROVLJE BRASLOVCE 19 ZIBERT KAREL ŠMARTNO OB PAKI 20 HUDEJ MIROSLAV ŠOŠTANJ 21 VOVK DANI ŽELEZNIČAR CELJE 22 RATEJ ZLATKO ŽELEZNIČAR CELJE 23 RATEJ JOŽEF - KONRAD ŽELEZNIČAR CELJE 24 OMAN JANEZ JESENICE 25 GRIL PRIMOŽ JESENICE 26 FENDE ALEŠ KRANJ 27 FENDE RAJKO KRANJ o<5 Vodstvo: 1 DREV JURIJ 2 GOLNAR TONE 3 DOMITROVIC MILAN 4 G RAT MATEJA 5 KAMENSEK JOŽE 6 ROTOVNIK BOJAN 7 BOKSAN GORAZD KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI OPOZORILO PLANINSKIM DRUŠTVOM Letos praznujemo 150 letnico Alojza Kna-felca, avtorja naše osnovne oznake na planinskih poteh - Knafelčeve markacije. Obenem poteka 59 leto, ko je planinska organizacija podprla in kasneje tudi realizirala idejo prof. Ivana Šumljaka iz Maribora o poti, ki so jo poimenovali Slovenska planinska tran-sverzala št. 1 od Maribora do Kopra. To je bila takrat prva vezna pot pri nas in kot kažejo zgodovinski podatki tudi prva vezna pot v Evropi. Obenem letos praznujemo tudi 110 letnico rojstva prof. Ivana Šumljaka. prof. Ivan Šumljak (6. 8. 1899 - 14. 02. 1984) Le kakšno bi bilo njegovo mnenje? Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da je prav v tem jubilejnem letu vse več kritik o pomanj- O 19 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije kljivo označenih planinskih poteh na področju Pohorja, ki je bilo med prioritetami prof. Šumljaka v njegovem dolgoletnem delovanju pri označevanju planinskih poti. Obenem gre tudi za našo Slovensko planinsko pot, ki poteka preko Pohorja in bi morala biti kot glavna vezna pot pri nas najbolj skrbno vzdrževana, urejena in označena. Največ kritik in pomanjkljivosti je na področju Rogle, Peska, Šiklarice, Lovrenških jezer in del poti okoli Ribniške koče. Res je, da za tako stanje niso kriva samo planinska društva in njihovi markacisti pač pa predvsem turistični razvoj Pohorja z nadelavo novih poligonov, smučarskih prog itd. Pri vseh teh posegih izvajalci del planinskih društev sploh ne obvestijo, da bi po končanih delih na novo označili poškodovane dele poti. Da pa bi sanacijo uničenih planinskih poti vsaj delno tudi financirali pa je tako iluzorno pričakovati. Kljub naštetim dejstvom Komisija za planinske poti prosi vsa planinska društva, ki skrbijo za planinske poti na Pohorju, da pred planinsko sezono uredijo in označijo vsaj najbolj problematične predele in poti. Načelnik Komisije za planinske poti: Tone Tomše IZ PLANINSKE ZALOŽBE KARTA KRN 1: 25 000 Pri Planinski založbi PZS je izšla planinska karta Krn 1 : 25 000. Cena karte je 8,10 €. Karto lahko naročite preko spletnih strani, email naslova planinska.zalozba@pzs.si ali po telefonu 01 434 56 84. SPLETNE STRANI PZS PLANINSKA DRUŠTVA IMAJO ENOTEN E-POŠTNI NASLOV Obveščamo vas, da je Planinska zveza Slovenije vsem planinskim društvom odprla enoten e-poštni naslov. Vsa planinska društva imajo poštni naslov pdime@pzs.si. E-poštne naslove Planinskih društev si lahko ogledate na spletni strani PZS. Nekaj PD-jev, žal še nima urejenega dostopa do interneta, ti PD-ji na spletni strani PZS nimajo vpisanega e-poštnega naslova. S prehodom na enotne e-poštne naslove želimo povečati ažurnost medsebojne komunikacije, zmanjšati poštne stroške in racionalizirati delo. Zato PD-je prosimo, da pri poslovanju s Planinsko zvezo čim več uporabljajo elektronsko pošto. Obveščanje Strokovne službe PZS bo v čim večji meri potekalo preko elektronske pošte. Novi e-poštni naslovi znotraj Strokovne službe PZS: • Urša Mali (Planinski vestnik, Računovodstvo): ursa@pzs.si • Katarina Maček (Blagajna, Komisija za gorsko popotništvo): katarina@pzs.si • Maja Rode (Obvestila, Koledar, spletne strani): maja@pzs.si Letnik 35 / številka 9 - 2009 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE TUDI NA FACEBOOKU Planinska zveza Slovenije se predstavlja tudi na Facebooku, kjer ima svojo »fan« in osebno stran, preko katere bomo vse člane obveščali o novostih, dogodkih in zanimivostih. Povezava na Face-book profil PZS je možen tudi preko spletne strani PZS. Pridružite se Planinski zvezi Slovenije tudi na Facebooku! A facebook NOVICE IN OBVESTILA PZS V ELEKTRONSKI PREDAL Planinska zveza je za svoje člane (simpatizerje) pripravila tudi e-novice. Na e-novice PZS se prijavite preko spletne strani PZS (iPlaninec). • že registrirani uporabniki iPlaninca: v Nastavitvah odkljukate Želim prejemati novice www.pzs.si (prejemali boste e-novice). Za prejemanje Obvestil PZS v elektronski obliki odkljukajte Želim prejemati Obvestila PZS. • neregistrirani uporabniki: prijavite se v iPlaninca, potem pa se ravnate po navodilih za registriranega uporabnika. Dodatne informacije: Maja Rode, maja@pzs.si, 01 43 45 690 PLANINSKI KOLEDARČEK 2010 Planinska zveza Slovenije bo tudi za leto 2010 izdala PLANINSKI KOLEDARČEK 2010. Vse Meddruštvene odbore planinskih društev zato prosimo, da najkasneje do 26. oktobra 2009 pismeno na priloženem obrazcu sporočijo na sejah Meddruštvenih odborov usklajene prireditve, pohode in druga akcije, ki so širšega pomena, namenjene tudi planincem drugih društev. Osrednja akcije planinske organizacije za leto 2009 bo dogovorjena na sestanku s predsedniki MDO! Pri načrtovanju akcij upoštevajte, da bo: • 8. maja 2010 zasedanje skupščine PZS • 5. junija 2010 pa Dan slovenskih planincev in zato na ta dva dneva ne načrtujte večjih planinskih prireditev, izobraževanj, izpopolnjevanj in tečajev. Planinska društva še posebej naprošamo, da upoštevajo rok 5. oktober 2009 do katerega naj Meddruštvenim odborom planinskih društev posredujejo načrtovane akcije v letu 2010 in akcije za mesec januar 2010. Prosimo - ne prezrite razpisa - in upoštevajte postavljene roke, saj drugače težko ustrežemo skupni želji, da bo koledarček natisnjen do konca meseca novembra, pregled prireditev pa posredovan športnim ustanovam in pravočasno dosegljiv na spletnih straneh PZS. Akcije, ki so namenjene društvom, zlasti vzgojne in izobraževalne, naj sporočijo tudi komisije/odbori Upravnega odbora PZS. PRIJAV, PRISPELIH PO ROKU NE BOMO UPOŠTEVALI. Vsi obrazci (v prilogi) morajo biti podpisani in žigosani s strani predsednika MDO PD ali njegovega namestnika! Akcije za tujino in vzgojno-izobraževalne akcije napišite posebej! Obrazec naj izpolnijo tudi komisije/odbori UO PZS! ! O 21 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije MEDDRUŠTVENI ODBOR: DATUM PRIREDITVE NAZIV, NAMEN IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGA AKCIJE ORGANIZATOR AKCIJE INFORMACIJE, NATANČNEJŠI PODATKI DATUM:__ Letnik 35 / številka 9 - 2009 MP O" 22 (podpis) Obvestila Planinske zveze Slovenije PODATKI O OBRATOVANJU PLANINSKE KOČE V LETU 2010 ZA KOLEDAR AKCIJ PZS Za koledarček planinskih akcij potrebujemo podatke o obratovanju planinskih koč v prihodnjem letu, tako kot vsako leto, tudi letos. Večini planinskih društev, ki upravljajo planinske koče smo obrazec za vpis podatkov poslali že tudi v elektronski obliki, objavljamo pa ga tudi v tej številki Obvestil. Prosim vas, da obrazec natančno izpolnite in ne mešate (velikokrat se to zgodi) termina Stalno odprto (SO) in odprto za weekende (OSNP). Orientirajte se le na najbolj pomembne podatke zlasti pri informatorjih, saj smo omejeni s prostorom, zato vpišite ime le ene osebe in eno telefonsko številko. Prosimo vas, da nam podatke sporočite na PZS do 26. oktobra 2009. Hvala za pomoč in lep pozdrav. PLANINSKA KOČA Koča bo odprta stalno (SO) od:_ do Koča bo odprta za weekende (OSNP) od:_do_ Telefon v koči:_ Ime in priimek oskrbnika koče _tel: (informator je oseba, zadolžena s strani PD, da posreduje informacije obiskovalcem koče in PZS) Če ima PD ali koča elektronsko pošto napišite naslov:_ Če ima PD spletni naslov ga napišite:_ Ali Ime in priimek najemnika koče tel: Ime in priimek informatorja: tel: O 23 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V SEPTEMBRU 2009: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 18. 09. 09 Srečanje planincev železničarjev Slovenije na Pohorju PD Železničar Maribor Mija Pilko 040 880 807 19. 09. 09 Svečana akademija PD Slovenj Gradec ob 90- letnici PD Slovenj Gradec Zdenko Čas 041 418 213 19. 09. 09 Srečanje planincev na Črni prsti PD Podbrdo Lilijana Gatej 041 872 014 19. 09. 09 11. pohod po poteh občine Polzela PD Polzela Zvone Korenjak 041 603 029 19. 09. 09 Pohod na Goteniški Snežnik PD Kočevje Franci Janež 041 507 853 20. 09. 09 Srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov PD Trbovlje Miro Drnovšek 041 957 640 20. 09. 09 13. pohod v okviru akcije »Živi zdravo za zabavo«, Murnovec (1866 m) PD Gozd Martuljk Majda Papler 051 336 635 20. 09. 09 10. pohod po »Loško- zbe-lovski« planinski poti PD Loče Vili Kovačič 031 672 680 20. 09. 09 Tradicionalni družinski pohod na Krim PD Podpeč-Preserje Marko Goršič 01 36 31 175, 041 795 006 20. 09. 09 3. pohod na Jugovo domačijo PD Fram Stanka Vobič 02 68 64 013 26. 09. 09 Setiče (1922 m) PD Tržič Stanko Koblar 040 627 808 26. 09. 09 Breginj- Muzci- Br. Jalovec PD Kobarid Srečko Rosic 041 473 632 27. 09. 09 Spominsko srečanje pod severno Triglavsko steno PD Tržič Erna Anderle 040 168 925 27. 09. 09 Pohod na Smrekovec PD Šoštanj in občina Šoštanj 27. 09. 09 Ježa Kolovrat PD Valentin Stanič Kanal Marjan Nanut 051 604 762 28. 09. 09 Kumer- Luže- Sv. Rozalija-Kumer PK Peca- Olševa Veronika in Karolina 02 82 38 310 AKCIJE V OKTOBRU 2009: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE oktober 09 Planinski koncert v Kranju PD Kranj 041 636 007 oktober 09 Po Miškovi poti PD Lendava Laszlo Ligeti 040 205 778 oktober 09 Orientacijsko tekmovanje za Trdinov pokal PD Novo mesto Majda Markovič 041 577 822 oktober 09 Kostanjev piknik na Gorjancih PD Novo mesto in Odbor MO MDO Majda Markovič 041 577 822 oktober 09 - april 10 Alpinistična šola PD Celje Matica pisarna PD 03 49 24 850 Letnik 35 / številka 9 - 2009 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije 03. 10. 09 Sovretov pohod na Šavno peč PD Dol pri Hrastniku in TD Hrastnik Toni Paulič 051 303 463 03. 10. 09 Tičarica (2091 m) -Zelnarica (2320 m) PD Tržič Stanko Koblar 040 627 808 03. 10. 09 Bajtarski golaž PD Bajtar Velika planina Boris Pohlin 041 577 625 03. 10. 09 Vsakoletno srečanje vodnikov PZS iz Savinjskega MDO Savinjski MDO Jure Drev 03. 10. 09 Jesenski pohod po radeški planinski poti PD Radeče Irena Kampuš 041 626 136 03. 10. 09 Markov tek na Javore PD Žiri Zvone Kopač 04 51 91 804 03. 10. 09 Tradicionalni pohod po gričih okrog Idrije PD Idrija Silvij Močnik 041 215 729 03. 10. 09 Po vinskih poteh na Boč (Hošnica- Makole- Boč) PD Poljčane Jože Težak 031 623 901, Boris Blažič 041 660 151 03. 10. 09 Lukčev pohod (Kope- Rogla) PD Slovenska Bistrica Matej Lorenci 02 81 83 901, Mihaela Res-nik 040 422 656 03. 10. 09 Po Vorančevi poti PD Ravne na Koroškem Veronika Kotnik 02 82 22 883 04. 10. 09 Po Pomurski poti PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 02 54 21 053, 041 614 672 04. 10. 09 31. spominski pohod na Slavnik OPD Koper 05 62 73 060, 031 292 565 04. 10. 09 Srečanje krajanov iz vasi pod Kriško goro v Gozdu in obletnica požiga vasi Gozd PD Križe Ivan Likar 041 784 175 04. 10. 09 Spominski pohod na Golake PD Ajdovščina 041 759 773 04. 10. 09 Pohod po obronkih Celja PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 09. 10. 09 Svečana akademija (60 let PD, 55 let Doma na Paškem Kozjaku in 35 let Šaleške planinske poti) PD Velenje Jože Melanšek 041 578 557 10. 10. 09 Poldašnja špica (2087 m) PD Tržič Stanko Koblar 040 627 808 10. 10. 09 Kostanjev piknik PD Hrastnik Marjan Pergar 031 539 945 10. 10. 09 11. memorial Janeza Jegliča- Johana, Osp PD Domžale Silvo Karo 041 575 570 silvo.karo@siol.net 10. 10. 09 Srečanje planincev na Paškem Kozjaku PD Velenje Tone Žižmond 041 458 729 10. 10. 09 10. kostanjev piknik s pohodom Šentjur- Pečovniška koča PD Grmada Celje Robi Koritnik 031 353 373 10. 10. 09 Tekmovalni pohod v spomin Bena Dolinška (Ruše- Ruška koča) PD Ruše Iztok Urlaub 040 706 032 10. 10. 09 Tradicionalni pohod po Steklasovi poti PD Polet Šentrupert Bojan Brezovar 041 541 077 11. 10. 09 12. gorski tek na Nanos v spomin Fabjana Furlana PD Podnanos O 25 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 11. 10. 09 Dobrodelna rekreativna prireditev NIKOLI NI PREPOZNO PD Tržič Erna Anderle 040 168 925 11. 10. 09 22. pohod po poteh Andraža PD Polzela Simon Ograjenšek 031 393 499 11. 10. 09 Pohod po Banjšicah PD Nova Gorica in TD Banjšice pisarna PD 05 30 23 030, Jože Sedevčič 041 345 411 11. 10. 09 Kostanjev piknik na Resevni PD Šentjur Ivan Straže 031 883 319 11. 10. 09 Kostanjev piknik na Bukovici PD Žalec Janko Tamše 051 641 363 PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO Ne, niso modreci in ne vsevedi, pa tudi po morju niso pluli v skledi. Njihov cilj je sicer bil obmorski kraj, njihov način premagovanja razdalje pa za današnje čase kar malo nenavaden. Gre za tri planince in pohodnike, ki so se odločili, da pot iz Dolge vasi do Malinske na otoku Krku premerijo kar peš. Mladen Markovčič in Srdan Ožbolt iz Dolge vasi ter Toni Veselic iz Livolda so se namreč po trenutnem navdihu in zelo skopih kondicijskih pripravah odločili in 21. aprila ob 4. uri zjutraj oprtali nahrbtnike in vzeli pot pod noge. Pot jih je vodila najprej po planinski poti od vznožja Stojne mimo koče na Mestnem vrhu do Raven nad Borovcem, kjer so imeli prvi postanek. Pohod so nadaljevali po markacijah do mejnega prehoda Zamost, nato preko serpentin do Gerova in skozi nacionalni park Risnjak. Za postanek preko noči so se odločili po 11 urah hoje, ko so prispeli nad Gornje Jelenje. Prenočevali so kar »pod vedrim nebom«. V petek je sledilo zopet zgodnje vstajanje, jutranja higiena (namesto zobne paste kar šilce domačega), oprtanje nahrbtnikov Letnik 35 / številka 9 - 2009 nadaljevanje poti preko Tuhobiča na 1109 m nadmorske višine in potem po markacijah vse do Hreljina, od tam dalje pa zaradi neprehod-nosti gozda in nepoznavanja bližnjic kar po cesti. Najbolj se je vlekla pot od Krčkega mosta do Njivic, saj je vročina pritiskala na pohodnike od zgoraj, prav tako pa jih je zaradi hoje po asfaltu žgalo tudi v podplate. Še nikoli v življenju niso premagali takšne razdalje hodeč po beli črti ob robu cestišča in še nikoli niso opazili kolikšna je temperatura razlika med golim asfaltom in tisto tanko belo črto. Po postanku v Njivicah so do cilja prispeli ob 17.uri po 19 urah aktivne hoje. Bilo je enkratno in neponovljivo (ali pa morda še kdaj?) Statistika: Aktivni čas hoje: 19 ur Dolžina prehojene poti: 110 km Povprečna hitrost: 5,8 km/h Avtor: Ana Marija 26 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOČEVSKI PLANINCI NA MONT BLANCU 20. avgusta je 16 planincev PD Kočevje in eden iz PD Križe v lepem vremenu osvojilo 4810 m visoki Mont Blanc. Priprave so potekale nekaj mesecev: bili smo večkrat na VZPON NA MONTAŽ, 2753 m Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana je v soboto, 8. avgusta 2009, organiziralo izlet na spoštovanja vredno goro Montaž/Jof di Montasio, najvišji vrh v Zahodnih Julijskih Alpah in za Triglavom drugi najvišji vrh vseh Julijcev. Skupino petnajstih bolj ali manj izkušenih planincev, so nanj popeljali načelnik Vodniškega odseka Janko Marn, kot vodja pohoda ter vodnika Boris Lazar in predsednik društva Stane Tomšič. Zgodaj zjutraj smo se z avtomobili odpravili iz Ljubljane proti Kranjski Gori in mimo Rateč v Italijo. Pred Trbižem smo zavili proti prelazu Nevejsko sedlo/Sella Nevea (1162 m) in nadaljevali po gorski cesti na Planino Pecol (1502 m). V sončnem jutru smo že s parkirišča občudovali orjaško goro, ki se ponosno dviga v modro nebo. »Stene Montaža dajejo podobo presunljive moči, ki jo je treba videti, kajti z besedami opisati je ni mogoče«. Tako je goro opisal že dr. Julius Kugy, alpinist in pisatelj ter velik občudovalec Montaža. Poti na vrh je več, nobena pa ni lahka. Mi smo se nanj podali po poti prvopristopnikov. Izhodišče je bila visoka planota Pecol, ki se široko razprostira pod Montaževimi ostenji. Hodili smo preko neskončnih cvetočih pašnikov, na katerih smo lahko občudovali šentjanževke, murke, kam- Triglavu, na ledeniku 3343m visoke Marmola-de, kot najpomembnejša gora je bil 4061 m visoki Grand Paradiso v Italiji. Za aklimatizacijo pa smo se 18. avgusta povzpeli še na 3842 visoki Aiguille du Midi, kjer smo opravili nekajurno turo. Ker smo bili dobro pripravljeni in opremljeni, težav z vzponom ni bilo. Za vedno mi bo ostalo v spominu kolona lučk, ki se pomika proti vrhu in rdeča jutranja zarja prihajajočega dneva. Odprava je trajala skupaj 5 dni, posebno ponosni pa smo, da smo vse opravili v lastni organizaciji in vodenjem, kar je tudi zelo zmanjšalo stroške. Glede na uspešnost odprave na BELO GORO sem prepričan, da se bodo kmalu začele porajati ideje za nove izzive. PD Kočevje Janež Franc nokreče, lan, gorske kosmatince in druge žlahtne gorske cvetlice. Med hojo smo bili od vodnikov deležni krajšega poduka o pravilni rabi palic, da ne bi po nepotrebnem tratili energije. Številni svizci so nas z varne razdalje radovedno opazovali in se s presunljivimi žvižgi medsebojno opozarjali na prihajajočo gručo dvonožcev. Vzpenjali smo se po dokaj lepi poti do prevala Vrh Strmali/Forca dei Disteis (2201 m). Tam smo se zazrli v strahotno brezno zahodne globeli soteske Klapadorije. Po krajšem počitku smo pospravili palice in si zaradi nevarnosti padajočega kamenja nadeli čelade. Zdaj je šlo zares - vstopili smo v skalni svet. Tam, kjer bi pri podobnih razmerah v slovenskih gorah že davno naleteli na jekleni-ce in kline, smo plezali po nedotaknjeni skali, sledeč redkim markacijam. Prečili smo prostrana melišča, hodili po poličastem svetu in mestoma plezali do bivaka Suringar (2430 m). Malo pred njim smo vstopili v Findeneggov ozebnik. Vzpon po strmem ozebniku je lažja plezalna smer I.-II. težavnosti (300 m), saj ni nobenih varoval. Po njem smo se povzpeli na vršni greben, od koder stene padajo v neizprosni navpičnosti. Na vrhu Montaža, pri znamenitem zvončku, postavljenem v spomin tržaškemu alpinistu Riccardu Deffarju, smo s ponosom ugotavljali, da nam je brez hujših težav uspelo stopili na teme ene najmogočnejših gora v Julijcih. Razgled s tako visokega vrha je Letnik 35 / številka 9 - 2009 27 Obvestila Planinske zveze Slovenije nadvse veličasten, čeprav smo le s težavo prepoznavali bližnje in oddaljene vrhove, ki so se skrivali pod kapo meglic in oblakov: sosednji Viš in Veliki Nabojs, Kaninsko pogorje, Dolomite, Karnijske in Naborjetske vrhove, globoko spodaj je dolina Zajzera s sv. Višar-jami... Počasi in previdno smo sestopali po markirani poti mimo znamenite železne Pipa-nove lestve. Skale, polne drobirja, so narekovale previden korak. Na poti so nas spremljali pogledi številnih kozorogov, ki so sem ter tja veselo prožili kamenje, kot bi nas opozarjali »pojdite stran iz kraljestva kozorogov, tu smo mi gospodar«. Da mislijo resno, se je prepričala naša Marija, ki jo je kamen zadel v stegno in ji natrgal hlačnico. Pod prevalom Vrh Str-mali smo pospravili čelade in v roke vzeli palice. Počutili smo se kot zmagovalci, čeprav nas je čakal še sestop do izhodišča. Del skupine je zaradi žiga napravil še ovinek do koče Brazza. Tik pred koncem poti je začelo rositi, le toliko, da smo navlažili anorake, mi pa smo bili zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno ves čas zahtevnega vzpona in sestopa z mogočne gore. Zadovoljni in ponosni na uspeh smo se odpravili domov, bogatejši za doživetje, ki bo trajno zapisano v našem spominu. Opravljeni vzpon priča o naši dobri pripravljenosti, da zmoremo tudi relativno dolge in zelo zahtevne ture. Vodnikom se zahvaljujemo, da so nam zaupali in nam omogočili ta, nekoliko zahtevnejši preizkus naših zmogljivosti! Besedilo: Tatjana Balorda Foto: Stane Tomšič PRISOJNIK IN SLEMENOVA SPICA Nedelja, 2. avgust 2009 Letnik 35 / številka 9 - 2009 O P! rvi vikend v avgustu sta bila v letnem programu PD Pošte in Telekoma Ljubljana dva izleta. Vendar so se vodniki odločili, da nas namesto načrtovanih izletov raje popeljejo na našo "hišno goro" Prisojnik, ki bo istočasno preizkusna tura za udeležence avgustovskega planinskega potepanja po Bolgariji. Za ostale pa so pripravili lažji izlet na Slemenovo Špico. Pobuda je naletela na dober odziv, saj smo se zgodaj zjutraj s polnim avtobusom odpeljali iz Ljubljane proti Vršiču. Izhodišče za obe planinski skupini je bil prelaz Vršič (1611 m), ki so ga nekoč Avstrijci imenovali Mojstrovka, Kranjskogorci pa Jezerca in povezuje Gorenjsko z Zgornjim Posočjem oz. Kranjsko Goro z Bovcem. Po izstopu iz avtobusa smo se razdelili v dve skupini. Prva se je tako rekoč "sprehodila" po lahki in prijetni poti proti Sle-menovi špici (1911 m), druga pa se je, oprem- 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije ljena s čeladami odpravila po Grebenski poti, mimo Prvega Prisojnikovega okna na Prisojnik (2547 m), nato pa po Slovenski poti, po južnem pobočju, nazaj. Vsi skupaj smo se po končanih turah zbrali v našem Poštarskem domu na Vršiču (1688 m), na zasluženi topli malici. S prepolnega parkirišča se v vročem poletnem dnevu usmerimo po označeni poti, ki vodi na Mojstrovko in Slemenovo Špico. Pot je malce strma, zato si na prevalu Vratca (1807 m) malo oddahnemo. Tu se loči pot, ki vodi po Hanzovi na Mojstrovko, mi pa nadaljujemo po desni med uživanjem čudovitih razgledov. Občudujemo cvetoče grme rožnatega rodo-dendrona in rumeno cvetoče grmičke t.i. planinskega sončeca (planinski popon). Pot se včasih malo povzpne in pridemo do Jezerc na Slemenu, od koder pravijo, da so najlepši pogledi na veličastni Jalovec, morda še lepši jeseni, ko macesni porumenijo. Od tu do vrha je le še krajši vzpon. Skupinsko fotografiranje in uživanje v pogledih na Mojstrovko, Jalovec, Ponce. Vrh Slemenove špice "raste" iznad planote Sleme pod severno steno Male Mojstrovke ter v strmih pobočjih pada v dolini Tamar in Malo Pišnico. Zaradi panorame, ki jo krasi pogled na drzno oblikovani Jalovec, je to eno najlepših razgledišč našega alpskega sveta. Uživali smo v razgledih in martinčkanju na travnati jasi, eni na soncu, drugi v senci mogo- enih macesnov. Nikamor se nam ni mudilo, saj se skupina s Prisojnika ne bo tako hitro vrnila. Misel na toplo malico nas je potem le zdramila iz prijetnega lenarjenja in vrnili smo se po isti poti nazaj. Na zatrpanem prelazu Vršič se usmerimo na nam dobro znano, letos z novimi tablami označeno pot, ki po cesti mimo Tičar-jevega doma vodi do našega doma na Vršiču, kjer nas prijazno pričaka oskrbnica z dobrimi enolončnicami in štruklji. Naše popoldansko druženje za hip zmoti ropot helikopterja, ki leti proti Prisojnikovem oknu. Zastane nam dih, saj so tam nekje na grebenu naši planinci in odleže nam, ko zavije proti Mojstrovki. Pozno popoldne se nam pridružijo še ostali, utrujeni a vidno zadovoljni, da so v spremstvu naših izkušenih vodnikov premagali strmo in zahtevno pot na Prisojnik. Pred odhodom še zadnji pogled na Prisojnik ali Prisank, pod katerim je vklesan kamniti obraz Ajdovske deklice in že smo na parkirišču, kjer nas čaka avtobus. Prijeten dan smo preživeli v zeleni oazi sredi skalnih pobočij in uživali razglede ter zaključili izlet v našem vedno bolj urejenem Poštarskem domu na Vršiču, vse to pa je zadosten izziv in motiv za ponoven obisk. Besedilo: Irena Mlakar Foto: Stane Tomšič GOLDECK, 2142 m Ziljske Alpe, Avstrija Znano zimsko smučarsko središče Goldeck nad Spittalom utemeljeno označujejo kot idealno izhodišče za lahke planinske ture. Da je temu tako, se je lahko prepričalo 56 članic in članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana, ki so se udeležili seniorskega izleta v četrtek, 13. avgusta 2009. