Kamniški (jBCAN št. 10 40. LETO Kamnik, 30. maja 2001 Posvet svetov KS Duplica, Podgorje, Šmarca in Volčji Potok o možnostih za ustanovitev nove občine Previdnost že na začetku postopka... Prvemu sestanku predsednikov svetov KS Duplica, Podgorje in Smarca je 15. maja sledil posvet članov svetov navedenih krajevnih skupnosti, ki gaje sklical Prane Grešnik, predsednik sveta KS Duplica. Tako seje na dan, ko so v Komendi praznovali občinski praznik v spomin na ustanovitev svoje občine, zbralo v dvorani kulturnega doma v Smarci približno dvajset članov svetov vseh štirih KS. SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU 8. m 9. junija Petek, S. junija Mestni Idicar v spremstvom vabi na prireditve MttlogmjskopolHH-jc, ob20. uri Tromboniera, nastop Primorskega kvarteta pozavn Glavni tri/, oh ?/Mffl Jezero ali pravljica o babji žlclitnobi, ulična predstava Sobota, 9. junija Tre svobode „h fft „rj Slovesno odprtje sejma z nagovorom župana občine Kamnik g. Toneta Smolnikarja Srednjeveški konjeniki in oprode vabijo na prireditev Tre svobode „d10. do 20. ure Srednjeveška tržnica predstavitev srednjeveških obrti, živilska tržnica Glavni tre, od 10. do 20. ure Trgovci z novei trgujejo srednjeveški trgovci ponudijo svoje blago Norišnica, pravljična postavitev Ulice starega mesta, vznožje Malega uradu od 10. do iS. ure Program za otroke I W> svobode. Trp Kavarne Veronika, ves dan Srcdnjevška gostinska ponudba Trg svobode, ulice starega mesta od II. do 19. ure Potujoči glumaei se predstavijo Poulični spektakli (bruhanje ognja, zongliranje,...) Ulice starega meslneva tedni od 18. ure Lovljenje tatu Vznožje Malega gradu, ob 20. uri Sojenje pred prangerjem Izvolitev mestnega sodnika S srednjeveško veselico Zabava po uspešnem sojenju ter ponovni izvolitvi mestnega sodnika Za muziko bo poskrbela glasbena skupina Camerata Carniola, s plesom bo večer popcslrilla Renesančna plesna skupina gimnazije za sodobni ples Ljubljana, z jedačo in pijaco pa vas bo pogostil velecenjeni mestni sodnik, Berlold de Sleiu. Miinina: 6(10 SIT, otroci do 15. leta brezplačno. Vljudno vabljeni! Posveta se je udeležil tudi Maks iMvrinc, poslanec državnega zbora. Tomaž Drolec, župan občine Komenda, ki so ga prav tako povabili, pa se je opravičil. Poleni koje Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS Šmarca, pozdravil udeležence, je o namenu pogovora in o dosedanjih aktivnostih v zvezi s pobudo za ustanovitev nove občine udeležence seznanil Franc Orešnik, eden izmed pobudnikov te akcije. Med drugim je poudaril, da se je na Duplici v obdobju, ko je bil krajevni samoprispevek, veliko naredilo. Čeprav si je kot občinski svetnik zelo prizadeval, da bi občina namenila več denarja za urejanje krajevnih problemov, se to ni zgodilo. Zato je dupliška krajevna skupnost kljub temu, da glede na veliko število zaposlenih v Ljubljani, Domžalah in drugod, kjer zaradi višjih plač (udi več prispevajo v kamniški občinski proračun, med tistimi KS, ki jim občina nameni najmanj sredstev na prebivalca za sofinanciranje investicij v KS. »Sosednje krajevne skupnosti smo v te razprave povabili zato, ker je smiselna ustanovitev nove občine le na širšem zaokroženem območju,« je dejal Franc Orešnik in poudaril, da bi tako območje izpolnjevalo vse pogoje za novo občino. Maks Lavrinc, poslanec dr-(Nadaljevanje na 2. strani) ZLATA iVIEBTi !A G DLL A JL rs i Med številne uspehe, ki jih Kamničani nizajo v zadnjem času, lahko pripišemo še enega. Tokrat so zanj poskrbeli člani in članice Mestne godbe Kamnik. V nedeljo, 13. maja, so na 21- tekmovanju slovenskih 9odb, ki se je odvijalo v Svetem Antonu nad Koprom, z irnenitnirn muziciranjem priigrali zlato plaketo. Pod