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Ljubljane proti Jesenicam. Po krajšem postanku na počivališču Lipce nas je pot vodila skozi Karavanški predor na avstrijsko Koroško. Z avtoceste smo zavili na lokalno cesto mimo naselij Paternion, Bistrica na Dravi / Feistritz a.d. Drau in Zlan, od koder smo se začeli vzpenjati po 14,5 km dolgi razgledni cesti na Seetal (1885 m), kjer smo pri spodnji postaji smučarske žičnice zapustili avtobus. S tega izhodišča smo se, sprva po gorski cesti in nato po planinski stezi, najprej povzpeli na Martennock (2039 m), z orjaškim kovinskim križem. Tu smo si privoščili prve razglede po Dravski dolini in na Milštatsko jezero, gorske vrhove pa so žal zakrivali oblaki in megle, ki jih je veter kar naprej preganjal čeznje, čeprav vremenska napoved za ta dan ni bila slaba. Najbolj smo pogrešali poglede proti Karavankam, Julijskim in Karnijskim Alpam in Visokim Turam. Precej drugače, kot na našem julijskem izletu na Ojstrnik. Kljub vsemu so se sem pa tja med raztrganimi meglicami vendar za O 29 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije hip pokazale verige daljnjih tritisočakov Tur in Dachsteina, pogled je segel tudi na Nockberge in po zgornji Koroški. Nadaljevali smo hojo na 100 metrov višji Goldeck, ki se ponaša z visokim telekomunikacijskim stolpom. Nekateri smo se na vrh povzpeli po bolj strmi skalnati vzhodni poti, večina pa po lažji poti mimo koče Panorama Alm, kamor smo se na koncu vrnili vsi ter si privoščili daljši počitek in malico. Na koncu smo se skupaj povzpeli še na bližnji Seetalnock ((2130 m), nato pa smo po njegovem hrbtu sestopili do avtobusa. Na povratku proti domu smo se za krajši čas ustavili v mestu Špital / Spit-tal a.d. Drau, ki leži pod goro, ki smo jo obiskali. Sprehodili smo se po mestnem parku in si od zunaj ogledali dvorec Porzia, ki je bil nekaj časa tudi v lasti Celjskih grofov. Kmalu smo zapustili urejeno mestece in se odpravili nazaj proti domu. Vendar izleta še ni bilo konec, saj smo imeli naročeno toplo malico v našem Poštarskem domu na Vršiču, kjer smo letos postali že kar stalni gostje. Po cesti ob soteski reke Lieser smo prispeli do avtoceste, po kateri smo se odpeljali proti Italiji. Pred Trbižem smo zavili proti Sloveniji in mimo Rateč do Kranjske Gore, kjer smo zavili proti Vršiču. Oskrbnice našega planinskega doma so nas prijazno sprejele in pogostile. Kmalu je prišel čas za slovo in povratek v Ljubljano, kamor smo prispeli zvečer prijetno utrujeni. Besedilo: Ruža Tekavec Foto: Stane Tomšič XIII. SPOMINSKI FURLANOV POHOD V soboto 15. avgusta se je iz Novega mesta podalo na tradicionalni pohod Vanje Furla-na kar 43 pohodnikov. Pot so pričeli pri Agroservisu v Žabji vasi in se mimo Hrušice in skozi Pangerč grm povzpeli do Šmiklavža in zagrizli v strmino Rut in v štirih urah prispeli na cilj. Druga skupina se je iz Novega mesta odpeljala z avtobusom do Gabrja od tam pa peš nadaljevala do Gospodične. Velika večina si je izhodišče izbrala po svoje. Tudi planinci iz Metlike, Kostanjevice, Šentjerneja so vzeli pot pod noge vsak po svoje, vsem je bil cilj planinski dom pri Gospodični, kjer smo se poklonili pokojnim alpinistom in planincem. Po kulturnem programu v katerem so nastopali: Dolenjski oktet, »Janez Trdina«, ki ga je zaigral g. Barle, program je popestrila in zbrane navdušila s harmoniko mlada Valentina. Prisotne je nagovorili predsednik PD Krka g. Tone Progar, podpredsednik PZS g. Rudi Skobe in podžupan mestne občine Novo mesto g. Ivan Grill. Program je spretno povezovala ga. Nina Štampohar. Na koncu je sledilo slovesno odprtje prenovljene terase, ki je bila danes za vse prisotne premajhna. Da je prišlo do tega slovesnega trenutka pa se moramo zahvaliti zvestim donatorjem še posebno pa generalnemu sponzorju Tovrani zdravil Krka d.d. Novo mesto. V Krki se zavedajo, da svojega poslanstva živeti zdravo življenje ne uresničujejo zgolj z vrhunskimi izdelki, namenjenimi zdravljenju različnih bolezni. Svojo skrb za zdravo življenje razumejo veliko širše: kot skrb za kakovostno in lepše življenje vseh ljudi v družbenem okolju, v katerem delujejo. Zato s sponzorstvi in donacijami podpirajo številne projekte, povezane z zdravjem in kakovostjo življenja. Velik del sredstev namenjajo podpori številnih športnih klubov in društev, med njimi tudi Planinskemu društvu Novo mesto, ki se je po podjetju Krka preimenovalo v Planinsko društvo Krka. Krka je namreč dolgoletni podpornik dolenjskih pohodnikov, pred poletjem letos pa so dolgoletno plodno sodelovanje, ki ga lahko poimenujemo že kar partnerstvo s tradicijo, podkrepili še s preimenovanjem društva v Planinsko društvo Krka. S podporo pohodništva želijo v Krki še nadgraditi svojo družbeno odgovornost. Verjamejo v partnerstvo in zaupanje, hitrost in fleksibilnost, kreativnost in učinkovitost tako na področju športnih kot tudi v farmacevtski dejavnosti. Zato so ponosni sponzor Planinskega društva Krka in verjamejo, da bodo skupaj tudi v prihodnje pomembno prispevali k ozaveščanju in usmerjanju ljudi v gibanje in zdrav način življenja. L. Kastelec in F. Vovk Letnik 35 / številka 9 - 2009 O 30 Obvestila Planinske zveze Slovenije 25. SREČANJE NA PLANINI RAZOR Pred leti, ko smo 22. julija v Sloveniji še praznovali dan vstaje, je Rudi Rauch na sestanku, ko so se dogovarjali, katera od organizacij bo pripravila praznovanje, predlagal, da bi ta dan za tisto leto proslavili na planini Razor. Potem pa je v naslednjih letih postalo kar pravilo, da se 22. julij praznuje ob naši planinski koči. Tako je na srečanju 26. julija 2009 opisal začetke srečanj pred četrt stoletja Rudi Rauch. Marsikaj se je od takrat spremenilo, koča na planini Razor pa še vedno stoji, celo bolj urejena in v lepši podobi, in tudi julijska srečanja planincev pa tudi ostalih Tolmincev so postala tradicionalna. Lani je koča praznovala 60. rojstni dan. Skorajda ne mine leto, da se v koči ne bi lahko pohvalili z novimi pridobitvami, ki pripomorejo k boljšemu počutju gostov pa tudi osebja v koči. Že nekaj let je gospodarski odsek pod vodstvom Jožeta Mežnarja opozarjal, da v sušnih obdobjih zbiralnik za vodo, sicer dobro ohranjen, ki je bil zgrajen leta 1934 za potrebe manjše vojaške posadke, ne zadošča več za potrebe koče. V zadnjih letih so se namreč zelo spremenile klimatske razmere, povečal pa se je tudi obisk v koči, saj jo v sezoni obišče tudi več kot 10 000 gostov. Vodo je bilo v sušnih obdobjih tako potrebno voziti z bližnje planine pod Kukom, kar je bilo seveda zelo naporno in je pomenilo tudi dodatne stroške. Spet je bilo potrebno ugrizniti v jabolko, priskrbeti sredstva in urediti vso potrebno projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje, pridobiti pa tudi vsa soglasja, saj koča leži v območju Triglavskega narodnega parka. Po uspešni prijavi na razpis je investicijo finančno podprla tudi Fundacija za financiranje športnih objektov. Poleg starega 30 m3 zbiralnika za vodo je tako v juniju in juliju zrasel nov 70 m3 rezervoar, ki je bil na praznik planincev uradno predan svojemu namenu. Vodni zbiralnik bo nedvomno pripomogel k še večjemu gostoljubju koče, zadostna količine vode pa bo pomenila tudi večjo protipožarno zaščito na planini. Planinsko društvo na svojem območju ureja kar 115,7 kilometrov planinskih poti. Poti je potrebno stalno pregledovati, vzdrževati, obnavljati in označevati, saj je le tako mogoče zagotoviti varno hojo obiskovalcev gora. Da so vse poti urejene, skrbi peščica markacistov, ki jim ni žal prostega časa za obnovo smernih tabel, popravilo jeklenic in klinov, obnovo markacij in čiščenje poti. Zlasti zime z večjimi količinami snega, vmes pa še potresi in razni podori poskrbijo, da dela nikoli ne zmanjka. Hkrati pa markacijski odsek, ki ga zadnja leta zelo prizadevno vodi Igor Mlakar, vzorno vodi seznam vseh poti. Na srečanju sta bila letos še posebne pozornosti deležna Venceslav Lapanja - Cene in Valentin Lapanja - Pajo, ki nikoli ne odrečeta pomoči niti v koči in ne na poteh. Že približno 20 let skrbita, da so poti urejene tako, da se planinci ne izpostavljajo nevarnostim zaradi slabega vzdrževanja. Za požrtvovalno delo na planinskih poteh jima je zato Planinska zveza Slovenije - Komisija za planinske poti podelila priznanje Alojza Knafelca. Priznanje je vzornima markacistoma izročil predsednik Komisije za planinske poti Tone Tomše. Cene pa je bil pravzaprav tudi prvi v društvu, ki je pred 20 leti opravil markacijski tečaj. Dolga leta je poti tudi markiral sam in ko so ga nekoč mladi planinci na planinskem taboru radovedno vprašali, kako lahko markira poti sam, je Cene slikovito opisal:«Tako, kantico z barvo obesim okrog vratu, z levo roko delam pike, z desno pa kroge, pa je.« Če se srečanja niste udeležili, potem ste zamudili tudi nastop vedno bolj uigrane in razigrane Folklorne skupine Razor, ki je prostor pred kočo spremenila v eno samo veliko plesišče in k sodelovanju pritegnila tudi obiskovalce, spet smo se od srca nasmejali odigranim prizorom dramske skupine, pevci so poskrbeli za dober odmev z gora. Družbi in kraju primerno se je srečanje nadaljevalo ob zvokih harmonike Danijela. Cvetka Jug 31 O Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije 60 LET PD VELENJE Letošnje leto slavi Planinsko društvo Velenje svojo 60 letnico. V ta namen je bilo že opravljenih vrsto aktivnosti, v skladu z letnim programom. Med pomembne naloge, ki jih je društvo opravilo v juliju in avgustu 2009 štejemo: skupinski izlet »Varno v gore«, ki ga organizirajo PD Šaleške doline: Vinska gora, Velenje in Šoštanj ter vzpon na avstrijske triti-sočake, tako zvani TROJČEK, Hochalmspitze, Grossvenediger in Grossglockner. Sodelovali smo in bili soorganizatorji pri 23. tradicionalnem srečanju borcev, planincev, Veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega združenja »Sever«, Slovenskih častnikov in drugih pohodnikov na Graški gori. Na pohodu iz Pake pri Velenju, skozi Škalske Cirkovce na Graško goro je bilo 44 pohodnikov, skupno je bilo na Graški gori 1600 - 2000 udeležencev, ki so se pripeljali s 24 avtobusi in številnimi osebnimi vozili ter 53 praporov. Srečanje je bilo posvečeno 65 letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko, 60 letnici PD Velenje in 50 let mesta Velenje. 9. oktobra bo svečana akademija, v kulturnem domu v Velenju in 10. oktobra Srečanje planincev pri Domu na Paškem Kozjaku. Jože Melanšek DEVETDESET LET PD PREVALJE Prvo soboto v mesecu septembru, ko je narava letos prvič pokazala svoj jesenski obraz, je Planinsko društvo Prevalje, ki na Koroškem šteje po številu članov za največje planinsko društvo, pri svoji planinski koči na Uršlji gori pripravilo praznovanje svojega častitljivega devetdesetletnega jubileja. Uršlja gora je sicer priljubljena gora koroških planincev, saj se nanjo stekajo številne poti iz Mis-linjske, Mežiške in Šaleške doline, zato je še posebej ob vikendih dobro obiskana. O njej je Ivanka Komprej, sicer znana članica njihovega društva, ki je dolga leta nosila breme organizacije Kulturnih dnevov na Uršlji gori, zapisala: »Že tisočletja ponosno dviga plešasto glavo nad okoliške hribe. Temni gozdovi po njenih pobočjih so stoletja dajali zavetje divjadi in krotili hudourniške vode, ki so ob nevihtah drle z vrha. Ob vznožju Gore so ob naravnih izvirih ljudje postavljali skromna bivališča zase in za živali. S trdim delom so se kmetije obdržale in se širile navzgor po pobočju. S krčenjem gozda so nastali pašniki za ovce in njivice za skromno preživetje. Divjad po gozdovih je bila že od nekdaj zaščitena in redki divji lovci so si upali kaj upleniti. Pred približno štiristo leti so okoliški kmetje zgradili na vrhu Gore cerkev, pra- Letnik 35 / številka 9 - 2009 vo katedralo, kjer se je Uršuli na oltarju pridružilo še enajsttaužent devic. Ta cerkev, ki je bila pred kratkim povsem obnovljena, je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, zato so v njej med letom številne pobožnosti, kar privablja tudi številne romarje na Goro, s tem pa cerkev koristi tudi planinskemu društvu, ki ima v bližini tudi svoj planinski dom ...«_ Kljub temu, da na dan praznovanja vreme v zgodnjih jutranjih urah ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem proslave pa se je na ploščadi med cerkvijo in planinskim domom zbralo kar lepo število planincev. Po krajšem kulturnem programu je vse planince pozdravil sedan- 32 Obvestila Planinske zveze Slovenije ji predsednik društva Merc Jože, prireditve pa so se udeležili tudi: predsednik PZS g. Ekar Franci, predsednik meddruštvenega odbora PZS za Koroško Horjak Drago in župan prevalj-ske občine g. Matic Tasič. Veliko je bilo tudi planincev iz sosednjih društev, v popoldanskih urah pa so se na goro podali še nekateri planinci, ki so se isti dan udeležili tradicionalnega pohoda po Plešivski poti. Za vse udeležence je bila pripravljena tudi manjša zakuska, ob tej priliki pa je domače društvo izdalo tudi lepo oblikovan in zanimiv zbornik, kjer so domači planinci predstavili svojo dejavnost v njihovem devetdeset letnem delovanju. Ob visokem jubileju izrekamo PD Prevalje v imenu vseh koroških planincev čestitke z željo, da bi svoje delo na področju planinstva nadaljevali tako zavzeto še v prihodnje. Mirko Tovšak SREČANJE GORENJSKIH PLANINCEV Meddruštveni odbor planinskih društev Gorenjske se je v letošnjem letu odločil , da se srečanje gorenjskih planincev izvede na že od nekdaj še kako planinsko romantičnem planinskem okolju. Na Krvavcu je iskal svoj planinski mir in raj iskal tudi duhovnik in pesnik Simon Gregorčič. Na Krvavcu so imeli svoje domovanje in delovanje Dre-novci. Slovensko planinsko društvu je v letu 1925 zgradilo pod vrhom Krvavca imeniten Planinski dom in v letu 1929 znamenito planinsko pastirsko kapelo, ki jo je projektiral in izoblikoval arhitekt Jože Plečnik. Krvavec so v povojnem času druge svetovne vojne izgrajevali planinci PD Kranja. Zgradili so nov moderen hotelski planinski dom, obnovili starega, napeljali so na goro elektrovod in vodovod. Na Gospinci so zgradili dodatni planinski dom. V letu 1967 so postavili na temeljih gradbene barake za planinski dom - zavetišče GRS Kranj. V letu 1973 se zaradi preobsežne dejavnosti in tudi ekonomskih nezmožnosti vse skupaj sanira z oddajo hotela, planinskega doma, vodovoda in elektrovoda občini Kranj, s trdnim dogovorom, da PD Kranju ostane z pripadajočim zemljiščem Planinski dom na Gospinci in zavetišče GRS. Planinstvo je tako bilo neposredno vključevano v razvoj in izgradnjo sodobnega smučarskega centra. To se je tudi zgodilo, saj je Krvavec postal eno najbolj obiskanih smučišč pri nas. Krvavec je tudi izhodišče za turno smučanje v Dolge njive, na Greben, Šutno, Koren - ki so vse bolj obiskana. V sedemdesetih letih je komisija za GRS - PZS izvedla prvo državno prvenstvo v strokovnih spretnostih in hitrostni vožnji z AKI -a čolni. Prva državna prvaka sta bila gorska reševalca Jamnik Tomaž in Franci Ekar. V osemdesetih letih se pri vaji GRS zruši helikopter policije, iz gorečega helikopterja so se izvlekli Ekar Franc, mehanik Emil Stepan-čič in pilot Andrej Andolšek. Inštruktor pilotov Valodja Tkačev je v tej nesreči umrl. Leta 1991 v dopoldanskem času je zavetišče doživelo raketiranje zavetišča gRs. V popoldanskem času se predsednik PD Kranj povzpne do kapelice pod stolpom RTV in se ponovi se napad na stolp in neposredno doživi strahoto sodobnega orožja. Zavetišče GRS postaje Kranj in Planinski dom na Gospinci sta bila dalj časa na voljo Teritorialni obrambi za varovanje in zaščito TV stolpa. Na Krvavec se je kar precej planincev povzpelo peš po planinskih poteh iz Kokre skozi Roblekov kot in Dolge njive na Krvavec, preko Davovca ali pod žičnico in na vrh. Tudi iz planine Jezerca se jih je veliko povzpelo na vrh Krvavca in iz Zvoha, na katerem nahaja «naravni spomenik« to je skoraj 50 m globok krater, narejen z asfaltom obložen vodni zbiralnik. Pri planinskem domu so fanfare orkestra kvarteta naznanile pričetek Tradicionalnega gorenjskega planinskega srečanja. Oktet Vedrina je s planinsko himno »Oj Triglav moj dom« uradno obeležil srečanje. Svetovno priznani in iskani operni pevec Janez Lotrič pa z domoljubnimi planinskim napevi izjemno obogatil ta O 33 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije planinski dogodek. Za presenečenje pa je poskrbel 40 članski pihalno orkester iz Danske, ki spoznava lepote Slovenije v okviru društva »Slovensko - Dansko prijateljstvo« in se je povzpel na Krvavec in že pred prireditvijo izvedel odličen koncert. Predsednik MDO PD Gorenjske prof. France Benedik je v nagovoru orisal poti in smeri gorenjskega planinstva. Izpostavil je posledice letošnje zime in klimatskih razmer v visokogorju, ki jih je zapustila na objektih in poteh precejšne poškodbe in v nekaterih primerih popolna uničenja. Izrekel je tudi čestitke Kranjčanom ob 110 jubileju organiziranega planinstva. Posebej je g. Benedik poudaril vrednote prostovoljstva, kar je za planinstvo pomembna in velika vrednota. Prizadevamo se tudi, da bi družba dala planinstvu resnično tisto mesto in rang, ki zaradi poslanstva, dela in zaslug za javno dobro še kako pripada. Posebej pa je opozoril in sporočil, da je ohranjanje in varovanje gorskega sveta naša prioritetna skrb in nuja. Zatorej je oblikovanje in usposabljanje profila »Varuha gorske narave« še kako na mestu. Mag. Franc Ekar je bil na tem srečanju v vlogi predsednika PD Kranj in je v nagovoru ob tem srečanju in se je ob kranjskem planinskem jubileju še posebej zahvalil za tako obsežno planinsko udeležbo, kajti Krvavec je bil vendarle v nekdanjosti pomembno planinsko področje za letno visokogorski kot zimski turizem. Tudi izhodišče za v visoke gore Savinskih Alp Kočne Grintavec je so bile to visoko potezne ture. Tudi planinskim legendam: Jakobu Aljažu, Rudolfu Badjuri, Franu Orožnu, Henriku Tumu, Mihi Potočniku in množici ostalim planinskim sodobnikom Krvavec ni bil nikdar tuj..;Vedno je domač, romantičen in tudi vedno poln presenečenj. Danes iščemo nove poti in smeri nadaljnjega razvoja in obstoja planinstva. V največji se prizadevamo, kako bomo ohranili vrednote planinskih prvobitnosti, neizkrivljenosti. Tudi si prizadevamo v največji moči, da bi preprečili razprodaje gorsko planinskega sveta. Alpe so naše skrb in obveza, so življenje in garancija za bodočnost življenja. Zatorej se moramo še kako prizadevati, da bomo spoštovali in uresničevali zaščitne aktivnosti, vsebine in programe, ki jih oblikuje in sporoča Alpska konvencija. Alpski konvenciji prav letos predseduje Slovenija in operativno je zato zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Zatorej je naša dolžnost biti še posebej skrben, aktiven, napreden varuh in skrbnik planinsko gorskega prostora to je sporočil in pobud » Alpske konvencije«. Na tem srečanju so Kranjčani tudi razglasili 13 častnih članov Planinskega društva Kranj. Med njimi so tudi, Karel Bajta z 102 letoma starosti , ki je bil že aktivni član SPD Kranjske podružnice. Dušan Feldin z 89. leti tudi že vpisan v SPD v letu 1939, prav tako potrjuje, da planinsko delo krepi človeka in dušo. Nejc Zaplotnik, posthumno, mlad ustvarjalec planinsko alpinističnih aktivnosti, pisec in planinski filozof. Marja Štremfelj svetovno razpoznavna alpinistka, himalajka, Natalija Gros prva dama svetovnega športnega plezanja, Andrej Štremfelj - svetovna legenda himalajizma in alpinizma, Tomo Česen, ki odprl nov list alpinizma in je zaslužen za športno plezanje in organizacijo svetovnih prvenstev v športnem plezanju v Sloveniji. Častni član je tudi Tomaž Jamnik - z osem tisočakom v »žepu«, odličen plezalec, športno društveni delavec. France Benedik kot učitelj profesor skozi 50 let predan delu z mladimi planinci, organizator planinskih šol, taborov, strokovnih planinskih. Peter Leban - pospeševalec in organizator planinskih aktivnosti, Peter Keše alpinist, gorski reševalec, član organov društva vse življenje zvest PD Kranj, Živko Drekonja - organizator planinstva, oskrbnik, delavec v planinstvu brez pogojevanj, gorski reševalec, odbornik, Letnik 35 / številka 9 - 2009 34 Obvestila Planinske zveze Slovenije načelnik sekcije, podpredsednik PD Kranj. Častno članstvo so podelili tudi predsedniku PD mag. Francu Ekarju, saj že več, kot pol stoletja aktivno ozaveščeno deluje in dela za kranjsko in slovensko planinstvo, tudi pri velikih planinskih dejanjih in dogodkih je bil velikokrat ključna osebnost. Ekar pa je v nagovoru opisal slavne dogodke Kranjskega slovenskega planinstva, kajti že v letu 1893 je bilo 10 Kranjčanov načelu z županom Pircem članov SPD. V letu 1894 so napisali že prva pravila za Kranjsko podružnico, vendar se je žal moralo počakati še 5 let na privoljenje takratnih oblasti. Tudi Kranjčan Avgust Sušnik v letu 1882 -15. februarja naredi prvi registrirani zimski vzpon na vrh Triglava. Močne planinske sledi v Kranju tudi je pustil Kadilnik, ki je služboval v Kranju in enako »Piparji« ki so bili še bolj ta pravi »Joštarji,« kajti pri sv. Joštu je bilo najmočnejše zbiranje slovenskih planinskih osebnosti. Ni naključje da se v letu 1910 s strani kranjske podružnice financirala, zgradila in odprla Prešernova koča na Stolu. To je tudi v počastitev spomina na »Piparje«, ki so prav na Stolu dali »besedo«, da se slovensko planinstvo mora organizirano ustanoviti. Ker je bil Ekar pred sedmimi leti pobudnik , da se krajinski park Savinjsko Kamniške Alpe vendarle uresniči, je to tudi želja in hotenje današnjega sporočila. Povabilu MDO Gorenjskih PD in predsedniku PZS se je odzval tudi Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo in v nagovoru utemeljil potrebo in nujo po prijazni in dopadljivi ureditvi planinske infrastrukture, katera izjemnega pomena za osnovno dolinsko turistično ponudbo. Slovenija je gorata alpska izjemno privlačna dežela, dežela sonca, planin in gora in snega, zatorej je potrebno prav planinstvu namenjati največje pozornosti. Tudi na tem krvavškem gorenjskem planinskem srečanju 2009 je opomnil, da je Ministrstvo za gospodarstvo v aktivni pripravi za septembrski razpis za PD , ki upravljajo planinske postojanke, kjer se predvideva za 500. 000 EUR povečanja od prvotne vrednosti 1.500.000 EUR. Za to prepotreb-no pridobitev je še posebej izpostavil predsednika PZS, ki se vztrajno in prepričljivo prizadeva, da se bo ta razpis, kar najbolj učinkovito realiziral in pripomogel k resnično racionalno tudi z prostovoljnim delom obnove, sanacije na planinskih objektih, ki bi tudi s temi posodabljanji vplivale na povečani obisk v planinsko gorskem svetu in s tem bi bil tudi lahko posredno povečan obseg in količinski obisk v osnovni turistični dejavnosti. Na tem srečanju pa se je direktor direktorata Marjan Hribar dalj časa zadržal z predstavniki PD, predsedniki, ki so tudi obravnavali vedno večje težave z sanacijami in obnovami planinske infrastrukture, planinskih poti, postojank. Tudi situacija ni prijazna do delovnih razmerij pri oskrbnikih, kjer so dajatve prevelike. Posebej je bilo tudi povedano, da se nobena planinska postojanka ne more vzdrževati iz lastnega dohodka. Tudi t.i. literatura informatika , prospekti, tiskovne konference o animaciji planinske rekreacije, pohodništva, pohodi po spominskih tematskih poteh se zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo izvajati. Gorenjski planinci tudi menijo, da imamo premalo planinske literature, vodnikov po slovenskih planinskih poteh, transverzalah napisanih v tujih jezikih. V primerljivosti s tujimi specializiranimi založniki smo povsem na repu. Pri vsem tem pa je dobro, da vemo kje so težave in tudi , da vemo če bi imeli sredstva kaj bi lahko in morali narediti, da bi bil efekt boljši za vse: državo, turistične organizacije, gorska področja in zaselke. Srečanje je bilo resnično naravnano pohodniš-ko, kulturno in tudi delovno smiselno. Ni bilo tudi nobenih očitanj, ker ni bilo veselice in splošne zabave. Se pa tudi ocenjuje, da so bile ob tem srečanju gorenjskih planincev tudi učinkovite tiskovne planinske konference in tudi s tem dosežene aktualne planinke tematike. Tudi nastajajočemu planinskemu muzeju se je v programu in projektu srečanja gorenjskih planincev našlo mesto za promocijo in informatiko tega sodobnega in aktualnega planinskega hrama - Slovenskega planinskega muzeja. PD Kranj 35 O Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije TRADICIONALNI POHOD NA TRIGLAV 2009 Načrtovani pohod na Triglav je bil uspešno izveden od 23.-24.8.2009. Številčnega pohoda se nas je udeležilo 37 pohodnikov društva, ki si bili hkrati člani Etnološkega društva Prforcenhaus, kostanjeviških jamarjev in ostalih. Najbolj pa so bili zastopani prebivalci vasi Orehovec. Izhodišče našega, že tradicionalnega pohoda je bila dolina Vrat, slikovita in ena najlepših dolin v TNP, od koder se je že lepo videl naš cilj, stimulativno, ne? Na osvojitev Triglava smo se ob 6:00 podali izpred Aljaževega Doma po zavarovani Tominškovi poti preko Triglavskih podov na Triglavski dom na Kredarici in po počitku še isti dan naprej na vrh Triglava. Praksa je, da če je le mogoče povzpeti se na vrh prvi dan, kajti utrujenost naslednji dan opravi svoje in odločitev je naslednji dan težja. Od vseh pohodnikov je bilo kar 7 prvop-ristopnikov, kar kaže na velik interes po osvojitve najvišjega vrha v Sloveniji. Po tradicionalnem običaju se niso izognili krstu z vrvjo na vrhu očaka. Popolnemu uspehu je svoje dodalo tudi lepo sončno vreme, dobro razpoloženje vseh, zapeta pesem Oj Triglav moj dom, ki je zadonela v čast vseh in pa odpete "litanije", v režiji kostanjeviškega Etnološkega društva Prforcenhaus na čelu z njegovim predsednikom in kanonikom izpred Aljaževega stolpa. Po varnem sestopu smo prenočili na Kredarici ter naslednji dan, nekateri manj nekateri malo bolj utrujenih nog odšli preko Kalvarije, Konjskega sedla, Vodnikovega doma na Pokljuko. Se razume, da ne brez vmesnih počitkov. Med potjo smo srečevali številne pohodnike, po spustu preko Studorskega prevala pa smo se prebili mimo ogromnega števila ovc. Še dobro, da nas je na cilju že čakal naš šofer in pa možnost okrepčila v bifeju Jurček. Po dehidraciji je pač potrebno nadoknaditi izgubljene tekočine. Fantastično vzdušje se je nadaljevalo še ves čas povratka. Ves čas je bila najpomembnejša zagotovitev varnosti vseh pohodnikov, kar smo dosegli z pri pravo pred pohodom , vodniki, primerno planinsko opremo. Največ pa so k temu dodali pohodniki sami. Matjaž Bohinc, PD Polom Kostanjevica na Krki OBVEŠČAJO RAZPIS ZA NAJEM PLANINSKEGA DOMA NA MIRNI GORI Planinsko društvo Črnomelj išče najemnika za Planinski dom na Mirni gori v Beli krajini. Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih izkušenj pošljite na naslov: Planinsko društvo Črnomelj, Pod smreko 10, 8340 Črnomelj. Informacije: Stane Starešinič, GSM: 040 643 520. O Letnik 35 / številka 9 - 2009 36 Obvestila Planinske zveze Slovenije STANJE SLOVENSKE PLANINSKE POTI OD RAZDRTEGA DO MARKOVŠČINE Obveščamo uporabnike Slovenske planinske poti (TZV 1) od Razdrtega do Markovščine, ki je v upravljanju in vzdrževanju markacijskega odseka PD Sežana, da je bil omenjen odsek poti v letih 2008 in 2009 popolnoma obnovljen. Nameščena sta tudi dva nova žiga in sicer na Artvi-žah (817m), kjer je na električnem drogu pritrjena skrinjica z vpisno knjigo in žigom na zunanji strani, ter pred sprejemnim centrom Škocjanske jame. Pred vhodom v center je na drog, kjer so tudi usmerjevalne tablice pritrjena skrinjica z žigom in vpisno knjigo. V informacijskem centru pa je tudi nov ovalni žig SPP. Ker so bile Škocjanske jame nekoč že kontrolna točka SPP in je v starih transverzalnih knjižicah, ki so še vedno v obtoku prostor predviden za žigosanje, ter se iste predvidevajo za ponovno vključitev v sistem kontrolnih točk SPP smo se odločili za zamenjavo starega in neprimernega žiga. Vodja MO PD Sežana: Albin Žnidarčič OSTALO TEST OČAL Med 30. junijem in 3. julijem je v Avstriji, dolini Oetztal, potekalo testiranje in seminar sončnih očal za v gore v organizaciji »Adidas Eyewear« iz Linza. Namen dogodka je bil seznanitev z novostmi na trgu in pomembnost kvalitetne zaščite oči pri športnih aktivnostih, še posebej v gorskem svetu, kjer je indeks UV sevanja bistveno višji kot v dolini. Priznani strokovnjaki so nam v nekaj dneh podali pomembne informacije in smernice pri zaščiti oči, hkrati pa smo na terenu (vzpon na Wildspitze - 3774 m) lahko preizkusili očala Terrex pro, ki uporabniku poleg kvalitetne zaščite nudijo številne možnosti prilagoditve. Pomen in kvalitetna zaščita oči med plezanjem in hojo na visoki nadmorski višini Med hojo in plezanjem v gorskem svetu in visoki nadmorski višini je človeško oko izpostavljeno ekstremnim razmeram. Da bi preprečili okvaro vida in nepopravljivo škodo na očeh, je zlasti pomembno, da nosimo kvalitetna zaščitna očala, ki hkrati nudijo optimalno vidljivost in prvi razred zaščite. Katerim nevarnostim je izpostavljeno človeško oko med aktivnostmi v gorskem svetu? Kakšne negativne posledice se lahko pojavijo in katerim lastnostim morajo zadostiti kvalitetna zaščitna očala? Nekaj iztočnic o tem nam je na testu podal eden vodilnih avstrijskih oftalmologov Dr. Markus Grasl. Velika višina - velik izziv Na visoki nadmorski višini je izpostavljenost oči UV sevanju bistveno večja kot v dolini. Vsakih 1000 m nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 %, v primeru megle pa je odstotek še nekoliko višji. Veter, mraz, suh zrak, odsev snega in snežni kristali v kombinaciji s človeškim znojem in povečevanjem pomanjkanja kisika so še dodatni dejavniki, ki pripomorejo k poškodbam oči. Na višini 5500 m (višina baznega tabora pod goro Everest), je delni' tlak kisika le 50 %, na najvišji točki sveta (8848 m) pa znaša še samo 33 %. Da bi preprečili negativne posledice na oči, je kvalitetna zaščita pogoj in nujna. Posledice in simptomi Prvi simptom pomankljive zaščite oči so suhe oči, občutek tujkov v očeh in vnetje. Najbolj sta prizadeti roženica1 in mrežnica2. Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Med športno aktivnostjo, je roženica pod enako obremenitvijo kot mišice. Ekstremne vzdrlžjivos-tne zahteve, kot je npr. planinarjenje, vodi do povečane presnove, naraščanja telesne temperature in pomanjkanja glukoze v roženici. Zmanjšanje parcialnega tlaka kisika v roženici na večji nadmorski višini prav tako povzroči manjšo koncentracijo kisika v roženici. Možne negativne posledice pomanjkanja kisika skupaj s povečano izpostavljenostjo sevanju so zamegljena roženica in s tem motnja vida, težave s kontaktnimi lečami in boleča snežna slepota (ultravijolični keratitis). Krvavitev mrežnice (HARH - High Altitude Retinal Haemorrhage) je druga resna nevarnost, ki jo lahko povzroči zmanjšani parcialni tlak pri večjih nadmorskih višinah. Možni simptomi so meglen vid, močno bleščanje ali črna lisa v vidnem polju. V tem primeru je edina prva pomoč spust z višine z vdihavanjem kisika iz jeklenke. Okvara vida in ekstremni športi Nepopravljiva okvara vida ne le vodi k revnejšemu udejstvovanju v športu ampak tudi k težavam s koncetracijo in možnim napačnim odločitvam. To je še posebej pomembno pri udejstvovanju v gorah kjer so prave in hitre odločitve nujen vsakdanjik. Presenetljiva je tudi statistika, da ima samo 50 % vseh vrhunskih športnikov pravilno koregirano okvaro vida. Številka je precej nižja pri rekreativnih športnikih. Uporaba kontaktnih leč je zanesljivo sredstvo v smislu koregiranja vida ampak je problematična pri uporabi v gorah zaradi mraza (leče in tekočina lahko zmrzneta) in suhega zraka (roženica se suši). Adidas TERREXpro Med samim testom smo preizkusili nov model očal Adidas, ki kot prvi s sistemom Rxready™ ponuja rešitev, saj omogoča tri načine korekcije vida ob kvalitetni zaščiti pred UV žarki. Uporabnik lahko izbira med direktno vstavitvijo leč, RX adapterjem, ki je kot drugi filter vstavljen na glavni okvir ali optičnim elementom. Odlika očal so tudi »anti-fog« prevleka, veliko vidno polje brez stranskega popačenja, odstranljivo varovalo nosu in dobro prileganje obrazu, ki z vseh strani zapre obraz okrog oči. Na voljo bodo v štirih barvah in s štirimi različnimi kombinacijami filtra, med katerimi bo za planinstvo najprimernejši LST vario, ki spreminja zasenčitev glede na količino svetlobe. 1 Delni tlak (tudi parcialni tlak) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu. Grobo rečeno je delni tlak ene komponente mešanice plina v posodi tlak, ki bi nastal v posodi, če bi v namišljenem poskusu odvzeli vse ostale komponente, a tako, da se pri tem ne bi spremenila temperatura. Za mešanico razredčenih plinov velja Daltonov zakon. 2 Roženica je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat. Skupaj z lečo lomi svetlobo in predstavlja približno dve tretjini optične moči očesa. 3 Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa. Mrežnica je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je rumena pega in je edini del sposoben natančnega vida, ki uporabljamo pri branju, prepoznavanju obrazov in podobno. Brušenje in poliranje v vodi traja 8 ur Izdelava ušesnikov O Letnik 35 / številka 9 - 2009 38 Obvestila Planinske zveze Slovenije Tekst in foto: Matjaž Šerkezi O 39 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN 43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika pEtKOVŠEK (tehnična urednica) To številko uredila in pripravila Maja Rode ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 660 izvodov brezplačno, september 2009 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si / maja@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Letnik 35 / številka 9 - 2009 O 40 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Ko sem s prijatelji poležavala na obali Bohinjskega jezera, je pogovor nanesel na okoliške hribe in neverjetno število pohodnikov. In kot pričakovano, smo se začeli spraševati, kakšni pohodniki so to, da vidijo smisel gorništva v hoji v koloni drugih ljudi. To se je prav tako nanašalo tudi na trume ljudi, ki hodijo na Triglav. In to samo zato, ker je simbol slovenstva. In ker tako hitijo na ta naš velik simbol, ne vidijo vsega ostalega, mimo katerega hitijo; ostale gore, manj poznane, polne brezpotij. Ampak verjetno so tudi ljudje, ki ne uživajo v samoti v hribih; ljudje, ki jim je všeč, da nazdravljanje s pivom preglasi ptičje petje. Vendar pa so tudi taki, ki v tem ne vidijo nobenega smisla. In ti ljudje vidijo rožice in gorske živali, ki niso vajene množice ljudi. Zato vam svetujem, da se letos enkrat za spremembo odpravite na manj znane hribe, kjer boste lahko nemoteno uživali naravo in mir. Vesna Lenart ORGANIZATORJA: Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport Informacije in prijave: Brigita Čeh, Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Telefon: 041-977-469 e-pošta:brigita.ceh@guest.arnes.si in strokovna sodelavka MK PZS : Veronika Susman Šegatin (01 434 56 89) Datum in kraj: Državno tekmovanje bo 16. januarja 2010 v Trzinu. 1 Področna tekmovanja Področna tekmovanja bodo 7. novembra 2009 na naslednjih področjih: 1. regija - Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska dolina Izvajalec: OŠ Ruše, PD Ruše 2. regija - Primorska, Notranjska, Posočje Izvajalec: OŠ Idrija, PD Idrija - mladinski odsek 3. regija - Ljubljansko območje, Gorenjska, Dolenjska in Bela Krajina, Kamniško - bistriško območje, Zagorje Izvajalec: OŠ Preska, PD Medvode Na državno tekmovanje se uvrsti tretjina najboljših ekip s področnih tekmovanj. Prijave: Šola lahko prijavi dve ekipi ( obrazec 1 ali razpis akcij MK PZS v letu 2009 ). Štiričlansko ekipo sestavljajo učenci in učenke od šestega do devetega razreda iste osnovne šole. Prijava ekipe, imenovanje izvajalca in obveščanje o tekmovanju za državno in regijsko raven poteka skladno s skupnimi pravili ŠŠT ( prek spletne aplikacije ... ). Prijave pošljite do 17. septembra 2009 po navadni pošti na naslov : PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, MLADINSKA KOMISIJA, DVORŽAKOVA 9, 1000 LJUBLJANA . Vsebina tekmovanja: Na regijskem tekmovanju udeleženci rešujejo naloge iz splošnih planinskih vsebin. Lep planinski pozdrav! MLADINSKI VODITELJ 2009 Leto je naokoli in spet je tu najlepši čas v letu, čas, ko se odvijajo poletni tabori. Mi pa se letos nismo udeležili le običajnih taborov. Odšli smo tudi v Bavšico na Neformalno izobraževanje za mladinskega voditelja. D Letnik 13 / številka 8 21. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE Mladinska priloga Obvestil PZS Ja, res se sliši malo dolgočasno, ampak dnevi, ki smo jih preživeli tam, so bili vse prej kot to. Namen tega enotedenskega bivanja v objemu gora je bil, da bi pridobili teoretično in praktično znanje, ki ga potrebujemo v gorah in predvsem pri delu z mlajšimi. A odkrito priznam, da smo se poleg vsega tega še neizmerno zabavali. Spoznati nove ljudi, njihove poglede na svet ter odkrivati lepote gorskega sveta, hoditi v gore, spoznavati osnove prve pomoči, plezati, se orientirati ... vse to in na koncu dneva še pridno poslušati predavanja naših vodnikov. Ni mačji kašelj, če vemo, da je bilo treba se igrati odbojko, bivakirati, najti skriti zaklad in za zaključek še prepevati ob ognju... Vsakdo ima pravico, da je na koncu utrujen. Pri vsem tem nas je ves čas podpiralo in spodbujalo neumorno vodstvo, ki nam je z besedami in zgledi predstavilo vse, kar moramo znati, vedeti in biti, da bi postali sposobni in odgovorni mladinski voditelji. Zagotovo smo v tem tednu pridobili veliko znanja, ki ga bomo lahko uporabili, ko bomo sami ali s kakšno skupino v gorah, ter zanimive izkušnje, ki jih prav gotovo ne bomo pozabili. Znova smo ugotovili kako lepo je biti pod objemom gora s prijatelji, kako lepo je peti ob tabornem ognju in kako lep je razgled z vrhov gora. Najbolj pa takrat, ko ga z nekom deliš. Nika Hrušovar PD Dobrovlje-Braslovče NEKAJ MEDNARODNIH... > REDNA SEJA YC UIAA: UIAA YOUTH Redna seja Youth Commission UIAA bo letos od 16. - 18. oktobra 2009 v Cape Town (Južnoafriška republika), kamor predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez vabi Planinska zveza Južne Afrike (MCSA). Med obravnavanimi točkami dnevnega reda bo YC UIAA obravnavala pomembnost njene širine in bodočnosti. Prav tako si bo zadala cilje za naslednja leta, prečesala, kaj je pomembno in potrebno, kaj mladi potrebujejo in kaj jim mi na tej poti lahko nudimo, pomagamo. A ne samo njim, ampak tudi matičnim zvezam in njihovim mladinskim Letnik 13 / številka 8 2 Mladinska priloga Obvestil PZS komisijam. Nevarnost je namreč, pravi predsednica YC UIAA Anne Arran, da postanemo samozadostni in se ne odpremo navzven, ne pomagamo drugim in ne širimo mladostnosti, planinskega in gorniškega duha med vse mlade, kar pomeni tudi zdravega duha v zdravem telesu. Pomembno se je zavedati, da je UIAA ne evropsko, ampak svetovno združenje planinskih organizacij, ter naj mladinske komisije, ki odlično delajo z mladimi vseh starosti, pomagajo na to pot tudi mladim planincem in mladinskim komisijam tudi drugod po svetu, kjer ta dejavnost še ni tako razvita, povezana in usposobljena s kadri. Prav zato je vrh YC UIAA sklenil, da pripravljenost in pomoč pokaže tudi na ta način, da se iz Evrope seja kdaj postavi v druge kontinente, države tega svetovnega združenja UIAA in YC UIAA. Na sejo je vabljena predstavnica MK PZS v YC UIAA Zdenka Mihelič. > V nadaljevanju vas vabim na potep po Abruzzih z mladimi planinci MO PD Onger Trzin, ki so zmagali na letošnjem Državnem tekmovanju Mladina in gore. Imeli so se čudovito... Sicer pa ja - kar pojdimo z njimi na potep skozi gore in doline, nova prijateljstva in neskončne modrine, prostrane gozdove in zanimiva doživetja - tudi skozi Mali Tibet. ja, bila je prava pustolovščina v družbi prijaznih gostiteljev in novih prijateljev. Veliko smeha, novega zagona in dobre volje, iskrivega duha in radovednosti vsem vam ter. 'mejte se radi! © Zdenka Mihelič Le slabe pol leta po zmagi na 20. tekmovanju Mladina in gore, smo se 3 Trzinci odpravili na zasluženo popotovanje, katerega nam je omogočila Mladinska Komisija PZS. Že izbira destinacije je bila težka, saj smo imeli na izbiro več možnosti, na koncu pa smo se odločili, da odidemo na treking po Italijanskih Apeninih, natančneje v pokrajino Abruzzo. Marsikdo je spomladi veliko slišal o tej pokrajini, saj jih je prizadel močan potres. Tudi mi smo se spraševali, ali je sploh varno pohajkovati tam ali ne. Vse naše skrbi so bile popolnoma odveč, saj so bili domačini neizmerno veseli, ko so videli, da se je velika skupina pohodnikov odločila, da bo raziskovala naravne znamenitosti Abruzzov in jim tako vlila nove moči pri obnovi poškodovanih objektov. Naše potovanje se je začelo na glavni avtobusni/vlak postaji, kjer smo sredi noči čakali na vlak, ki nas bo odpeljal v skoraj na jug Italije. Po več kot 11ih urah udobne vožnje smo prispeli v Italijansko letovišče na Jadranski obali, Pescaro. Na glavni postaji smo se pričeli zbirati mladi, ki smo se odločili, da se udeležimo trekinga, katerega sta organizirala Mednarodna planinska organizacija (UIAA) ter Italijanska planinska zveza (CAI) in je bil namenjen mladini od 14 - 18 leta starosti. Z veliki navdušenjem smo pričakali ostale udeležence trekinga. Že po slabi uri skupnega druženja z ostalimi udeleženci trekinga se je pokazalo, da za mlade državne meje obstajajo samo na zemljevidih resnično poznamo meja. Brez zadržkov smo se pričeli družiti. Prav stvar je bila seveda, da smo se naučili Letnik 13 / številka 8 TREKING V ITALIJANSKIH ABRUZZIH Mladinska priloga Obvestil PZS imena vseh udeležencev trekinga. Mi nismo imeli takšnih težav, vendar vsi ostali pa so si prav simpatično lomili jezike, ko so izgovarjali naša imena. Pisano druščino »trekingašev« je sestavljalo 5 Špancev, 3 Katalonci, 8 Italijanov in 5 Slovencev, ki je prvi večer prenočila v narodnemu parku Majella in naslednje jutro odrinila proti Mt. Blockhaus (2140 m) in Mt. Cavallo (2171 m). Slednjega sicer nismo osvojili, saj nas je iz vrha pregnala nevihta. Na poti navzdol smo si ogledali jame Sv. Janeza, v katerih se je v začetku 13. stoletja skrival papež Celestino V, ter pot nadaljevali proti vasici Caramanico (600 m), kjer smo si ogledali muzej Paolo Barrasso. V muzeju smo izvedeli tudi, da je v parku Majella veliko zavetišče volkov, ki so zaščitena živalska vrsta v Italiji. Noč smo preživeli vasici Caramanico, in sicer v samostanu, ki so nam ga prijazno odstopili menihi. Naslednje jutro nas je čakal vzpon na prelaz Colle dei Sambuchi (1638 m) in spust v idilično Italijansko vasico Popoli (250 m). Ta dan smo dodobra spoznali divjino Abruzzov, saj so nas vodniki popeljali po pravi džungli, polni trnja, nizkega grmičevja, za nas Slovence, nenormalnih vročini (35° C). Za domačine in Špance je takšna temperatura nekaj čisto običajnega, za nas pa je bilo nekaj novega, saj smo navajenih hoje zgodaj zjutraj, ko je še hladno. Piko na i je bilo iskanje prehodov skozi gozdove, saj se pot na prelaz Colle dei Sambuchi že vrsto let ne Letnik 13 / številka 8 uporablja več in je tako mati narava poskrbela, da se vse vrne v prvotno stanje. Pustolovščina brez primere! To noč smo prespali v telovadnici v vasici Popoli, kjer smo naslednji dan imeli prosto za počitek, ogled mesta in plavanje v bazenu. Pri vročini več kot 35° C, je bilo kopanje v bazenu pravo olajšanje, s katerim smo si nabrali novih moči za naslednje dni. Peti dan smo se podali na dolgo pot iz Popolia mimo idiličnih italijanskih vasic Bussi, Cirichiello, Capestrano, Ofena in Villa Santa Lucia. Ta dan smo zapustili nacionalni park Majella ter vstopili v nacionalni park Gran Sasso. Tako kot park Majella, se tudi Gran Sasso ponaša z bujnim rastjem na visoki nadmorski višini in idiličnimi gorskimi vasicami. Poleg tega pa je pod najvišjim vrhom parka in tudi najvišjim vrhom Apeninov, Corno Grande, najjužnejši ledenik v Evropi -ledenik Calderone. Noč smo preživeli v vasici Castel del Monte, od kjer smo se naslednje jutro povzpeli na vrhova Monte Cappucciata (1801 m) in Capo di Serre (1771 m). Zvečer pa so nam domačini pripravili pravo pojedino, saj so nam pripravili odlično ovčjo obaro. Sedmi dan nas je čakala dolga pot iz Castel del Monte proti prelazu Campo Imperatore (2135 m). Pot nas je vodila po neskončnih travnikih južnih obronkov parka Gran Sasso, vrhunec pa smo doživeli, ko smo vstopili v t.i. Mali Tibet. Mali Tibet je največja planota v Apeninih, ki se razprostira na višini med 1500 m in 1900 m in obsega neverjetnih O 4 Mladinska priloga Obvestil PZS 80 km2. Tukaj je tudi večje smučišče, ki je zelo priljubljeno med Rimljani, saj je od glavnega mesta Italije oddaljeno le dobrih 100 km. Med našim pohodom čez planoto smo bili naravnost fascinirani nad izjemno pokrajino, se pogovarjali s pastirji, ki so pasli drobnico na neskončnih pašnikih in sproščeno klepetali z ostalimi udeleženci trekinga. Osmi dan trekinga je bil rezerviran za vrhunec trekinga, saj je sledil vzpon na najvišji vrh Apeninov, Corno Grande (2912 m). Po deževni noči smo dokaj pozno odrinili iz planinske koče na Campo Imperatoreju. Na poti proti vrhu smo prečili nekaj daljših snežišč in prvič na lastni koži občutili hladnejše vreme. Ne glede na to, da je bila vremenska napoved za ta dan dobra, se vreme tudi v Apeninih lahko zelo hitro spremeni. Slabih dvesto metro pod vrhom smo se odločili, da ne bomo odšli na vrh, saj se je vreme pričelo poslabševati, pred nami pa je bilo še prečenje strmega snežišča, kar bi nam vzelo zelo veliko časa. Malce potrti smo se odpravili v dolino, saj cilja nismo osvojili. Pa nič za to, imamo sedaj vsaj dober razlog, da še kdaj pridemo v Abruzze. Naš pohodniški del popotovanja se je zaključil v vasici Prati di Tivo od kjer smo se z avtobusom odpeljali v Pescaro. Zadnji dan je bil namenjen poležavanju na plaži, nakupu spominkov, izmenjevanju e-mail naslovov s prijatelji iz drugih držav. Kar na enkrat je prišel čas odhoda in kar malce otožni smo se poslavljali od novih prijateljev. Skupaj smo namreč preživeli devet čudovitih dnih, skupaj prehodili neskončne kilometre poti, poskrbeli za marsikatero dogodivščino. Vse skupaj se je spremenilo v res eno pravo pustolovščino, v kateri smo vsi neizmerno uživali. Na začetku smo mislili, da bomo imeli največ težav pri sporazumevanje z mladimi iz ostalih držav. Kakšna težava neki? Če se nisi ravno spomnil prave besede v angleščini, si malce mahal z rokami in povedal besedo v svojem jeziku in vsi smo se brez težav razumeli. Treking je tako minil izredno hitro in polni novih spoznanj smo zapustili prijatelje v Pescari, vendar v srcih smo vsi čutili, da se bomo zagotovo še srečali, saj Evropa postaja ena velika vas in prej ali slej se bomo zagotovo spet srečali. Boštjan Kralj NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Na potep v deželo piramid v iskanju izgubljene olimpiade Oglje se že pošteno smodi, tudi vonj po čevapih se razlega daleč naokoli najrazličnejše neslovenske fraze pa kot za stavo letijo iz ust. Seveda, to je piknik »after Bosna«, ki smo si ga priredili člani mladinskega odseka PD Velenje, slaba dva tedna po naši novi trofeji z divjega Balkana. Za slovaškimi Tatrami, Črno goro, Bolgarijo in Makedonijo smo se na jubilejni peti planinski tabor odpravili niti ne tako daleč - dobesedno in kako drugače - v Bosno in Hercegovino. In čeprav je tega, kot sem rekel, že slaba dva tedna, so spomini znova oživeli... Zanimivo je bilo, da je pred taborom že samo dejstvo, da se Velenjčani odpravljamo v Bosno, na izrazih sogovorcev izzvalo hudomušen nasmešek. Priznam, sam nisem vedel, kaj pričakovati letos, še posebej po 5 Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS zares fantastičnem popotovanju po makedonskih biserih. Svoje dvome sem prešteval tudi v polsnu, ko smo malo čez polnoč krenili iz Velenja proti Bihaču. Pot je bila tokrat precej krajša in zarana zjutraj smo že stali na nevtralnem območju bosansko-hrvaške meje. Zakaj? Naš šofer, legendarnega prevoznika Šamu Tours, ki je bil po rodu Bosanec je namreč pozabil vse dokumente. V kakšnem »jugo« filmu bi se verjetno dalo dogovoriti s cariniki, a kaj ko Hrvati, verjetno zaradi približevanja Evropi, nimajo več tega smisla za humor. K sreči je bilo na jedilniku prvega dne raftanje po reki Uni in nas je na meji pobral kar lokalni avtobus s katerim smo kasneje odšli tudi na, resnici na ljubo, slabo kombinacijo divjih brzic Soče in kilometrskih ravnic Kolpe. Že po tej avanturi je bilo začutiti, da se tam doli znajo iti turizem »dao sam, plati!« in tako smo za en DVD slik odšteli dober plato piva, seveda pretvorjen v eure. Če vse skupaj dobro preračunaš, je to dražje kot v Gardalandu. Ampak kot nič kolikokrat na naših avanturah smo bili znova zadovoljni, da je vse skupaj, kljub nenehnemu praskanju po naših denarcih, za študenta prav »carsko.« Kilometri so tudi v nadaljevanju dne hitro minevali, dokumenti so bili pripravljeni in pot nas je vodila skozi Jajce, da smo nazadnje prispeli pod Vlašič od koder smo se v mraku v slabi uri povzpeli do doma na omenjeni planoti. Prvi stik je bil zagotovo grozeč. Vsi smo se strinjali, da je dom na Vlašiču med vsemi bivališči po katerih so nas vodile čezmejna popotovanja zagotovo dobil Oskarja za »najslabše stranske učinke.« Mravlje, Letnik 13 / številka 8 6 pajki in divji kašelj vseh nas, ki smo vsaj malo alergeni na prah, so potonili v spanec šele pozno ponoči, pa še to zaradi velike utrujenosti, ki jo je povzročil dolg dan vandranja. A če smo za začetek imeli nekoliko bolj trd pristanek, smo se kmalu navadili na bosanski stil življenja. Da je bilo naše gibanje v neznani deželi, ki je še danes ponekod prekrita z minami, varno, sta poskrbela naša dva vodiča. Halima, superbabica namazana z vsemi žavbami bosanske turistične kuhinje, in Mirsad, nekoliko bolj tih vodnik, ki je s svojo pojočo govorico dokazoval, da je pravi, avtohtoni prebivalec te dežele. V dneh bivanja na Vlašiču smo prekrižarili planoto, si ogledali nekdanjo prestolnico Travnik, ter tu in tam s kakšno rakijo poskrbeli za mirnejši spanec v nezavidljivih posteljah. In ravno ko smo se navadili tega pristnega vzdušja, je sledil premik proti Sarajevu. Na poti sem skozi steklo avtobusa uzrl zeleno piramido, ki me je navdala z mislijo, da si pravzaprav sploh nisem predstavljal Bosne in da je mladi nikakor ne poznamo. No, razen v vicih o Bosancih, knjigah o čefurjih in kletvicah v garderobah telovadnice. Da ne bo pomote, šlo je le za nižjo z gozdom poraščeno vzpetino, na videz pravcato piramido. Moj premišljujoči preblisk se je kmalu razblinil, ko smo se, kot trop ovac, podali na Baščaršijo v središču Sarajeva. V lovu za čevapi, zeljanicami, sirnicami, baklavami in najrazličnejšim cenenim kičem smo verjetno vsi izgubili kakšen evro ali dva napram našim izkušenim nasprotnikom, prodajalcem slovitega središča mesta. Čutiti je bilo, da je nedelja, saj je tudi sarajevski Tivoli - Vrelo Bosne - mrgolel od obiskovalcev, ki so se tod sprehajali, poležavali, igrali nogomet, v daljavi pa je celo odmevala pesem Hare Krišne. Po tem turističnem dnevu smo se znova bali pristanka v kakšnem zanikrnem kotu, a strah je bil tokrat odveč. Povsem nov Mladinska priloga Obvestil PZS planinski dom na Igmanu se zlahka primerja z vsemi mladinskimi domov' v Sloveniji in nam je nudil pravcato evropsko nočitev, ki smo je bili kakopak potrebni zavoljo vzpona na vrh Bjelašnice, ki je bil na programu naslednjega dne. Da je tod utrip Bosne drugačen, smo začutili ob pogledu na zares kraljevsko smuk progo, ki smo ji sledili ob našem sestopu iz relativno lahko osvojenega dvatisočaka. Turistična naselja, bogati apartmaji, hoteli.. Res, pravo nasprotje vsega videnega do sedaj, pravcata dežela olimpijskih iger, katere sem sam prespal v maminem trebuhu, večino pa so očetje še nosili v ... V Bosni zagotovo ne bi bil greh tega tudi zapisati, a se bom temu vseeno raje izognil. Predvsem, ker je bila ta dežela tokrat zares pred nami, prelepa, divja in na žalost opustošena. Če povem po pravici, sem idejo za naslov članka dobil že na poti po kanjonu Rakitnice, ki nas je vodila proti Lukomirju - najvišja vasica te države - zame, pravcati bosanski Matchu Picchu, in prizor, ki ga od tega popotovanja nisem pričakoval. A odločitev o doživetju norega tedna je padla šele zadnji dan. Mostar, umetnina in razvalina človeške roka na enem mestu. ... čevapi so prav tako začinjeni kot na jugu, v pepelniku se znajde tudi kak cigaret znamke Drina, kitara znova zaigra, petje je v naši družbi že kakopak že v navadi, repertoar pa seveda prilagajamo ambientu,. Bosna je spet blizu - dobesedno in kako drugače -čeprav smo na pikniku v Vinski Gori. Ne rabiš veliko in oči vidijo drugačno zgodbo kot prej. Res, najlepša so doživetja v katera ti uspe, tako za hip, tu in tam spet pobegniti. Uroš Kuzman PD Velenje Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana 7 Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS JAVNA OBRAVNAVA PREDLOGA ZA SPREMEMBO PRAVILNIKA MLADINSKE KOMISIJE PZS Upravni odbor Mladinske komisije PZS je na svoji seji, dne 4.6.2009, sprejel predlog Pravilnika Mladinske komisije pri Upravnem odboru PZS. Odpiramo javno obravnavo predlaganega pravilnika. Pisne pripombe, in predloge sprejemamo do 15. oktobra 2009 na naslovu: Mladinska komisija pri PZS, Dvoržakova 9, p.p. 214, 1001 Ljubljana ali na e-naslovu: mladinska.komisija@pzs.si Predsednik MK PZS: Uroš Kuzman Obrazložitev potreb po spremembah Pri pripravi sprememb in dopolnitev Pravilnika MK PZS smo poleg nekaterih slogovnih olepšavah izhajali predvsem iz dejstva, da pravilnik ne odraža več dejanskih razmerij znotraj Planinske zveze Slovenije, saj se je v 10 letih, od kar je bil sprejet trenutno veljavni pravilnik veliko spremenilo. Del pristojnosti po veljavnem pravilniku je bilo dejansko preneseno na Vodniško komisijo, del na Komisijo za usposabljanje in preventivo, delno je bila spremenjena terminologija... Za potrebe kvalitetne pravne podlage za delovanje Mladinske komisije je tako nujno potrebna prevetritev in aktualizacija pravilnika. Upoštevajoč tako nekatere na novo predlagane varovalke znotraj organizacije Mladinske komisije (npr. za primer prenehanja mandata predsednika MK, neaktivnost vodje PO MO . ), kot spremembe, ki so v praksi povzročale težave UO MK PZS in nejevoljo društvom, mladinskim odsekom in posameznikom (npr. podeljevanje priznanj...) predstavlja osnutek predlaganih sprememb kvalitetno podlago za uspešno nadaljnjo delo Mladinske komisije pri Upravnem odboru PZS. Na podlagi 6. alineje 50. člena Statuta PZS in na predlog Zbora predstavnikov mladinskih odsekov z dne_, je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na_. redni seji dne _potrdil PREDLOG PRAVILNIKA MLADINSKE KOMISIJE PRI UPRAVNEM ODBORU PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik Mladinske komisije pri Upravnem odboru Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) ureja organiziranje, naloge in delovanje mladih v Planinski zvezi Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PZS). 2. člen Komisija, ki povezuje mladinske odseke planinskih društev znotraj Planinske zveze Slovenije, je Mladinska komisija pri Upravnem odboru Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu MK). 3. člen Letnik 13 / številka 8 O 8 Mladinska priloga Obvestil PZS MK je stalna komisija Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: UO PZS). 4. člen Naloge MK so: • zagotavljati organizacijske in vsebinske pogoje za delovanje in razvoj mladih na področju planinstva; • skrbeti za planinsko vzgojo in izobraževanje mladih ter usposabljanje strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in • skrbeti za povezovanje mladih planincev in planink s komisijami znotraj PZS in s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini. III. ORGANIZIRANOST MK 5. člen V okviru MK delujejo: • planinske skupine (v nadaljnjem besedilu: PS); • mladinski odseki pri planinskih društvih (v nadaljnjem besedilu: MO); • pokrajinski odbori mladinskih odsekov (v nadaljnjem besedilu: pokrajinski odbori MO); • Zbor predstavnikov mladinskih odsekov (v nadaljnjem besedilu: Zbor PMO); • upravni odbor MK pri UO PZS (v nadaljnjem besedilu: UO MK); • odbori MK in Vodniški servis Izidor. Planinske skupine Planinske skupine so osnovna oblika organiziranja in združevanja mladih, ki jo ustanovi MO ali planinsko društvo (v nadaljnjem besedilu: PD). PS šteje najmanj 5 članov. Planinsko skupino vodi mentor planinske skupine, ki ga imenuje odbor MO ali upravni odbor PD. Mentor planinske skupine je po položaju član odbora MO in če le-ta ne obstaja, praviloma član UO PD. PS deluje po programu PS, ki ga sprejme Zbor predstavnikov MO (v nadaljnjem besedilu Zbor PMO). Mladinski odseki pri planinskih društvih 7. člen Naloge mladinskega odseka: • organiziranje mladih za delo v planinskih skupinah; • izvajanje programa dela v skladu s finančnim načrtom; • vzgoja in izobraževanje v vseh oblikah planinskega delovanja; • organiziranje izletov, pohodov, tur, vzponov, srečanj, planinskih orientacijskih tekmovanj, taborjenj in drugih oblik prostovoljnega planinskega delovanja; • sodelovanje pri delu PD, pokrajinskih odborov MO in MK; • sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (vrtci), osnovnimi in srednjimi šolami, športnim organizacijam in drugimi organizacijami v lokalnem okolju; • zastopa interese članov MO v lokalnih organizacijah mladih; • razvijanje prostovoljnega dela; • obveščanje MK o svojem delovanju; • skrb za povečevanje članstva; • skrb za ohranjanje in varovanje planinske narave in zdravega človekovega okolja; • zbiranje in hramba predmetov, daril, priznanj in dokumentacijskega gradiva, ki se nanaša na MO; • opravljanje drugih dejavnosti v skladu s tem pravilnikom. II. NALOGE MK 6. člen 9 Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS 8. člen V PD so MO organizirani pod naslednjimi pogoji: • zagotovljeni so kadrovski pogoji za organizirano delo z mladimi (vsaj trije planinsko izobraženi člani PD: npr. mentor planinske skupine, vodnik PZS, od tega sta lahko največ dva mladinska voditelja); • MO so zagotovljena sredstva za delovanje najmanj v višini preostanka članarine mladih, ki ostane PD; • načelnik MO je član upravnega odbora PD. PD se za strokovno pomoč pri organizaciji dela z mladimi lahko povežejo z UO MK. Namenska sredstva, pridobljena za dejavnost mladih, morajo biti v ta namen tudi porabljena. 9. člen Najvišji organ MO je Zbor mladih članov PD združenih v MO. Načelnik MO mora vsaj pred volilnim Zborom članov PD sklicati Zbor članov MO, ki obravnava in oceni delo MO in planinskih skupin ter sprejme programske usmeritve za naslednje obdobje, izvoli načelnika MO in odbor MO ter potrdi predlog predstavnikov MO v upravni odbor PD. 10. člen Delo MO med dvema volilnima Zboroma članov PD vodi odbor MO. Odbor vodi načelnik MO, ki je po položaju član UO PD. Odbor MO izvaja program dela tudi v skladu s finančnim načrtom PD. Posebna skrb odbora MO je namenjena vsem oblikam planinske vzgoje in izobraževanja. Odbor MO odgovarja za svoje delo Zboru članov MO, upravnemu odboru PD in Zboru članov PD. Po položaju so člani odbora MO vsi vodje planinskih skupin. Odbor MO opravlja tudi druge naloge, za katere jih zadolži Zbor članov MO, UO PD, Občni Zbor PD in Zbor predstavnikov mladinskih odsekov. 11. člen Načelnik MO mora biti polnoleten in praviloma mlajši od 26 let na dan volitev. Načelnik MO: • vodi MO; • sklicuje in vodi seje odbora MO; • skrbi za nemoteno izvajanje programa MO; • skrbi za zagotavljanje finančnih sredstev; • koordinira delo v mO; • načrtuje in skrbi za realizacijo sredstev za usposabljanje strokovnih kadrov. • obvešča člane MO o skupnih akcijah; • skrbi za povezovanje z MO drugih društev; • zastopa MO v UO društva, v pokrajinskem odboru MO ter na Zboru PMO; • ter opravlja druge naloge, pomembne za delovanje MO. Vsako od zgoraj navedenih nalog, lahko s pooblastilom načelnika, prevzame tudi član odbora MO. 12. člen MO se lahko zaradi uresničevanja skupnih zadev na področju planinstva mladih povezujejo v pokrajinske odbore MO, MK in v druge oblike organiziranosti mladih. Pokrajinski odbori mladinskih odsekov 13. člen MO ustanovijo pokrajinski odbor MO na območju meddruštvenega odbora planinskih društev (v nadaljnjem besedilu: MDO PD), v katerega je vključeno matično PD. Izjemoma lahko MO, ob soglasju Zbora MO, ustanovijo pokrajinski odbor MO na drugače oblikovanem območju, če zato obstajajo posebni razlogi (združevanje zaradi premajhnega števila MO...). Letnik 13 / številka 8 10 O Mladinska priloga Obvestil PZS 14. člen Pokrajinski odbor MO je organ, ki vzpodbuja in usklajuje medsebojno aktivno sodelovanje MO na vseh področjih in organizacijskih nivojih planinske dejavnosti znotraj posameznega MDO PD. Pokrajinski odbor MO je usklajevalno telo, kjer se mladi preko svojih predstavnikov opredeljujejo do planinskih zadev širšega pomena in skupaj organizirajo različne prireditve večjega pomena. Pokrajinski odbor MO namenja posebno skrb vsem oblikam vzgoje in izobraževanja mladih. 15. člen V pokrajinskem odboru MO sodeluje najmanj en predstavnik vsakega MO, ki je včlanjen v MK. Predstavniki MO izvolijo vodjo pokrajinskega odbora MO, ki je po funkciji član UO MK ter član predsedstva MDO PD. Vsak MO, ki je član pokrajinskega odbora MO, ima en volilni glas. Če UO MK ugotovi, da vodja PO mO ne izpolnjuje svojih dolžnosti, o tem obvesti MDO PD. Zbor predstavnikov mladinskih odsekov Zbor PMO je najvišji organ organiziranja mladih znotraj PZS. Sestavljajo ga po en predstavnik vsakega registriranega MO, predsednik MK ter člani UO MK. Glasovalno pravico imajo predstavniki registriranih MO. Zbor PMO skliče predsednik MK najmanj enkrat letno. Na predlog 1/3 registriranih MO ali na zahtevo 1/3 članov UO MK je predsednik dolžan sklicati v roku enega meseca izredni Zbor PMO. V kolikor ga predsednik ne skliče, ga lahko skliče predlagatelj. 17. člen Način dela Zbora PMO ureja poslovnik o delu Zbora PMO, ki ga sprejme Zbor PMO. 18. člen Zbor PMO: • sprejema usmeritve za delo MO; • sprejema vsebinsko in finančno poročilo ter program dela UO MK; • voli in razrešuje predsednika MK ter voljene člane UO MK; • sprejema programe planinskih skupin; • sprejema poslovnik o delu Zbora PMO; • sprejema predlog ter spremembe in dopolnitve tega pravilnika; • določa pogoje za registracijo MO; • črta MO iz članstva v MK na predlog UO MK; • opravlja druge naloge, ki so povezane z organizacijo in delovanjem MK, v skladu s tem pravilnikom in Statutom PZS. Če Zbor PMO ne izvoli predsednika MK ali najmanj 3 voljenih članov UO MK, nadaljujejo z delom dosedanji organi za največ 6 mesecev, ko mora biti zaradi volitev sklican nov izredni Zbor PMO. Če predsedniku MK med opravljanjem mandata preneha funkcija iz kakršnega koli razloga, prevzeme vodenje MK eden izmed podpredsednikov MK, ki ga določi UO MK. Svojo funkcijo opravlja do izrednega Zbora PMO, ki mora biti sklican najkasneje v roku 6 mesecev po imenovanju. Upravni odbor Mladinske komisije 19. člen UO MK je strokovni in izvršilni organ Mladi ed dvema Zboroma PMO. 16. člen 18. a člen Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS 20. člen UO MK sestavljajo: predsednik, do 9 članov, ki jih izvoli Zbor PMO ter po funkciji vodje pokrajinskih odborov MO in vodja odbora za vzgojo in izobraževanje MK. Predsednik MK mora biti polnoleten in ne sme biti starejši od 26 let na dan volitev. Vodje drugih stalnih odborov MK so vabljeni na vse seje UO MK in imajo glasovalno pravico samo pri zadevah, ki se neposredno tičejo njihovega dela. Strokovni sodelavec MK se mora udeleževati sej UO MK. UO MK vodi predsednik MK, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča eden izmed podpredsednikov ali članov UO MK, ki ga za to pooblasti predsednik MK. 21. člen UO MK lahko za posamezna področja dela imenuje stalne ali začasne odbore oziroma druga delovna telesa. Stalni odbori so: • Odbor za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: OVIZ); • Odbor za mentorje planinskih skupin • Odbor za mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: OMS); • Odbor za orientacijo (v nadaljnjem besedilu: OO); • Založniški odbor (v nadaljnjem besedilu: ZO). Status stalnega odbora ima tudi Vodniški servis Izidor (v nadaljnjem besedilu: VSI). 22. člen UO MK je pristojen, da: • izvršuje sklepe Zbora PMO; • pripravlja predlog dnevnega reda in gradivo za Zbor PMO; • usklajuje in usmerja razvoj planinske dejavnosti mladih; • imenuje in razrešuje vodje ter člane stalnih in začasnih odborov MK ter drugih delovnih teles MK; • predlaga UO PZS v imenovanje predstavnike MK v organe in komisije PZS ter v organizacije v Republiki Sloveniji in v mednarodne organizacije; • sprejema MO v članstvo MK; • pripravlja predloge splošnih aktov s področja planinske dejavnosti mladih; • na predlog predsednika MK izvoli podpredsednike MK izmed članov UO MK; • imenuje vodstva vzgojno izobraževalnih akcij MK; • organizira in izvaja vzgojno izobraževalne akcije ter akcije usposabljanja; • pripravlja predlog programa dela in finančnega načrta MK; • izvaja finančni načrt MK; • z akcijami MK sodeluje pri razpisih za sofinanciranje akcij, ki jih razpisujejo vladne in nevladne organizacije v Republiki Sloveniji; • sprejema predloge programov usposabljanja, navodil za izvedbo posameznih akcij in sezname predavateljev ter jih preda Komisiji za usposabljanje in preventivo Uo PZS v potrditev; • podeljuje nazive mentorjem planinskih skupin, vaditeljem orientacije in mladinskim voditeljem; • vodi register MO; • pripravlja predloge za črtanje MO iz registra MO; • podeljuje priznanja MK in daje predloge za priznanja PZS; • sprejema delovne programe stalnih in začasnih odborov MK ter drugih delovnih teles MK; • sprejema koledar akcij MK; • sprejema založniške projekte MK; • opravlja druge naloge s področja planinske dejavnosti mladih v skladu s sklepi Zbora ter sklepi UO PZS. 23. člen Sklepe UO MK izvršuje predsedstvo MK, razen če ni s sklepom drugače določeno. Letnik 13 / številka 8 12 O Mladinska priloga Obvestil PZS Predsedstvo sestavljajo predsednik MK, podpredsedniki MK in po potrebi vodje stalnih odborov. 24. člen Seje UO MK so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. UO MK sklepa z večino glasov navzočih članov. V nujnih primerih lahko predsednik MK oziroma podpredsednik MK ali član UO MK, ki ga nadomešča, o posameznih vprašanjih iz pristojnosti MK zahteva pisno glasovanje na podlagi obrazloženega predloga. Izid glasovanja ugotovi na prvi seji UO MK. 25. člen UO MK je za svoje delo odgovoren Zboru PMO in UO PZS. 26. člen Predsednik MK predstavlja MK navzven. Odbori in Vodniški servis Izidor 30. člen Odbori in VSI opravljajo strokovno delo na posameznih področjih planinske dejavnosti mladih. Vse odbore, razen VSI, sestavljajo vodja in do 8 članov. Vodjo imenuje UO MK na predlog predsednika MK. Člane odbora predlaga v imenovanje UO MK vodja odbora. Odbori in VSI so pri opravljanju nalog samostojni v okviru sprejetega delovnega programa. O svojem delu so vodje dolžni redno poročati na sejah UO MK in po potrebi na sejah predsedstva MK. 31. člen Odbori za svoje delo smiselno uporabljajo določila tega pravilnika. 32. člen Odbori so za svoje delo odgovorni UO MK in Zboru PMO. 33. člen Odbor za vzgojo in izobraževanje je strokovni organ MK za področje vzgoje in izobraževanje mladih. OVIZ: • pripravlja predloge sprememb in dopolnitev vseh splošnih aktov, ki urejajo vprašanja vzgoje in izobraževanja mladih znotraj PZS; • spremlja potek množičnih vzgojno-izobraževalnih akcij (Ciciban planinec, Mladi planinec, Planinska šola...); • pripravlja predlog koledarja akcij MK in ga usklajuje v okviru PZS; • pripravlja analize akcij MK in jih posreduje UO MK, • daje predloge za nakup in izdelavo literature in drugih medijev s tematiko planinske vzgoje in izobraževanja mladih; • pripravlja in dopolnjuje predloge programov in navodil za izvedbo posameznih vzgojno-izobraževalnih akcij MK in jih posreduje UO MK; • sodeluje pri delu Komisije za usposabljanje in preventivo UO PZS ter ostalih organov PZS in organizacij s področja vzgoje in izobraževanja mladih in usposabljanja za delo z mladimi; • predlaga vodstva vzgojno-izobraževalnih akcij MK in jih posreduje UO MK; • opravlja druge naloge, za katere ga zadolži UO MK in Zbor MO. 34. člen Odbor za mentorje planinskih skupin skrbi za osnovno in stalno izobraževanje mentorjev PS, za UO MK pripravlja predlog nazivov mentorjem planinskih skupin, vodi register mentorjev PS ter 13 Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS skrbi za obveščanje mentorjev PS. Odbor za mentorje PS preko vodstva MK sodeluje s Komisijo za usposabljanje in preventivo UO PZS. 35. člen ^^ Odbor za mednarodno sodelovanje skrbi za mednarodno dejavnost MK. Pri svojem delu se povezuje s komisijami PZS in organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki skrbijo za izmenjavo in utrjevanje vezi s sorodnimi organizacijami po svetu. 36. člen Odbor za orientacijo skrbi za stalnost planinskih orientacijskih tekmovanj, orientacijskih izobraževanj v okviru PZS ter pripravlja predloge za spremembo pravil, ki urejajo to področje. OO preko vodstva MK sodeluje s Komisijo za usposabljanje in preventivo UO PZS. 37. člen Založniški odbor pripravlja predlog založniških projektov, ki ga posreduje UO MK. ZO sodeluje z Založbo PZS. 38. člen Vodniški servis Izidor je organizacija, ki načrtuje, organizira in izvaja vzgojno izobraževalne akcije. Člani VSI so lahko samo registrirani vodniki PZS, ki jih veseli delo z mladimi in ki želijo sodelovati pri delu VSI. IV. ČLANSTVO 39. člen Člani MO so: predšolski otroci, osnovnošolci do 15. leta in mladina do 26. leta starosti, ki so člani PZS in so organizirani v planinskih skupinah v PD in drugih organizacijskih oblikah. Članstvo v MO je prostovoljno, kar člani dokazujejo s podpisano pristopno izjavo. Za člane mlajše od 15 let podpiše pristopno izjavo njegov zakonit zastopnik. 40. člen Člani MO so tudi vsi starejši člani, ki v MO opravljajo strokovne naloge s področja vzgoje in izobraževanja mladih (mentorji planinskih skupin, vodniki PZS, inštruktorji planinske vzgoje in ostali strokovni kadri) in ki so plačali redno letno članarino matičnih PD. 41. člen Pravice članov MO so: • da uživajo vse pravice in ugodnosti, ki so določene v pravilih PD, Pravilniku MK, Statutu PZS in drugih splošnih aktih PD in PZS; • da jim PD finančno omogočajo izvajanje programov; • do vzgoje in izobraževanja na vseh področjih planinske dejavnosti v okviru PD, MDO in PZS. 42. člen Dolžnosti članov MO so: • da delujejo v skladu s pravili PD, Pravilnikom MK, Statutom PZS in Častnim kodeksom slovenskih planincev; • da spoštujejo človekovo dostojanstvo, človekove pravice in svoboščine; • da ne škodujejo ugledu planinske organizacije; • da vestno opravljajo dolžnosti, ki so jim bile zaupane v planinski organizaciji; • da pridobivajo in obnavljajo svoje planinsko znanje in veščine; • da varujejo naravno in kulturno dediščino ter skrbijo za varstvo okolja; • da redno plačujejo društveno članarino. Letnik 13 / številka 8 14 O Mladinska priloga Obvestil PZS Članstvo v mladinski komisiji 43. člen Člani MK so mladinski odseki PD 44. člen Članstvo v MK je prostovoljno. 45. člen MO pisno zaprosijo za članstvo v MK. Pisni vlogi je potrebno priložiti: • sklep planinskega društva o ustanovitvi MO; • izpolnjen obrazec o registraciji MO (MO ga dobijo v pisarni PZS in iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz 8. člena teh Pravil). • Obrazložitev aktivnosti MO do trenutka oddaje vloge in načrt dela. 46. člen PD lahko za pomoč pri ustanovitvi MO zaprosi UO MK, ki je dolžna PD kot obliko pomoči nuditi svetovalca, ki PD najmanj eno leto pomaga pri vzpostavitvi organiziranosti in vsebini dela MO. 47. člen UO MK lahko zavrne prošnjo MO za članstvo v MK. Obrazložen sklep o zavrnitvi mora poslati MO, ki se lahko zoper sklep pritoži v roku 30 dni od prejema sklepa na Zbor MO. O pritožbi odloča Zbor MO na prvem Zboru PMO. 48. člen Svetovalec mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora vsaj petletne izkušnje pri delu in vodenju MO in poznati organizacijo celotne MK (dolgoletni član MO, načelnik MO, vodja PO MO ipd.), praviloma mora imeti strokovno planinsko izobrazbo (mentor planinske skupine, vodnik PZS, inštruktor planinske vzgoje) in biti pripravljen za izvajanje takšne naloge. V. PRIZNANJA MLADINSKE KOMISIJE 49. člen UO MK podeljuje priznanja MK za dosežke na področju dela z mladimi. Predlagatelji priznanj so MO, PD, Pokrajinski odbori MO, organi MK ter posamezniki in organizacije. Predloge pošljejo v treh izvodih na predpisanih obrazcih UO MK. Predloge za priznanje Mladina in gore sprejema UO MK vsako leto do 15. oktobra. UO MK vodi v sodelovanju s strokovno službo PZS skupni register podeljenih priznanj MK. 50. člen Zahvalo MK prejme posameznik ali organizacija za enkraten prispevek na vseh področjih planinske dejavnosti. Zaslužni znak MK prejmejo posamezniki za najmanj petletno aktivno in uspešno delo s planinsko mladino na vseh področjih planinstva. Srebrni častni znak MK prejmejo posamezniki za desetletno nepretrgano in vzorno delo s planinsko mladino na vseh področjih planinstva. Zlati častni znak MK prejmejo posamezniki za petnajstletno nepretrgano in vzorno delo s planinsko mladino na vseh področjih planinstva. UO MK podeljuje priznanja praviloma stopenjsko oziroma v vrstnem redu, kot so našteta. Po preučitvi predloga lahko uO MK spremeni stopnjo priznanja. Vsak lahko priznanje prejme le enkrat. Ko prejme priznanje višje stopnje, ne more več prejeti nižje. Zahvala MK ni vključena v stopnjevitost podeljevanja priznanj in se lahko podeli večkrat. , ki izpolnjujejo pogoje in so vpisani v register MO pri MK. 15 Letnik 13 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS 51. člen Priznanje Mladina in gore je najvišje priznanje, ki ga podeljuje MK za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja planinske mladine. UO MK vsako leto podeli praviloma največ 3 priznanja Mladina in gore in sicer : • eno priznanje MO ali PD za izjemne dosežke pri vzgoji in izobraževanju planinske mladine, ki se kažejo v kvaliteti in stalnosti dela ter razširjenosti planinstva med mladimi v lokalnem prostoru; • eno priznanje posamezniku za življenjsko delo, dosežke iz stroke, objavljanja in priprave vzgojnih gradiv, učbenikov in didaktičnih pripomočkov s področja planinstva; • eno priznanje organizacijam in ustanovam izven PZS, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem planinske mladine (VVO in šole ...). VI. VIRI FINANCIRANJA IN PORABA FINANČNIH SREDSTEV 52. člen MK uporablja finančni načrt za uresničevanje programa, ki ga sprejme UO PZS in potrdi Skupščina PZS. Predlog finančnega načrta pripravi uO MK na predlog predsedstva MK. Dohodki so: • članarina mladih članov PD, • dotacije, • sredstva iz razpisov, • vplačila udeležencev akcij, • sponzorska sredstva, • drugi viri. 53. člen Iz sredstev članarine mladih članov PD se sofinancirajo vzgojno-izobraževalne akcije, založniški programi in razvojni projekti. Dotacije se smejo uporabljati samo za namene, za katere so bile podeljene. Vplačila udeležencev akcij se lahko porabijo samo za pokritje stroškov, ki so predvideni v predračunu akcije. Denar, ki se ne porabi v proračunskem letu, se prenese v naslednje leto. 54. člen Predsednik MK sopodpisuje finančne dokumente za finančna sredstva, ki so dodeljena MK, vendar le, če predhodno podpiše posebno izjavo iz sedmega odstavka 49. člena Statuta PZS. VIII. KONČNE DOLOČBE 56. člen Pravilnik mladinske komisije pri UO PZS začne veljati osmi dan po objavi v Obvestilih PZS. 57. člen Z dnem, ko začne veljati spremenjen in dopolnjen Pravilnik mladinske komisije pri UO PZS preneha veljati Pravilnik Mladinske komisije, sprejet na seji Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, dne 27. februarja 1998. PREDSEDNIK MK: PREDSEDNIK PZS: Številka: UO PZS/_-2009 Datum: Letnik 13 / številka 8 O Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PLANINSKAZVEZA SLOVENIJE UPRAVNI ODBOR PZS zapisnik 15. seje UO PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: UO/ 0220 -2009 DATUM: 01. 05. 2009 Z A P I S N I K 15. seje UO PZS, ki je bila 09. aprila 2009 na Gospodarski zbornici Slovenije (dvorana B), Dimičeva ulica 13, v Ljubljani. Seja se je pričela ob 16.00 uri. Prisotnih je bilo 22 članov UO PZS z glasovalno pravico. Prisotni so bili: Predsedstvo UO PZS: mag. Franci Ekar, Gašparič Stanko, Goršič Marko, Rudolf Skobe in mag. Uroš Vidovič, Voljeni člani UO PZS: Eržen Miro, Peršolja Borut (prišel 18.15), Rotovnik Bojan, Škerbinek Danilo, Tomše Tone, Načelniki komisij in odborov: Uroš Kuzman (MK), Boris Madon (VK), Rozi Skobe (KVGN), Franc Štibernik (GK), Vladimir Habjan (PV), Predsedniki MDO: France Benedik (Gorenjske), Drago Horjak (Koroške), Kobal Marjan (KBO), Manja Rajh(Savinjske), Lipič Drago (Pomurje), Marinka Koželj Stepic (Ljubljana), Rupnik Gregor (Posočja), Žnidarčič Albin (Primorsko - Notranjske), Ostali: Jožica Srpčič (predsednica NO), Danilo Sbrizaj (GS PZS), Vera Šmid (računovodja) in Mija Damjan -Stegu (vodja pisarne PZS). Opravičili so se: Ponebšek Roman (voljeni član), Anton Purg (Podravja), Borut Vukovič (MDO Zasavja). Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 14. seje UOPZS, z dne 12. 03. 2009. (mag Franci Ekar, zapisnik je v prilogi) 2. Pregled manjkajočih poročil za Skupščino PZS (komisij,odborov,UO PZS strokovne službe PZS) 3. Potrditev sprememb in dopolnitev finančnega načrta PZS za leto 2009 (Vera Šmid) 4. Priprave na Skupščino PZS 23.05.2009 v Trbovljah: določitev dnevnega reda (mag Franci Ekar) 5. Vplivi ekonomske recesije na delo PZS (mag Franci Ekar) 6. Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 7. Tekoče naloge organov PZS Po ugotovitvi, da je seja sklepčna je predsednik v sprejem predlagal sklep: SKLEP 1/09-04: UO PZS potrjuje predlagani dnevni red za 15. sejo UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. K 1. TOČKI PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 14. SEJE UOPZS, Z DNE 12. 03. 2009. Pripombe je poslal Danilo Škerbinek, ki so že vnesene v zapisnik. Gradivo je bilo s podano pripombo podan na mizo pred sejo. SKLEP 2/09-04: Zapisnik zadnje je sprejet v predlagani obliki z upoštevanimi pripombami. Sklep je bil soglasno sprejet. K 2. TOČKI PREGLED MANJKAJOČIH POROČIL ZA SKUPŠČINO PZS Danilo Sbrizaj je povedal, da so pripravljena vsa manjkajoča poročila, razen poročila o MDO-jih. Gradivo je bilo poslano skupaj z vabilom na sejo. Bojan Rotovnik je povedal da pogreša poročilo Predsedstva in poročila MDO-ja, pri poročilu strokovne službe pa je predlagal, da bi bila narejena primerjava poročila s preteklim letom. Predsednik mu je odgovoril, da poročila Predsedstva ni bilo nikoli posebej objavljeno, člani UO pa so z delom seznanjeni preko zapisnikov, ki jih dobivajo skupaj z gradivom za UO. Vera Šmid pa je pojasnila, da se delo Strokovne službe vsako leto povečuje in predlaga, da če se delajo primerjave naj se delajo za vsa področja. Poleg tega pa je še povedala, da je Strokovna služba okrnjena za 2 delavki, ki sta na daljši bolniški odsotnosti. Marko Goršič je pojasnil, da bo poročilo o delu mDo pripravljeno in objavljeno v skupščinskem gradivu. Predsednik je podal v sprejetje predlog Bojana Rotovnika, da se pripravijo dodatna poročila, vendar predlog ni bil sprejet. (4 ZA, 17 PROTI). Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Po razpravi je bil na glasovanje dan v sprejetje: SKLEP 3/09-04: Upravni odbor se je seznanil še z manjkajočimi poročili. Sklep je bil sprejet. Pred začetkom naslednje točke je predsednik člane UO seznanil s podatki, koliko PD in v kakšni količini kupujejo planinko literaturo v Planinski založbi, ki pa je zelo slaba. K 3. TOČKI POTRDITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2009 Gradivo je bilo poslano skupaj z ostalim gradivom Vera Šmid je podala pojasnila k finančnemu načrtu. Plan je predvidevanja, ker se še ne ve koliko bomo dobili iz raznih razpisov, poročilo na koncu leta pa pokaže realno sliko. Bojan Rotovnik je podal pripombo, da se prihodki od PUS Bavšica zapišejo tako kot so odhodki, saj se PUS Bavšica pokriva sama. Postavil je vprašanje na podlagi česa je planirano 15% višji prihodki Založbe. Zakaj se povečujejo stroški preko študentskega servisa, bruto plač in potnih stroškov? Prosil je, da se razčleni postavka 6/1. Višji prihodki pri Založbi so, ker se predvideva statistika večletnega poslovanja. Predsednik PZS je predlagal, da se poročilo natančno pripravi in se s tem seznani člane UO. O delu, zahtevah in nalogah v tujih organizacijah (CAA) je pojasnil Danilo Škerbinek. Pobuda: Na naslednjo sejo UO naj se uvrsti točka pregled članstva in članarine PZS v mednarodnih organizacijah in stališče naših predstavnikov do tujih organizacij. SKLEP 4/09-04: Upravni odbor je sprejem predlog finančnega načrta 2009 in ga predlagal Skupščini PZS v potrditev. Sklep je bil sprejet. K 4. TOČKI PRIPRAVE NA SKUPŠČINO PZS 23.05.2009 V TRBOVLJAH, DOLOČITEV DNEVNEGA REDA Predsednik je pojasnil, da priprave potekajo, predlog dnevnega reda je bil posredovan vsem članom UO, dodatno je pojasnil, da bo na skupščini vključeno predavanje o Alpski konvenciji in vloga PZS v njej. SKLEP 5/09-04: Člani UO so sprejeli, predlog dnevnega reda za Skupščino PZS in poročilo o pripravah nanjo. Sklep je bil sprejet. K 5. TOČKI VPLIVI EKONOMSKE RECESIJE NA DELO PZS Predsednik PZS je podal splošno informacijo recesijskega stanja. Danilo Sbrizaj je povedal, da je glede na razpravo na prejšnji seji pozval vse načelnike komisij in odborov ter člane UO da naj pošljejo predloge kako pristopiti k varčevanju. Svoje predloge so poslali KGP, VK, ZO, OP, KVGN, KTK, Danilo Škerbinek, Bojan Rotovnik in Manja Rajh. Člane UO je informiral s prispelimi varčevalnimi predlogi, večina odgovorov je bilo, da že varčujejo po svojih močeh. Edino kar bi lahko še naredili je zmanjševanje števila sej, pri VK bi za izobraževanje uporabljali inštruktorje iz tiste regije, kjer je izobraževanje, da bi se odvijalo v enem dnevu, če je možno, Planinska založba lahko zmanjša program izdaje edicij in bi jih prenesli v leto 2010, vendar se s tem zmanjša tudi prihodek. OP se znižajo strošek izdelave priznanj. Danilo Sbrizaj je povedal, da je potrebno varčevati, vendar tudi iskati nova sredstva, pripravit programe, kjer bi lahko dobili dodatna sredstva. V razpravo so se vključili Uroš Vidovič, ki je predstavil pospeševanje prodaje PV in Založbe. Manja Rajh je opozorila, da je naprej potrebno predvidevati in upoštevati stroške. Danilo Škerbinek je bil mnenja, da bi morali biti strokovni sodelavci tisti, ki bi skupaj s komisijami pripravili konstruktiven program. Rozi Skobe je podala predlog, da se v animacijo za PV doda še, da je revija tudi za tiste, ki jih zanima gorska narava. Miro Eržen je povedal, da je potrebna najprej organizacija znotraj PZS, seje morajo biti učinkovite in konstruktivne. Največji problem je njena neučinkovitost, potrebno je popolno prestrukturiranje delovanja zveze od vrha do zadnjega društva. Bojan Rotovnik je povedal, da je pričakoval strokovne odgovore na njegove pripombe, ki jih je podal po zadnji seji UO in opozoril na nerealizirane sklepe zadnje seje. V razpravi so sodelovali Drago Horjak, kako pridobiti dodatna sredstva, Uroš Vidovič, Franc Štibernik, ki je se je dotaknil problema-sklad za koče Danilo Škerbinek in na koncu je bil v sprejem podan sklep: SKLEP 6/0904: GS je zadolžen, da ponovno pozove člane UO in načelnike komisij za predloge varčevalnih ukrepov. GS do 10. maja naredi zbir in analizo predlogov varčevalnih ukrepov do 10. maja. Danilo Škerbinek je razpravljal glede skupne planinske lastnine in gospodarjenja z njo in na koncu podal predloge: Letnik 35 / številka 9 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 1. izvajanje sklepa skupščine iz leta 1999 o možnosti prenosa planinskih zemljišč oz. lastnine na PD za preprečitev škode do nadaljnjega takoj ustaviti 2. razjasniti vsebino sklepa skupščine PZS leta 1999 o vsebini prenosa planinskih zemljišč na PD 3. razmisliti ali je preudarno v sedanjih ekonomskih razmerah nadaljevati s katero koli varianto interpretacije prenosa zemljišč na PD, saj bo PZS verjetno lažje branila skupno planinsko premoženje; smiselno bi bilo tudi, da PD, ki ne zmorejo dobro gospodariti dano zemljišče vrnejo PZS; 4. v najkrajšem možnem času je potrebno ugotoviti in podpisati popolno stanje planinske lastnine s stanjem ZK leta 1999, izdelati poročilo o oddaji planinskega premoženja, pod kakšnimi pogoji in koliko planinske lastnine je bilo že odtujene, v kakšni površini in vrednosti ter kdo je sedaj lastnik prenesenih površin; 5. da SS PZS z GK PZS za letošnjo skupščino PZS pripravi predlog, da se sklep o mogočem prenosu skupne planinske lastnine na PD do tedaj, ko bodo pripravljeni jasni odgovori na 2. 3. 4. in 6. predlog tukajšnjih sklepov prekliče; 6. preveriti je potrebno ali so bili predloženi dokumenti za UO PZS ob prenosu lastnine identični z dokumenti za spremembe vknjižbe v zemljiško knjigo. Poleg gornjega se je pred PZS v zvezi s skupnim planinskim premoženjem pojavil še en problem in sicer želja po odtujitvi skoraj 10 ha velikega planinskega zemljišča na Pohorju na Sklad kmetijsko-gozdnih površin RS. Predlog: Navedeno zadevo je potrebno po zakonski poti takoj blokirati, primer mora preveriti neodvisni pravni strokovnjak, ki naj pripravi za UO poročilo. UO mora določiti čas in imenovati odgovorno osebo za realizacijo te zadeve. Franc Štibernik, ki je pojasnil, da je od strokovnega sodelavca in članov predsedstva že zahteval določeno podatke o pogodbah, prenosih lastnin, stanja ZK. Vseh podatkov še ni dobil in upa, da se bo k temu resno pristopilo. Manja Rajh je bila mnenja, da je PZS sestavljena iz PD in vse kar je od PZS je društveno, da je zveza dobila premoženje od društev. Na gospodarski komisiji je že prosila, da se dobi podatek kdo je bil prej lastnik, preden se je vse preneslo na PZS. Bojan Rotovnik je povedal, da je skrajno neprimerno o tako pomembni vsebini razpravljati brez predhodno posredovanega gradiva, nepripravljeni in brez kakršnih koli podatkov. Če je naš najvišji organ sprejel sklep je sklep veljaven in mi nimamo pravice o tem razpravljati. Se pa pridružuje mnenju g. Škerbineka, da je potrebno narediti revizijo premoženja, kaj imamo, kaj je vneseno in urejeno. V razpravo sta se vključila tudi Marko Goršič in Rudolf Skobe. Predsednik je podal pobudo, da GK v sodelovanju s strokovno službo in pravnikom pripravi dokumente -poročilo o najbolj kritičnih, nerešenih zadevah in s tem seznani člane UO, rok do konca leta 2009. K 6. TOČKI VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • Miro Eržen je v projekciji predstavil potek projekta Slovenski planinski muzej. Strokovna služba pošlje vsem predsednikom MDO predstavitveno projekcijo na CD-jih. Podan je bil predlog, da se pred vsemi planinskimi akcijami (seje, tabori, tečaji, skupščina,...) predstavi animacija za SPM. • Rozi Skobe je predstavila pravilnik o priznanjih KVGN. Gradivo je bilo članom UO posredovano. Po krajši razpravi je bil sprejet SKLEP 7/09-04: UO so sprejeli pravilnik o priznanjih KVGN. Sklep je bil sprejet z 1 glasom proti. • Obe kartografski hiši s katerimi poslovno sodeluje Založba (Kartografija in Geodetski zavod Slovenije) imata velike težave pri planiranju in izdelavi naših kart, saj so roki za pripravo planinskih vsebin (pota, koče) velikokrat prekoračeni in se izdelava vedno znova prelaga. Komisija za planinske poti je zato v dogovoru s predsednikom Založniškega odbora PZS predlagala za rednega člana Založniškega odbora g. Bogdana Seligerja. G. Seliger je zadolžen za koordinacijo med Založbo in Komisijo za planinske poti ter z izvajalci (Kartografija, GZS). SKLEP 8/09-04: V Založniški odbor PZS pri UO PZS se imenuje člana Komisije za planinske poti g. Bogdana Seligerja. • DODATNA TOČKA: Komisija za planinske poti in Planinska založba sta na podlagi Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 16, z dne 15. 2. 2008 pripravili cenik oz. pogoje za pridobitev podatkov iz katastra planinskih poti, ki se šteje kot avtorsko delo in je last Planinske zveze Slovenije, za zunanje uporabnike (gradivo je bilo posredovano članom UO) Po razpravi je bil sprejet SKLEP 9/09-04: UO PZS pooblašča ZO za pripravo cenika posredovanja podatkov o planinskih poteh na podlagi meril, ki so bila v gradivu predstavljena članom UO. Zakonodaja in uradne objave 3 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave • Franc Štibernik je predstavil gradivo za najvišje cene nočitev in osnovne prehrane. Obiskovalcem, ki pri mizi v planinski koči uživajo le lastno hrano (iz nahrbtnika) in hrane v koči ne naročijo (predlog vsaj čaj) se zaračuna pogrinjek 1€ na osebo (predlog plačila tega prispevka so oproščeni otroci PO. Po razpravi je bil v sprejetje dan SKLEP 10/09-04: UO PZS je v skladu s 50. členom statuta PZS sprejel sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. Kategorije, ki ga je v skladu s 15. članom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč« pripravila GK UO PZS. Sklep je bil sprejet z 11. glasovi ZA. Pobuda: GK naj pripravi navodila kaj sestavlja pogrinjek. • Sprejeta je bila pobuda. da se pripravi posvet z upravljavci koč. K 7. TOČKI TEKOČE NALOGE ORGANOV PZS • Manja Rajh je postavila vprašanje glede upokojitve oz. izpolnjevanja pogojev za upokojitev GS in če se išče novega GS. • Pobuda Bojana Rotovnika: Na naslednjo sejo UO naj se uvrsti točka pregled članstva in članarine PZS v mednarodnih organizacijah in stališče naših predstavnikov do tujih organizacij. • Postavil je še vprašanja: 1. Na pretekli seji je bilo govora o prekoračitvi pristojnosti P UO o sprejemanju sklepov, bil je pozvan da jih navede in jih je posredoval GS, vendar še ni dobil odgovora 2. Zakaj kot voljeni članov ni dobil vpogled zapisnikov sestankov predsednikov MDO za leto 2008? Marko Goršič mu je podal odgovor, da mu naj mu predsednica Savinjskega MDO posreduje zapisnik v katero je vključeno njegovo PD. • Borut Peršolja je opozoril na zapisnik NO in o neizvršenem sklepu o individualni pogodbi za GS. Predsednik je pojasnil, da je bila pogodba za GS usklajena in pregledana s strani pravnika. Seja je bila sklenjena ob 20.40 uri. Zapisala: Mija Damjan-Stegu Danilo Sbrizaj l.r. sekretar PZS mag. Franci EKAR l.r. Generalni predsednik PZS PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Skupščina 2009 SKUPŠČINA PZS 1001 LJUBLJANA. DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: S/0245 - 2009 DATUM: 23. 05 .2009 Z A P I S N I K zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije, ki je bila 23. maja 2009 v Osnovni šoli Trbovlje, Mestni trg 6, Trbovlje. Lista prisotnosti delegatov in Poročilo Verifikacijske komisije o prisotnosti delegatov na zasedanju Skupščine PZS dne 23.05.2009, sta priloga zapisnika (PRILOGA I in II). Magnetogramski zapis je priloga arhivskemu delu zapisnika. Zasedanje se je pričelo ob 09.30 Mag. Franci Ekar, predsednik PZS je pozdravil goste, ki so se odzvali povabilu na Skupščino PZS: Bogdana Baroviča, župana občine Trbovlje, Igorja Robleka, predstavnika stalnega sekretariata Alpske konvencije v Innsbrucku, mag. Tanjo Bogataj, namestnico generalnega direktorja Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, Roberta Kralja, predstavnika letalske Policije na Ministrstvu za notranje zadeve, Dušana Polajnarja, predstavnika Gorske reševalne zveze (GRZS), Milico Slokar, sekretarko Uprave RS za zaščito in reševanje, oddelek za naravne nesreče. Letnik 35 / številka 9 - 2009 4 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Po minuti molka za vse člane Planinske zveze, ki so preminuli v zadnjem letu je predsednik predlagal delovno predsedstvo: PREDSEDNIK: Uroš Vidovič delegat PD Ptuj ter ČLANI: Bojan Gorjup delegat PD Trbovlje Marica Okršlar delegatka PD Gorje Jože Ružič delegatka PD Matica Murska Sobota Tomaž Wilenpart delegat PD Ljubljana matica Prisotni delegati so soglasno potrdili predlagani predlog Delovnega predsedstva. Skupščina je nadaljevala s kulturnim programom v katerem je nastopil Franc Vertačnik, profesor na glasbenimi šoli, ki nam je na harmoniko zaigral planinsko himno Oj Triglav moj dom in š nekatere druge viže. Zbrane so pozdravili tudi predsednik PD Trbovlje Vili Treven in Bogdan Barovič, župan občine Trbovlje. Oba sta zaželela dobrodošlico vsem planincem, delegatom, ki so udeležili skupščine, da bi potekala v dobrem vzdušju in konstruktivno dovršeno. Uroš Vidovič, predsednik delovnega predsedstva (v nadaljevanju: DP) se je v svojem imenu in imenu članov Delovnega predsedstva zahvalil za zaupanje in predlagal, da se zasedanje nadaljuje po predlaganem dnevnem redu. Pojasnil je, da v predpisanem roku 14 dni pred zasedanjem skupščine ni bil poslan noben predlog za spremembo ali dopolnitev dnevnega reda in se skupščini predlaga v sprejem dnevni red, kot je bil posredovan ob sklicu. DNEVNI RED zasedanja: 1. Začetek Skupščine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Alpska konvencija in vloga PZS - predstavnik stalnega sekretariata AK 3. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 4. Poročilo Verifikacijske komisije 5. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 6. Pregled realizacije sklepov zasedanja Skupščine PZS v letu 2008 7. Poročilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v letu 2008 s pregledom članstva v letu 2008 8. Poročilo Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije v letu 2008 9. Potrditev finančnega poročila za leto 2008 10. Poročilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2008 11. RAZPRAVA O POROČILIH 12. Potrditev programa dela PZS za leto 2009 13. Potrditev finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2009 14. Predaja potrdil o včlanitvi SKLEP 1: Delegati so soglasno sprejeli dnevni red. Uroš Vidovič je povedal, da delegati glasujejo z dvigom kartončkov, ki so jih prejeli ob oddaji pooblastila pri vstopu v dvorano in razpravljavce opozoril na prijavo k razpravi in na čas trajanja posamezne razprave skladno s 23. in 24. členom Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije. Zasedanje Skupščine se je nadaljevalo z IZVOLITVIJO ORGANOV SKUPŠČINE PZS SPREJETA STA BILA SKLEPA: Predlagani in soglasno izvoljeni so bili: Zakonodaja in uradne objave 5531 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave SKLEP 2. za zapisnikarja: Mija Stegu, vodja pisarne Planinske zveze Slovenije in za overovatelja zapisnika: Bogdan Seliger, delegat PD Horjul in Franca Kocbeka, delegat PD Miklavž na Dravskem polju SKLEP 3. Verifikacijska komisija v sestavi: predsednik: Marko Goršič, delegat PD Podpeč Preserje in člana: Nevenko Pejčič, delegatka PD Integral in Hermana Rednaka, delegat PD Blagajana K 2. točki ALPSKA KONVENCIJA IN VLOGA PZS - PREDSTAVNIK STALNEGA SEKRETARIATA AK Uvodno besedo je imela ga. Rozalija Skobe, načelnica Komisije za varstvo gorske narava. Po poročilu(poročilo priloga arhivskemu izvodu priloga III) je podala tudi sklep, ki bo dan v sprejetje pri 11. točki dnevnega reda. Rozalija Skobe je k besedi povabila Igorja Robleka, predstavnika stalnega sekretariata alpske konvencije v Innsbrucku, ki je predstavil delo, naloge in organiziranost Alpske konvencije. Za njim je skupščini predstavila projekt skupnega sodelovanja ministrova z AK tudi mag. Tanja Bogataj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor. Na koncu pa je poročilo Alpska konvencija in PZS podal tudi Danilo Škerbinek, član UO in član predsedstva CAA (priloga IV). K 3. točki UVODNO POROČILO MAG. FRANCIJA EKARJA, PREDSEDNIKA PZS Mag. Franci Ekar je povedal, da smo po statistiki članstva v samem vrhu. Aktivnosti mladih, usposabljanja, alpinizma, varstvo narave so posebno poslanstvo, ki ga je potrebno še naprej gojiti. Gospodarstvo PZS, narejene so točne analitike, še naprej moramo biti varčnejši, racionalnejši. Čas je, da PD ne bi smela biti ograjena v lokalni skupnosti ampak bi morali delovati tudi navzven. Zahvalil se je Slovenski vojski, za pomoč pri prevozu s helikopterji, ministrstvu za notranje zadeve, za pomoč pri reševanju. Poudaril je, da kadar človek išče pomoč na gori naj pokliče brez kakršne koli bojazni. Zima je naredila veliko škode na planinskih postojankah in planinskih poteh, kar bo potrebno solidarnostno priskočiti na pomoč. Predsednik je povzel pomembne datumu, ki smo jih in bomo obeleževali (Kugy, Tuma, Frischrauff, Alojz Knafelc, 30 let prvega vzpona na Mt. Everest) Svoje poročilo je zaključil z besedami, da mora biti kvaliteta pred kvantiteto na vseh področjih. Po uvodnem poročilu predsednika PZS je predsednik delovnega predsedstva dal besedo gostom, da pozdravijo delegate. Prvi je pozdravil Dušan Polajnar GRZS, ki je pohvalil povezovalnost med obema zvezama, ki je nastala v tem letu, želi še naprej dobro delo in je prenesel tudi pozdrave od predsednika GRZS Mira Pogačarja. Besedo je prevzel Robert Kralj, Slovenska policija, ki je pozdravil segmente vzgoje, varnosti na predvsem na planinskih poteh, v gorah in tudi drugje, kjer je stičišče obeh organizacij. 4. točka POROČILO VERIFIKACIJSKE KOMISIJE Poročilo Verifikacijske komisije je podal Marko Goršič, predsednik komisije. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bilo ob 10. uri na zasedanju Skupščine PZS navzočih 92 glasov delegatov (od skupno 255 glasov delegatov) oz. 36,08%. Poročilo Verifikacijske komisije je priloženo zapisniku (PRILOGA II). Glede na poročilo Verifikacijske komisije in ob ugotovitvi, da je na zasedanju Skupščine PZS prisotno zadostno število glasov za odločanje, se je zasedanje nadaljevalo s: Letnik 35 / številka 9 - 2009 6 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 5. točko SPREJEM POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Poslovnik o delu Skupščine je bil objavljen v posebni številki Obvestil PZS (23. april 2009). Uroš Vidovič, predsednik DP je predlagal, da delegati glasujejo o sprejemu Poslovnika o delu Skupščine PZS. SKLEP 5: Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije je bil sprejet soglasno. 6. točka PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS V LETU 2008 Informacija o realizaciji sklepov zasedanja Skupščine PZS v letu 2008 je bila objavljena v posebni številki Obvestil PZS (23. april 2009). V skladu z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS je Uroš Vidovič, predsednik DP predlagal, da dodatno podajanje obrazložitve ni potrebno. 7. točka POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV V LETU 2007 S PREGLEDOM ČLANSTVA V LETU 2008 Gradivo je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 23. april 2009. Ker se poročevalci k razpravi niso prijavili je Uroš Vidovič, predsednik DP predlagal, da skladno z 21. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS, Skupščina PZS odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že v celoti posredovano delegatom. Miro Eržen je s slikovno predstavitvijo podal informacijo o projektu Slovenski planinski muzej, potek gradnje in finančno konstrukcijo. 8. točka POROČILO ČASTNEGA SODIŠČA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 2008 Poročilo je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 23. april 2009. 9. točka POTRDITEV FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 2008 Gradivo je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 23. april 2009. 10. točka POROČILO NADZORNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2008 Gradivo je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/ 23. aprila 2009. 11.točka RAZPRAVA O POROČILIH IN SPREJEM SKLEPOV Razprava k 2. točki Tomaž Willenpart, delegat PD Ljubljana - Matica je povedal, da zelo podpira Alpsko konvencijo, vendar nikjer ni zasledil oskrbovanja koč, oskrbovanje planinskih postojank z naravnimi viri energije (veter, sončne celice) ni vedno mogoče, nikjer v dokumentih ni navedenega planinstva, samo turizem ter poudaril, da se to mora vnesti v obstoječe dokumente sicer planinskih vodnikov ni več in so samo še turisti. V sprejetje je bil podan sklep Rozalije Skobe, načelnice Komisije za varstvo gorske narave SKLEP 4: PZS se bo v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji aktivno vključila v uresničevanje vseh njenih protokolov obeh deklaracij in za vsakega posebej izdelala akcijski načrt. Sklep je bil sprejet soglasno. Razprava k 3. točki Danilo Škerbinek APD Kozjak, je prenesel pozdrave Josefa Klennerja, predsednika združenja CAA, ki šteje skoraj 1.800.000 članov in je tudi PZS članica. Povedal je, da je to organizacija, ki omogoča koriščenje več kot 1600 koč v 9 državah s kar uglednim popustom. CAA je v veliki dilemi kako vodit to organizacijo v bodoče. Stiki z Brusljem so pokazali, da bi ta organizacija morala postati evropska, kar pomeni, da 8 držav zvez iz alpskega loka moralo vključiti v to organizacijo še druge. Planinske organizacije se morajo pojaviti z pravico odločanja v Bruslju pri sprejemanju norm in standardov Zakonodaja in uradne objave 7 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave planinskih koč, planinskih poti. Posledice teh standardov bodo prizadele vse planince po svetu. V tesnem sodelovanju s CAA lahko PZS veliko pridobi. Predloga predsedniku in predsedstvu PZS, da dobro poskrbi za sodelovanje s CAA. Izvajanje predlaganih nalog, člani PD, nesreče in njihovo usposabljanje Skupščinska poročila so bogata. Za rezultati se skriva ogromno dela. Koliko vaj, treningov, organizacijskih sestankov ter dela...in odpovedovanja je skrito očem za predstavljenimi rezultati. Mislim, da so si vsi sodelujoči tudi na tem mestu zaslužili naše priznanje. Toda naša pot gre naprej. Predsednik g. Franc Ekar nas je o tem opozoril v uvodnem sestavku gradiva za skupščino, kasneje pa so razvidni načrti organizacije tudi iz Programa dela PZS za leto 2009. Veliko nalog je predstavljeno in so pred našo Zvezo. Nekatere od njih po vsebini sodijo v delokrog obstoječih komisij, nekaj je takih, ki jih ni mogoče dati v izvajanje kateri od obstoječih komisij. Kot član UO ugotavljam, da že za izvajanje teh nalog potrebujejo obstoječe komisije nove sodelavce, še več pa jih je potrebno za komisije, ki jih bo treba formirati (kadrovska dejavnost, finančna ter pravna komisija, propagandna komisija, muzej, proučevanje zgodovine PZS, ureditev in vodenje lastništva PZS,.). S tem prispevkom se oglašam ker menim, da je današnja skupščina mesto, kjer je te potrebe treba predstaviti. Predlagam, da predsedstvo in UO kar najhitreje izvedeta aktivnosti za opisane popolnitve, saj sicer ne vidim možnosti, da bi pri izvajanju nalog in še številnega drugega lahko bili uspešni. Ga. Šmid iz SS PZS je za nedavno sejo Odbora za članstvo pripravila lepo pregledne podatke o gibanju članov MDO, celotnega članstva in članarin za preteklih 5 let. Podatki so tudi v skupščinskem gradivu. In kratek komentar Odbora! Razveseljivo je, da se je v petih letih število članov PD povečalo za 10 %, število A članov se povečuje po vseh MDO in se je v pet letih podvojilo, žal to članarino premalo izbirajo vodniki, alpinisti, vodstveni kader PD in drugi izmed najaktivnejšega dela vsega članstva, ki so radi svojih aktivnosti najbolj izpostavljeni možnim nesrečam, to je tudi vzrok, da je ta kategorija članstva najoptimalnejša tj. osebe s tem članstvom so v primeru nesreče deležne najvišjih odškodnin. Društvom - članicam PZS gre zahvala za pridobivanje novega članstva, brez dvoma je treba zahvalo iz tega mesta nasloviti še številnim osebam, ki so k temu doprinesle. Mnoga PD nagrajujejo delo svojih vodnikov in prizadevnih odbornikov tako, da jim poravnajo razliko članarine med A in B članarino. Pozornost v navedenih podatkih pa mora pritegniti dejstvo, da je članstvo S+Š še nadalje v upadanju, v petih letih skoraj za 20%! Upadanje je treba ustaviti in trend pričeti izboljševati. Očitno je, da bo treba več pozornosti v bodoče v društvih nameniti tudi starejšemu članstvu, najsi bo to v klubih upokojencev ali v skupinah starejših v PD. Mnoga društva so pri tem zelo uspešna. Primeren bi bil seminar, kjer bi se pogovorili o pospešitvi dela z tema dvema vrstama članstva. Cilj planinske organizacije z več stransko prednostjo bi naj postala stalnost članstva. Pred nekaj dnevi so nas prijatelji iz PZ Južna Tirolska seznanili, da je 98 % njihovega članstva stalno. Zveza ima podobno število članov kot PZS, število prebivalcev na tem področju pa je nekaj krat manjše. Statistični podatki o gibanju članstva v PZS so bili posredovani predsednikom mDo, Generalni sekretar jih je pozval, da se na sestankih MDO ob teh podatkih pogovore in na PZS posredujejo svoja tozadevna spoznanja. V poročilu za skupščino je omenjeno delo Odbora na področju enotnega informacijskega sistema Zadeva je sedaj izvedena tako daleč, da je na podlagi usklajenih elementov potrebne vsebine pred nekaj dnevi programsko podjetje, ki že dalj časa urejuje programske zadeve za PZS obvestilo, da so pripravili zasnovo projekta centralne evidence članstva kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema. Ta projekt je osnova za sodobno in preglednejše delo s članstvom, omogoča ažurni vpogled v njeno sestave, olajša zadeve v zvezi z urejevanjem članskega statusa ter še mnogo drugega in bo PD po izkušnjah v tujini zelo olajšal delo. Projekt je pripravljena za njegovo predstavitev organom PZS. Po tem dejanju bo s možnimi dopolnitvami projekt obravnavan s predstavniki PD, ki so sami na tem področju storili že velike korake, s tem se bo projekt preizkusil ter po potrebi še dopolnil. Projekt bo mogoče izvesti po fazah. Brez opisanih korakov PZS nima možnosti, kandidirati za sredstva države, ki se razpisujejo za take projekte. Varnostna situacija v naših gorah. V letu 2008 je GRZS reševala 82 članov PD. Prepričan sem, da je bilo nesreč še več, vendar so bile k sreči lažje poškodovani, pa so jih oskrbeli sopotniki na izletih. Vzroki za potrebno pomoč gorskih reševalcev po podatkih GRZS so bili 52 x zdrs, 9 x izčrpanost, 1 x padajoče kamenje, 13 x bolezenski vzroki, 5 x je planinec zašel in 5 x so se ti iz izletov prepozno vrnili, pa so zaskrbljeni svojci sprožili alarm. Med ponesrečenimi je bilo 14 oseb težje poškodovanih, enajstim pa ni Letnik 35 / številka 9 - 2009 8 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave bilo več pomoči. Spoštovani, podatek je zelo visok in boleč. Komisija za gorsko reševanje PZS bo navedene podatke še podrobneje analizirala. Gibanje oz. hoja planincev po naših gorah ter ocena njihove pripravljenosti in znanja na osnovi obnašanja pogosto kažejo žal na pomanjkljivo znanje,pripravljenost in odgovornost. Ne smemo pozabiti, da se nam ljudje pridružujejo ter vključujejo v našo organizacijo tudi zato, da se usposobijo za vse potrebno za varno planinsko dejavnost ali vsaj za varno hojo po gorah. Zakaj vse to navajam? Že okoli leta 1960 smo pričeli pri več PD s prirejanjem osnovnega planinskega usposabljanja, kar smo imenovali planinska šola. Leta 1966 smo pripravili in izdali prvi pisni program PŠ, ki je bil v kasnejših ponatisih večkrat izpopolnjen, leta 2005 pa smo dobili že kar bogato učno gradivo za izvajanje tega usposabljanja. V sedemdesetih letih (torej pred več kot 30 leti) je letno opravilo PŠ in je bilo izdanih preko 1000 potrdil. V preteklem letu so po podatkih PZS naša planinska društva izvedla 13 planinskih šol. Če upoštevamo, da je to osnovno planinsko izobrazbo opravilo le 298 udeležencev, kar pomeni 0,5 % članstva, je to zelo malo. Imamo kar precej strokovnih kadrov, zlasti vodnikov PZS, ki so še kako dragoceni pa tudi poklicani, da pridobljeno znanje prenašajo naprej. Predlagam, da PD svoji nalogi na področju usposabljanja svojega članstva store več. Kot član Nadzornega odbora Ustanove sklad Okrešelj, ki si je zadal nalogo štipendiranja in pomoči otrokom smrtno ponesrečenih gorskih reševalcev, sem bil pretekli mesec ob predstavitvi lanskega poslovanja sklada v zelo neprijetni koži. Iz poročila sledi, da se je le eno PD iz vse Slovenije odločilo na izbrani način (sodelovati je možno s prodajo nalepk podpornik, s podporo ali dotacijo) sodelovati pri sofinanciranju te nad vse humanitarne poteze. Verjetno se je pozabilo na funkcijo tega sklada. Predlagam, da svoj odnos spremenimo. K točkam 4. 5. in 6. ni bilo prijavljene nobene razprave. V sprejetje je bil podan: SKLEP 6: Skupščina PZS sprejema pisno informacijo o realizaciji sklepov, sprejetih na zasedanju Skupščine PZS, dne 17.05.2008 Sklep je bil soglasno sprejet. Razprava k. 7. točki Jože Ružič PD Matica Murska Sobota, Slovenski planinski muzej je nacionalen projekt, ki bo povezoval celotno planinsko gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško srenjo v Sloveniji. Slovenci se bomo z njim postavili ob bok velikim alpskim narodom. Postal bo informacijsko in družabno središče planincev in turistov. Svojim delovanjem bo zmeraj spodbujal mlade, da se vrnejo nazaj k naravi. Poslanstvo Slovenskega planinskega muzeja smo zato pospremili z geslom: »Naveza za vrhove prihodnosti.« Vse lepo in prav zapisano, resnica pa je bistveno drugačna. Spet smo priča ne izvrševanju sklepov Skupščine, najvišjega organa Planinske zveze Slovenije. Dogovorili smo se, da bomo tri leta zapored pobrali od vsakega člana po en EUR, kot prispevek planincev za muzej. Ustanova Avgusta Delavca je bila namenjena tudi za tovrstno zbiranje sredstev. V svežem poročilu Ustanove lahko zasledimo, da nam je po letu in pol uspelo vplačati 25% predvidenih sredstev, vendar bi bil ta znesek precej nižji,če nekatera društva ne bi obveznosti vplačala v celoti v naprej. Teh je 44 in tistih z delnim vplačilom 31. Skupaj okrog 75 društev od skupno cca 240. No nekaj jih je menda še tudi podpisalo pogodbe, ostali pa nič. Vsa prizadevanja in prošnje gonilne sile SPM Mira Eržena in drugih so zastonj. Ignoranca in posmeh sklepom najvišjemu organu PZS Skupščini. Vsi izgovori o lastnih investicijah, o izvzetju posameznih kategorij članov in še kaj bi se našlo je le izigravanje sklepov. Tudi na sestankih predstavnikov društev na MDO-jih smo se strinjali z sklepi Skupščine,vendar kot kaže za večino s figo v žepu. Taka dejanja upam si trditi niso v ponos slovenski planinski srenji skratka lahko nas je sram. Geslo »Naveza za vrhove prihodnosti.« je na zelo tanki in prepereli vrvi. Ali jo bomo uspeli vzponom zamenjati, je odvisno samo od nas, danes tukaj prisotnih. Muzej raste, imamo bogato planinsko zgodovino, imamo materiale, ki bi jih čim prej bilo potrebno predstaviti širši, ne samo planinski srenji. K razpravi me je še posebej vzpodbudil uvodnik Mateje Pate v majski številki Planinskega vestnika,ko z grenkobo ugotavlja in razmišlja, kaj smo v primerjavi z Novo Zelandijo mi, ki ima dva muzeja,saj jih v vsakem pogledu na tem področju prekašamo. Povsem se strinjam z njeno ugotovitvijo, da nas je lahko sram, da v tolikih letih nismo bili sposobni vse te bogate dediščine Zakonodaja in uradne objave 9 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave zbrati na enem mestu,v slovenskem planinskem muzeju. Uvodnik zaključuje z mislijo: Upajmo, da bo načrtovani in dolgo pričakovani SPM ugledal luč sveta in da bomo lahko z veseljem in ponosom na ogled postavili pomemben del naše narodne identitete in se končno tudi na tem področju dostojno postavili ob bok drugim planinskim narodom. Seveda bomo to lahko dosegli samo s skupnimi močmi. Pomislimo ali je res en EUR letno, samo tri leta, tako velik denar, da ga ne bi zmogli, seveda brez fige v žepu, nameniti za naš slovenski planinski muzej. Ali si bodo tisti, ki preprosto ignorirajo sklepe Skupščine in nočejo prispevati teh minimalnih sredstev, upali prestopiti prag našega muzeja. Izpostavil bi mišljenja nekaterih ali so MDO potrebni in pojasnil, da marsikatero društvo ne zmore povezavo s PZS, in MDO so tisti vezni člen, da se ta vez ohranja pri prenosu sporočil. Tomaž Willenpart, delegat PD Ljubljana - Matica Razpravljal je o poročilu Gospodarske komisije zaradi načina gospodarjenja s planinskimi objekti, ki sedaj prehaja na članstvo v obliki komisije take, ki je ni mogoče in ni uspešno. Po razpravah je bil v sprejetje podan: SKLEP 7: Skupščina PZS sprejme poročilo o delu UO PZS in njegovih organov v letu 2008 s pregledom članstva v letu 2008. Sklep je bil soglasno sprejet. Pri 8. točki ni bilo razprave in je bil sprejet: SKLEP 8: Skupščina pZs sprejme poročilo častnega sodišča PZS v letu 2008. Sklep je bil soglasno sprejet. Razprava k 9. točki Tomaž Willenpart, delegat PD Ljubljana - Matica j e razpravljal o poročilu neodvisnega revizorja. Priporoča, da bi bila podana pobuda na pristojne organe, da bi bila PD-ja oproščena revizije. Po razpravi je bil sprejet: SKLEP 9: Skupščina PZS potrjuje finančno poročilo PZS za leto 2008, ki ga je predhodno sprejel UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. K 10. točki ni bilo prijavljene nobene razprave. V sprejetje sta bila podana: SKLEP 10 in 11: NO predlaga Skupščini PZS, da sprejme naslednje sklepe: 1. Na osnovi ugotovitev v poročilu potrdi letno poročilo PZS za leto 2008 z razporeditvijo presežka prihodkov v višini 3.646€ v društveni sklad. 2. Da Upravni odbor PZS v letu 2009 sprejme Pravilnik o povračilu določenih (potnih in drugih) stroškov zaposlenih in prostovoljnih delavcev, ki delujejo v organih in komisijah PZS. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. 12. točka Pri tej točki je razpravljal: Tomaž Willenpart, delegat PD Ljubljana - Matica je razpravljal o Tržaški koči na Doliču. Stanje, ki ga je pustila letošnja zima je katastrofalno. Problem, ki je nastal s podrtjem koče ni samo planinski ampak tudi državni. PD Ljubljana - Matica je pripravljena dati del sredstev za obnovo te koče. Predlagal je, da bi se začeli zbirati prostovoljni prispevki za koče okoli Triglava. Na koncu svoje razprave je podal predlog, da bi UO in Predsedstvo UO PZS zadevo konkretnejše proučilo, ponudil je tudi pomoč njihovega PD, da se začnejo zbirati sredstva, da se koča čim prej spet postavi. Jože Stegnar, PD Križe je razpravljal o zbiranju donacije za planinsko kočo na Doliču, predlagal je da se naredijo boni za nočitve po neki določeni vrednosti, ki bi imeli veljavnost 10 let. Po razpravi je bil sprejet: SKLEP 11: Skupščina PZS potrjuje program dela PZS za leto 2009 v objavljenem besedilu. Sklep je bil soglasno sprejet. Letnik 35 / številka 9 - 2009 10 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 13.točka Pri tej točki ni bilo razprave in sta bila v sprejetje podana: SKLEP 12 in 13: 1. Skupščina PZS sprejme finančni načrt PZS za leto 2009. 2. Skupščina PZS sprejme dodaten sklep s katerim pooblašča UO PZS, da finančni načrt za leto 2009 spremlja in usklajuje z dejanskimi prihodki in odhodki. Sklepa sta bila soglasno sprejeta. 14.točka Predsednik PZS je svečano podelil potrdila o članstvo novim društvom. Prvo je bilo Društvo ekstremnih športov, za njim Planinsko društvo Naveza in zadnje Planinsko društvo Krim. Predstavnik Pd Krim se je zahvalil za potrdilo, prenesel pozdrave njihovega predsednika in na kratko opisal, kje se društvo nahaja in opisal delo, ki so ga opravili v tem času. Na koncu je še vse povabil na Krim. Zaključni govor je podal predsednik mag. Franci Ekar, ki se je vsem zahvalil za konstruktivno in mirno zasedanje Skupščine, ter povabil vse planince na Dan slovenskih planincev, ki bo 6. junija na Krimu. Predsednik delovnega predsedstva se je članom delovnega predsedstva zahvalil za pomoč in delo. Zaključni nagovor predsednika delovnega predsedstva so delegati pospremili z aplavzom. PRILOGA I: LISTA PRISOTNOSTI ZAP.ŠT. PLANINSKO DRUŠTVO ŠT. GLASOV IME IN PRIIMEK DELEGATA 1. Akademsko planinsko društvo Kozjak 1 2. Alpinistični klub SLOVENSKA BISTRICA 1 3. Alpinistični klub VERTIKALA 1 4. Društvo plezalcev Koper 1 5. Društvo Prosti čas Šmartno 1 6. Društvo za razvoj plezalne kulture 1 7. Obalno planinsko društvo Koper 1 FRANC GORIŠEK 8. Planinski klub Peca - Olševa 1 9. Planinsko drištvo Dolga pot Dravograd 1 10. Planinsko društvo »Žusem« 1 11. Planinsko društvo A-banka 1 Zakonodaja in uradne objave 11 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 12. Planinsko društvo Ajdovščina 1 13. Planinsko društvo Akademsko planinsko društvo 1 14. Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek 1 15. Planinsko društvo Avtomontaža 1 16. Planinsko društvo Avtotehna 1 17. Planinsko društvo Bajtar Velika planina 1 18. Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec 1 HERMAN REDNAK 19. Planinsko društvo Blagovica 1 20. Planinsko društvo Bled 1 JANEZ PETKOŠ 21. Planinsko društvo Boč - Kostrivnica 1 22. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica 1 23. Planinsko društvo Bohor Senovo 1 24. Planinsko društvo Borovnica 1 25. Planinsko društvo Bovec 1 GREGOR RUPNIK 26. Planinsko društvo Brda 1 27. Planinsko društvo Brezje 1 28. Planinsko društvo Brežice 1 TONE JESENKO 29. Planinsko društvo Bricnik Muta 1 30. Planinsko društvo Celje-Matica 1 MANJA RAJH 31. Planinsko društvo Cerknica 1 32. Planinsko društvo Cerkno 1 33. Planinsko društvo Cirkulane 1 34. Planinsko društvo Črna na Koroškem 1 35. Planinsko društvo Črnomelj 1 36. Planinsko društvo Črnuče 1 37. Planinsko društvo Delo 1 38. Planinsko društvo Dobrepolje 1 39. Planinsko društvo Dobrna 1 40. Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče 1 41. Planinsko društvo Dol pri Hrastniku 1 42. Planinsko društvo Dolga pot 1 DRAGO HORJAK 43. Planinsko društvo Domžale 1 44. Planinsko društvo Donačka gora 1 45. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana 1 GREGOR BERCE 46. Planinsko društvo Drago Bregar 1 ZVONE ŠERE 47. Planinsko društvo Dramlje 1 48. Planinsko društvo Drava Maribor 1 49. Planinsko društvo Dravograd 1 JOŽICA HEBER 50. Planinsko društvo Fram 1 51. Planinsko društvo Galicija 1 52. Planinsko društvo Gorenja vas 1 Letnik 35 / številka 9 - 2009 12 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 53. Planinsko društvo Gorje 1 MARICA OKRŠLAR 54. Planinsko društvo Gornik 1 55. Planinsko društvo Gornja Radgona 1 TONČEK MLINARIČ 56. Planinsko društvo Gornji Grad 1 KLEMEN PETEK 57. Planinsko društvo Gozd Martuljk 1 58. Planinsko društvo Grmada 1 GABRIJEL PREZELJ 59. Planinsko društvo Grosuplje 1 60. Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica 1 61. Planinsko društvo Haloze 1 62. Planinsko društvo Horjul 1 BOGDAN SELIGER 63. Planinsko društvo Hrastnik 1 MARIJAN PERGAR 64. Planinsko društvo Idrija 1 65. Planinsko društvo IMP 1 66. Planinsko društvo Integral 1 NEVENKA PEJČIČ 67. Planinsko društvo Iskra 1 68. Planinsko društvo Iskra Kranj 1 69. Planinsko društvo Jakoba Aljaža 1 70. Planinsko društvo Janez Trdina 1 JANEZ KOSEC 71. Planinsko društvo Janko Mlakar 1 72. Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo 1 IGOR BONČA 73. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela 1 DARKO OBLAK 74. Planinsko društvo Jeglič 1 75. Planinsko društvo Jesenice 1 76. Planinsko društvo Jezersko 1 77. Planinsko društvo Kamnik DUŠAN ŠTEFULA 78. Planinsko društvo Kobarid 1 79. Planinsko društvo Kočevje 1 FRANC JANEŽ 80. Planinsko društvo Komenda 1 81. Planinsko društvo Kranj 1 MARJAN PRINČIČ 82. Planinsko društvo Kranj 1 FRANC EKAR 83. Planinsko društvo Kranjska gora 1 84. Planinsko društvo Kres 1 85. Planinsko društvo Krim 1 JOŽE KRAŠOVEC 86. Planinsko društvo Križe 1 JOŽE STEGNAR 87. Planinsko društvo Križna gora 1 DUŠAN PLESNIČAR 88. Planinsko društvo Krka Novo mesto 1 ANTON PROGAR 89. Planinsko društvo Kum 1 STANISLAV GOLOB 90. Planinsko društvo Laško 1 91. Planinsko društvo Lenart 1 FRANC MEKE Zakonodaja in uradne objave 13 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 92. Planinsko društvo Lendava 1 93. Planinsko društvo Liboje 1 FRANC ČRETNIK 94. Planinsko društvo Lisca Sevnica 1 ALOJZ RUPAR 95. Planinsko društvo Litija 1 BORUT VUKOVIČ 96. Planinsko društvo Ljubljana - Matica 4 TOMAŽ WILLENPART 97. Planinsko društvo Ljubno ob Savinji 1 98. Planinsko društvo Ljutomer 1 99. Planinsko društvo Loče 1 100. Planinsko društvo Logatec 1 101. Planinsko društvo Loški Potok 1 102. Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju 1 103. Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan 1 104. Planinsko društvo Luče 1 105. Planinsko društvo Majšperk 1 106. Planinsko društvo Maks Meško Ormož 1 RAJKO KOŠIČ 107. Planinsko društvo Maribor Matica 1 108. Planinsko društvo Mariborski tisk 1 109. Planinsko društvo Matica Murska Sobota 1 JOŽE RUŽIČ 110. Planinsko društvo Medvode 1 FRANC-BRANKO STROPNIK 111. Planinsko društvo Mercator 1 MARTIN LIKEB 112. Planinsko društvo Metlika 1 STANISLAV BRODARIČ 113. Planinsko društvo Mežica 1 114. Planinsko društvo Miklavž na Dravskem polju 1 FRANC KOCBEK 115. Planinsko društvo Mislinja 1 116. Planinsko društvo Moravče 1 117. Planinsko društvo Mozirje 1 118. Planinsko društvo Mura 1 FRANC DONŠA 119. Planinsko društvo Nazarje 1 120. Planinsko društvo Nova Gorica 1 STANISLAV TORKAN 121. Planinsko društvo občine Kidričevo 1 122. Planinsko društvo Obrtnik 1 123. Planinsko društvo Očnica 1 124. Planinsko društvo Ojstrica 1 125. Planinsko društvo Onger 1 126. Planinsko društvo Oplotnica 1 127. Planinsko društvo Ožbalt - Kapla 1 128. Planinsko društvo Paloma Sladki vrh 1 ZMAGOSLAVA STIPER 129. Planinsko društvo Panorama 1 130. Planinsko društvo Piran 1 131. Planinsko društvo Planika Maribor 1 132. Planinsko društvo Podbrdo 1 Letnik 35 / številka 9 - 2009 14 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 133. Planinsko društvo Podnanos 1 134. Planinsko društvo Podpeč - Preserje 1 MARKO GORŠIČ 135. Planinsko društvo Pohodnik 1 MARKO REMS 136. Planinsko društvo Pohorje 1 137. Planinsko društvo Polet 1 MARJAN KRNC 138. Planinsko društvo Poljčane 1 JANKO KOVAČIČ 139. Planinsko društvo Polje 1 MARKO PRIMAR 140. Planinsko društvo Polom 1 FRANC ŠTOKAR 141. Planinsko društvo Polzela 1 142. Planinsko društvo Polž 1 143. Planinsko društvo Postojna 1 144. Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje 1 SLAVKO ŽAGAR 145. Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana 1 ZDENKA GORENC 146. Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor 1 147. Planinsko društvo Prebold 1 148. Planinsko društvo Prevalje 1 ANDREJ REBOLJ 149. Planinsko društvo Prevorje 1 150. Planinsko društvo Pristava 1 151. Planinsko društvo Ptuj 1 UROŠ VIDOVIČ 152. Planinsko društvo Radeče 1 153. Planinsko društvo Radlje ob Dravi 1 154. Planinsko društvo Radovljica TONE TOMŠE 155. Planinsko društvo Rašica 1 156. Planinsko društvo Rateče Planica 1 157. Planinsko društvo Ravne na Koroškem 1 JOŽEF ŽUNEC 158. Planinsko društvo Rečica ob Savinji 1 MOJCA NENDL 159. Planinsko društvo Rega Log 1 160. Planinsko društvo Ribnica na Dolenjskem 1 161. Planinsko društvo Ribnica na Pohorju 1 162. Planinsko društvo Rimske Toplice 1 EDVARD PRIVŠEK 163. Planinsko društvo Rovte 1 164. Planinsko društvo RTV 1 DRAGO CAR 165. Planinsko društvo Ruše 1 VINKO CAF 166. Planinsko društvo Saturnus 1 STANE CURK 167. Planinsko društvo Semič 1 168. Planinsko društvo Sežana 1 BRANKO BANOVAC 169. Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica 1 170. Planinsko društvo Slavnik 1 ZMAGOSLAV DUJC 171. Planinsko društvo Slivnica pri Celju 1 Zakonodaja in uradne objave 15 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 172. Planinsko društvo Sloga Rogatec 1 173. Planinsko društvo Slovenj Gradec 1 174. Planinsko društvo Slovenska Bistrica 1 MATEJ HORVAT 175. Planinsko društvo Slovenske Konjice 1 DAMJAN PŠENIČNIK 176. Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica 1 177. Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini 1 178. Planinsko društvo Solčava 1 179. Planinsko društvo Sovodenj 1 180. Planinsko društvo Spin 1 181. Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju 1 182. Planinsko društvo Sveti Vid 1 183. Planinsko društvo Šempeter 1 184. Planinsko društvo Šentjernej 1 185. Planinsko društvo Šentjošt 1 186. Planinsko društvo Šentjur 1 MIRO ROŽEJ 187. Planinsko društvo Šentvid pri Stični 1 188. Planinsko društvo Škale - Hrastovec 1 189. Planinsko društvo Škofja Loka RUDI ZADNIK 190. Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah 1 191. Planinsko društvo Šmarna gora 1 192. Planinsko društvo Šmartno ob Paki 1 MARKO NOVINŠEK 193. Planinsko društvo Šoštanj 1 JURIJ DREV 194. Planinsko društvo Špik 1 195. Planinsko društvo Tabor 1 196. Planinsko društvo TAM Maribor 1 197. Planinsko društvo TISA MARIBOR 1 198. Planinsko društvo Tolmin 1 CVETKA JUG 199. Planinsko društvo Trbovlje 1 BOJAN GORJUP 200. Planinsko društvo Trebnje 1 201. Planinsko društvo Trnavski medved MB 1 202. Planinsko društvo Tržič 1 MARIJA KLOFUTAR 203. Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal 1 204. Planinsko društvo Večer 1 205. Planinsko društvo Velenje 206. Planinsko društvo Velike Lašče 1 207. Planinsko društvo Vevče 1 ERNEST GRADIŠAR 208. Planinsko društvo Videm 1 209. Planinsko društvo Viharnik 1 ANA POPOVIČ 210. Planinsko društvo Vinska Gora 1 TOMAŽ KUMER 211. Planinsko društvo Vipava 1 212. Planinsko društvo Vitanje 1 DAMJAN FIJAVŽ Letnik 35 / številka 9 - 2009 16 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 213. Planinsko društvo Vojnik 1 214. Planinsko društvo Vransko 1 ANTON SITAR 215. Planinsko društvo Vrelec 1 FRANC BERK 216. Planinsko društvo Vrhnika 1 ROMAN NOVAK 217. Planinsko društvo Vuzenica 1 218. Planinsko društvo za Selško dolino Železniki 1 ALOJZ LOTRIČ 219. Planinsko društvo Zabukovica 1 RADIVOJ KOT 220. Planinsko društvo Zagorje 1 SLAVKO GROŠELJ 221. Planinsko društvo Zavod za zdr.varstvo Celje 1 MITJA ČMER 222. Planinsko društvo Zavrnik Gorazd, dr. 1 223. Planinsko društvo Zreče 1 DRAGO ČREŠNAR 224. Planinsko društvo Žalec 1 VLADO ROJNIK 225. Planinsko društvo Železar Štore 1 226. Planinsko društvo Železničar Celje 1 227. Planinsko društvo Železničar Ljubljana 1 JURE BORUTA 228. Planinsko društvo Železničar Maribor 1 229. Planinsko društvo Žetale 1 230. Planinsko društvo Žiri 1 231. Planinsko društvo Žirovnica 1 BORIS MADON 232. Plezalni klub 6 b 1 233. Plezalni klub Divača 1 234. Plezalni klub Ekstrem 1 235. Plezalni klub LAŠKO 1 236. Plezalni klub Martinček 1 237. Plezalni klub Novo mesto 1 238. Plezalni klub Ribnica 1 239. Plezalni klub RIFNIK 1 240. Plezalni klub ROGAŠKA SLATINA 1 241. Plezalni klub ŠKOFJA LOKA 1 242. Plezalno društvo Krimper 1 243. Posavski alpinistični klub 1 244. Športno društvo BTC - planinska sekcija 1 245. Športno društvo Triumf 1 246. Športno planinsko društvo Gams 1 247. Športno plezalni klub Andreja Kokalja 1 248. Športno plezalno društvo KORENJAK 1 SKUPAJ 255 OSTALI PRISOTNI 1. VLADIMIR HABJAN GLAVNI UREDNIK PV Zakonodaja in uradne objave 17 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 2. IRENA MUŠIČ PLANINSKI VESTNIK 3. ROZI SKOBE NAČELNICA KVGN 4. JOŽE ROVAN NAČELNIK KTK 5. STANKO GAŠPARIČ PODPREDSEDNIK PZS 6. RUDI SKOBE PODPREDSEDNIK PZS 7. ANTONIJA POGAČNIK NO PZS 8. DANILO ŠKERBINEK ODBOR ZA ČLANSTVO 9. DUŠAN POLAJNAR SEKRETAR GRZS 10. DANILO SBRIZAJ SS PZS 11. VERA ŠMID SS PZS 12. MIJA DAMJAN STEGU SS PZS 13. MATJAŽ ŠERKEZI SS PZS 14. ANICA BRANCELJ SS PZS 15. VERONIKA SUSMAN SS PZS 16. URŠA MALI SS PZS 17. MAJA RODE SS PZS 18. BOGDAN BAROVIČ ŽUPAN OBČINE TRBOVLJE 19. FRANCE BENEDIK MDO GORENJSKE 20. TANJA BOGATAJ MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 21. ROBERT KRALJ SLOVENSKA POLICIJA 22. TANJA KRALJ SLOVENSKA POLICIJA 23. MARJETA BRICELJ PD KUM 24. LJUBA BRODARIČ PD METLIKA 25. DANIEL CILENŠEK PD KRIM 26. BILJANA GRABNAR PD KRNA NOVO MESTO 27. JOŽICA KRNC PD POLET 28. BOJAN LIMONI PD RTV 29. DANILO MILOŠIČ PD NAVEZA 30. ANA MILOŠIČ PD NAVEZA 31. ANTON PURG MDO PODRAVJE 32. OMERZU DAMJAN PD BOHOR SENOVO 33. MAKS OSVALD PD BLED 34. IGOR ROBLEK ALPSKA KONVENCIJA 35. MILICA SLOKAR URSZR 36. VILI TREVEN PD TRBOVLJE 37. ALBIN ŽNIDARČIČ PD SEŽANA 38. ANDREJ ČOTAR DEŠ 39. TINA COTIČ DEŠ Letnik 35 / številka 9 - 2009 18 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PRILOGA II: VERIFIKACIJSKO POROČILO I^Lo^A U POROČILO VERIFIKACIJSKE KOMISIJE O PRISOTNOSTI DELEGATOV NA SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE dne, 23. maja 2009 v Osnovni šoli v Trbovljah, Mestni trg 6, Trbovlje, (ob 10. uri) Verifikacijska komisija je na osnovi oddanih pooblastil delegatov članov Planinske zveze Slovenije, ob 10. uri ugotovila, da je od skupno 25J"glasov za odločanje na današnjem zasedanju navzočih glasov ali v skladu s 42. členom Statuta Planinske zveze Slovenije je prisotnih več kot tretjina glasov za odločanje in zato lahko Skupščina Planinske zveze Slovenije prične z delom. Skupščina Planinske zveze Slovenije bo sklepčna dokler bo prisotnih vsaj 85 glasov za odločanje. Za sprejetje sklepa je potrebna večina prisotnih glasov oz. najmanj 43. VERIFIKACIJSKA KOMISIJA Predsednik MARKO CORŠIČ, PD PODPEČ PRESERJE -(podpis) član PD _(podpisi član Ue^fOJlft Te-AC^C |OTti( i-AL PD A. Jpodpis) Opomba: Ob 10. uri mora biti skladno s 42. členom Statuta PZS in 16. Členom Poslovnika o delu Skupščine PZS prisotnih več kot polovica glasov za odločanje: 246 članov PZS + dodatni glasovi (34. člen Statuta) = 253 glasov več kot tretjina glasov za odločanje = 85 glasov Za sprejetje sklepa je potrebnih več kot 1/2 prisotnih glasov = 43 glasov Zakonodaja in uradne objave 19 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PRILOGA III: ALPSKA KONVENCIJA Spoštovani delegati, spoštovano delovno predsedstvo, spoštovani predsednik PZS, spoštovani predstavnik stalnega sekretariata Alpske konvencije g. Igor Roblek. Sem Rozalija Skobe, načelnica KVGN pri UO PZS. Letošnje leto je pomembno za našo državo, saj smo za naslednji dve leti sprejeli predsedovanje Alpski konvenciji, ker pa je uresničevanje vseh protokolov AK velikega pomena tudi za PZS, me je predsednik zadolžil, da vam tu na seji Skupščine PZS na kratko spregovorim o tem. ALPSKA KONVENCIJA je sporazum o varstvu Alp. V letu 1991 so države iz območja Alp in Evropska skupnost podpisale sporazum, ki je leta 1995 stopil v veljavo in obvezuje podpisnice ter ima od leta 2002 tudi mednarodno pravno veljavo pri uresničevanju ciljev Alpske konvencije za trajnostni razvoj in določil njenih protokolov (osem protokolov je ratificiranih, štirje so v pripravi). Državni zbor RS je ratificiral vse do sedaj sprejete protokole, žal pa njihovo izvajanje nekako še ni dovolj prisotno. Druge podpisnice; npr. Nemčija, Avstrija, Švica so že sprejele izvedbene programe za uresničevanje določil protokolov. Predsedovanje Slovenije Alpski konvenciji v letu 2009 do 2010, ki jo je prevzela od Francije, je prilika za premike tudi v Sloveniji, tako v izvajanju obveznosti ministrstev, kot vključevanje nevladnih organizacij. Uresničevanje vseh protokolov AK je tako tudi naloga PZS, še posebej pa nekaterih njenih komisij, zlasti KVGN, komisije za planinske poti in gospodarske komisije. Ker bo to za PZS in tudi njene članice pomembna naloga, je prav, da se do tega opredeli tudi najvišji organ PZS - skupščina. 1. Dosedanje dejavnosti PZS v varovanju gorskega okolja PZS je bila v preteklosti posebej prepoznavna pri nadelavi planinskih poti in njihovem vzdrževanju ter pri izgradnji in oskrbi planinskih koč, kar je olajšalo dostopnost gora številnim obiskovalcem. Med osnovne naloge PZS je sodilo tudi reševanje v gorah, obveščanje in vzgoja planincev. Manj pa je znano, da posveča PZS že več kot 30 let pozornost tudi varstvu gorskega okolja in naravne dediščine ter ozaveščanju obiskovalcev. Prve publikacije s tega področja nosijo letnico 1975. PZS spremlja določila mednarodnih dokumentov, opozarja na škodljive posege v gorski svet, zato je sprejela: - Vodila za delo PZS in PD, - dopolnila svoj Statut in - sprejela Častni kodeks obnašanja planincev v gorah. PZS je tako zadolžila svoje organe in komisije, da preko svojih programov prispevajo k uresničevanju sprejetih mednarodnih, državnih in lastnih usmeritev. Komisija za varstvo gorske narave je v programu za obdobje 2002 - 2009 posebno pozornost namenila izvajanju obveznosti in nalog s področja varovanja gorske narave in ozaveščanja obiskovalcev gora. Poglavitne aktivnosti so bile naslednje: - sodelovanje pri projektih za zmanjšanje obremenitve gorske narave, - uvedba povsem novega programa za usposabljanje varuhov gorske narave, - posodobitev programa za izobraževanje gorskih stražarjev, - izdaja prenovljene edicije »Narava v gorskem svetu« kot učbenika za usposabljanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev, - sodelovanje z Združenjem planinskih organizacij alpskih držav (CAA) pri izdaji zloženke Naravi prijazno gorništvo, - izdaja zloženke »Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo« - izdelava plakata Zavarovane rastline na Slovenskem, - akcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine, naravoslovno-botanična pot Karla in Žige Zoisa ter vodnik po tej poti, - zloženka »Varuh gorske narave« za promocijo tega usposabljanja, - izdaja zbornika »Varuhi gorske narave, ekologija - umetnost -narava, - okrogli mizi ob mednarodnem dnevu gora »Kako lahko planinci prispevamo k ohranjanju gorskega gozda« in »Prepoved vožnje v naravnem okolju« Letnik 35 / številka 9 - 2009 20 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave - obeležitve okoljskih dni z raznimi akcijami, letos ob dnevu Zemlje predavanje »Podnebne spremembe« - pridobitev statusa za PZS, da dela v javnem interesu na področju ohranjanja narave. 2. Predlogi KVGN za uresničevanja protokolov Alpske konvencije Področje dejavnosti KVGN zadeva vse protokole Alpske konvencije, izhodišča za uresničevanje določil protokolov pa temeljijo na Programu CAA (Združenju planinskih organizacij alpskih držav) za uresničevanje Alpske konvencije do 2020. a) Protokol o urejanju prostora, varstva narave in urejanje krajine: - KVGN se zavzema za to, da se ohranja po eni strani naravovarstveno pomembna območja kot »mirne cone«, hkrati pa se ohranja tudi biotsko pestra kulturna krajina, ki je hkrati življenjski prostor domačega prebivalstva, - zavzema se za programe, ki so namenjeni trajnemu varovanju ohranjenih ekosistemov. b) Protokol promet: - KVGN se zavzema za zmanjšanje prometa v alpskem prostoru z omejevanjem dostopa s helikopterji, razen v primerih posredovanja pri nesrečah v gorah, - zavzema se za omejevanje motorizirane dostopnosti do naravno ohranjenih območij, - dalje za prepoved prometa z motornimi vozili (štirikolesniki, motorji, mot. sanmi, gorskimi kolesi) na območjih ohranjene narave, - podpira aktivnosti v zvezi s preprečevanjem izgradnje novih prometnic v naravno ohranjenih območjih v Alpah, - zavzema se za naravi prijazne oblike športnih aktivnosti v gorskem svetu, posebno pa za uvedbo mirnih con, ki se jih opredeli na podlagi ocene ogroženosti narave zaradi teh dejavnosti. c) Protokol gorski gozd: - v gorskem gozdu naj se še naprej uveljavljajo temeljne funkcije gozda - biotska in varovalna funkcija, - KVGN podpira trajnostno rabo gorskega gozda, zato je pomembno osveščanje lastnikov gozdnih zemljišč in najširše javnosti, - obiski gora, ki potekajo skozi območja gorskega gozda, naj se izvajajo po obstoječih gozdnih cestah in označenih planinskih poteh, - z izobraževalnim strokovnim programom varuh gorske narave (v katerem je gorski gozd posebna tema) KVGN še naprej usposablja planince in s tem spodbuja ohranjanje gorskega gozda. d) Protokol hribovsko kmetijstvo: - KVGN se zavzema za ohranitev trajnostnega gorskega kmetijstva, z usmerjanjem v ekološko pridelavo, z lokalnimi pridelki naj bi se oskrbovale tudi planinske koče. e) Protokol turizem: - gorski svet je vse preveč obremenjen z motornimi vozili, gradnjo gozdnih cest, gradnjo energetskih in smučarskih naprav, počitniških in turističnih objektov, hotelskih središč in zabavišč. - potrebno bi bilo pripraviti stališča o pomenu turizma prijaznemu gorski naravi, usmerjanju tokov obiskovalcev posebej na zavarovanih območjih, mirnih območjih, športnih aktivnosti, prometnih tokovih in o razvojnih možnostih prebivalstva v gorah, - PZS vzdržuje planinske poti, koče, skrbi za varnost in reševanje, izdaja informacije, napotke za varno hojo in gradiva o varovanju gorske narave za vse obiskovalce. - f) Deklaracija prebivalstvo in kultura: Zakonodaja in uradne objave 21 Letnik 35 / številka 9 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave KVGN podpira tudi Deklaracijo protokola, ki naj bi konkretneje opredelila načela in smernice za naslednje področje: - zavest o pripadnosti skupnosti, - kulturna raznolikost, - življenjski prostor, - kakovost življenja in enake možnosti, - gospodarski prostor, - vloga mest in podeželja. njena stališča do te deklaracije pa so sledeča: Tradicionalna alpska civilizacija postaja preteklost, prihaja obdobje revitalizacije alpskih območij z razvojnimi spodbudami, ki bodo zagotavljale kakovostno življenje vsemu alpskemu prebivalstvu. Pomembno vlogo pri varovanju narave in gospodarski uspešnosti prebivalstva gre poleg domačinom tudi planincem in drugim obiskovalcem gora. Ti na eni strani prispevajo k varovanju gorskega okolja z odgovornim vedenjem in ravnanjem, na drugi strani pa so obiskovalci gora tudi porabniki proizvodov domačega prebivalstva, s čemer prispevajo k njegovi ekonomski varnosti. V tej preobrazbi na prelomu tisočletja - v obdobju brez meja - je potrebno nameniti posebno pozornost tudi narodnostnim manjšinam in se vprašati, kaj lahko prispevajo planinske organizacije k njihovemu vključevanju v programe čezmejnega sodelovanja. Nujna je tudi krepitev skupne odgovornosti alpskega in zunaj-alpskega prebivalstva za ohranjanje kulturnih posebnosti alpskega življenjskega prostora - v ta namen je potrebno spodbujati dialog in sodelovati. Bistvenega pomena je, da si alpska mesta in okoliško podeželje zasnujejo skupno strategijo, upoštevajoč prednosti posameznih okolij in tako zagotavljajo enake možnosti za alpsko in zunaj-alpsko prebivalstvo. Za spodbujanje razvoja je potrebno posvetiti pozornost ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni, trajnostnemu turizmu in njegovemu povezovanju s kmetijstvom in domačo obrtjo. g) Deklaracija o spremembi podnebja KVGN posebej podpira vse ukrepe za preprečevanje nadaljnjega povečevanja podnebnih sprememb, še zlasti: - z izboljšanjem energijske učinkovitosti v naših kočah in rabo obstoječih možnosti varčevanja z energijo (varčne žarnice), - večjo snovno rabo domačih obnovljivih surovin (npr. lesa) in z večjo rabo obnovljivih virov energije v alpskem prostoru (veter, foto-voltaični sistemi), - energijsko učinkovite gradnje in obnove planinskih objektov z namenom varčevanja z energijo, - z okolju prijaznim načrtovanjem obiskovanja gora (vlak, kolo, avtobus) in racionalno uporabo osebnih vozil, če že ne moremo brez njih. Delovnemu predsedstvu te Skupščine PZS predlagam naslednji sklep: »PZS se bo v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji aktivno vključila v uresničevanje vseh njenih protokolov in obeh deklaracij in za vsakega posebej izdelala akcijski program.« Rozalija Skobe l.r. Letnik 35 / številka 9 - 2009 5548 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PRILOGA IV: ALPSKA KONVENCIJA IN PZS Uresničevanje interesov in sodelovanje PZS s planinskimi organizacijami evropskega alpskega prostora je PZS še v času, ko je Slovenija bila del Jugoslavije vzpodbujalo ter usmerjalo k dobremu sodelovanju s sosednjimi in drugimi planinskimi organizacijami, po letu1991 pa je PZS mednarodno sodelovanje nadaljevala v okviru Alpe - Adria ter sodelovanje utrdila s potrditvijo in članstvom v UIAA, IKAR in nekaj kasneje CAA (Zveza planinskih organizacij alpskega loka). Neformalnemu sodelovanju planinskih zvez alpskih držav Evrope, do česar je prišlo zaradi vse širše fizionomije dela UIAA in tamkajšnje obravnave zadev, ki so bile pretežno zelo daleč od dnevne problematike, ki so jo čutile evropske članice te organizacije, je sledilo neformalno sestajanje in leta 2005 uradna registracija CAA. CAA si je zadala za nalogo uresničevati svoje skupne interese, zlasti na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, pri čemer ima v vidu zastopanje interesov celotnega prostora evropskih Alp, nadalje kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Sporazumu o varstvu Alp (Alpska konvencija). V tem trenutku deluje CAA na področju: ■ problematike planinskih postojank in potov ter urejuje reciprocitetne zadeve pri koriščenju ugodnosti v teh postojankah; v sporazumu sodelujejo tudi nealpske planinske organizacije; ■ široka paleta planinske dejavnosti, usposabljanja ter varnosti in ■ varovanja gorske narave ter načrtne uporabe gorskega sveta. V času, ko se država Slovenija aktivno vključuje v vodenje Alpske konvencije (AK) je prav, da o tej tretji nalogi CAA, še posebej, ker smo tukaj zbrani predstavniki organiziranega planinstva Slovenije, ki smo tudi uporabniki alpskega prostora in zato posebej pozvani, a tudi dolžni, da v največji možni meri poskrbimo za izvajanje njenih dokumentov in se obnašamo po danih priporočilih oz. protokolih, predstavimo nekatere rezultate dela Komisija CAA za varovanje narave v dobro izvajanja AK. Ker je Alpska konvencija mednarodni sporazum,je razumljivo, da v pomoč za njene široko zastavljene cilje deluje ved organov. Predstavniki CAA sodelujejo v njenem najvišjem organu, t.j. Alpski konferenci, z njenim Stalnim odborom ter Stalnim sekretariatom in v delu Odbora za preverjanje tako, da osebno ali posredno s pismenimi predlogi sodelujejo v pripravi, obravnavi ali sprejemanju gradiv in zlasti pri sprejemanju Protokolov. Protokoli pa so dokumenti, z uresničevanjem katerih lahko planinske organizacije in obiskovalci gora neposredno prispevamo k uresničevanju ukrepov za uresničevanje ciljev Alpske konvencije. V zadnjem obdobju je ta odbor CAA dal in so bili upoštevani njeni predlogi za področje načrtovanja prostora (primer Mt. Blank), zaščita tal (primer škode na tleh in na vegetacijo na organiziranih smučiščih), poziv ter prizadevanje za takšno izvajanje aktivnosti v gorah (n.pr. plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje), ki bo prijazno za naravo, za promet (izvajanje tovornega prometa, uporaba železnice in avtobusa v turistične namene, testiranje vseh motornih vozil za prostočasne aktivnosti po tleh in v zraku v gorah), ter za področje energije (uporaba obnovljivih virov, novi energetski objekt iv zavarovanih naravnih okoljih). Pripravil: Danilo Skerbinek Zakonodaja in uradne objave Trbovlje, 23. maja 2009 Letnik 35 / številka 9 - 2009