vodstvom dirigenta ROKA SPRU-KA so v tekmovalnem programu izvajali tri glasbena dela. Kot uvodno skladbo, kije bila namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko, so izbrali UVERTURE ESPA- NOL v aranžmaju Johna Hig-ginsa. Obvezno skladbo, ki so jo igrali vsi orkestri, je na notno črtovje izpisal slovenski skladatelj Vinko Štručl. MALA SUITA, kot jo je poimenoval, je bila sestavljena iz treh stavkov. Za zaključek in vrhunec nastopa je umetniški vodja kamniške godbe poskrbel z izvrstnim glasbenim izborom, ki je navdušil tako žirijo kot občinstvo. Šlo je za delo Modes-ta Moussorgskyga - SLIKE Z RAZSTAVE, v aranžmaju J. Curnovva. Imenitno uigranost ob izvajanju vseh skladb so predsednik žirije Tomaž Rabe, kot tudi njeni člani dr. Wolf- gang Suppan (Avstrija), Mladen Tarbuk (Hrvaška), Jože Hribaršek in Alojz Zupan, ocenili s točkami, ki so Kamniča-nom prinesle že dolgo pričakovano zlato plaketo. Da je bilo veselje naših godbenikov in godbenic ob tej priložnosti zares veliko in iskreno, so se ob podelitvi lahko prepričali vsi prisotni. Tudi ob prihodu v Kamnik so takoj prijeli za glasbene inštrumente in zaigrali eno svojih najbolj razpoznavnih koračnic ter tako dali vedeti, da jim je uspelo priigrati še en velik uspeh za kamniško ljubiteljsko kulturo. BORIS SELKO Venerina pol, ki v evropska in tudi slovenska mesta prinaša delček zgodovine in življenje srednjega veka, se bo že pelo leto zapored ustavila tudi v Kamniku, V petek in soboto, 8. in 9. junija, si bo naše mesto nadelo bogato srednjeveško podobo. Srednjeveški duh se bo /• mestu naselil že v petek popoldan, kamniške uli,, e pa bo do zadnjem ko tička preplavil v soboto, ko l><> mogoče čutiti utrip že poz nane iti priljubljene srednjeveške tržnice z izvirnimi predstavitvami mojstrov starih obrti in živilsko tržnico. Pestra in izvirna dogajanja za odrasle it, otroke hod,, ves dan »prijetno molili, nastopi potujočih du-mačev in glasbenikov, sklenila pa se bodo z večerno predstavo pod'Malim mudom s strmimi Menami z grajskimi razvalinami in z romunsko dvojno kapelo, ki je povsod prepoznaven simbol bogate kam sniške zgodovine._^_ SAŠAMEJAČ) Zdravstveno varstvo in obolevnost prebivalcev kamniške in komendske občine Vsak zaposlen en mesec na bolniški... Kol smo poročali z 20. seje občinskega sveta, je občinski svet obravnaval tudi poročilo o zdravstvenem stanju naših občanov. Poročilo, ki so ga pripravili v občinskem oddelku za družbene dejavnosti skupaj z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, obsega dva dela. V prvem delu je obravnavano zdravstveno stanje prebivalcev po podatkih iz leta 1999, v drugem delu pa organiziranost osnovnega zdravstvenega varstva s predlogi bodočih usmeritev. (nadaljevanje na 3. strani) Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 15Junija. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 7.junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 12. junija. Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, kije bil zgrajen pred dvema desetletjema s sredstvi kamniških gospodarskih organizacij in občanov, naj bi tudi v bodoče ostal središče zdravstvene dejavnosti v občini Kamnik. RENAULT - NOVI CUO ŽE PRIHAJA AKCIJA MEGANE (Avantura - brezplačna klima ali Eurotax v primeru staro za novo + 150.000 SIT) SCENIC (Eurotax v primeru staro za novo + 150.000 SIT in za prve kupce še dodatno ESP) #► BON ZA ZVESTOBO - 150.000 SIT (za vse modele Megane) «, a vri IA ZA PODJETNIKE - LAGUNA in MEGANE BUSINESS f^!^ + avtoradio 5 CDi -^H^rT^^ 01/7237-414 ...KAKŠNE SANDALE ŽELITE? Elegantne ali športne sandale? Z visoko ali nizko peto? Črne, bež, rdeče ali modre? .JrJ ODGiOVAfjJA: Široka izbira pomladno poletne obutve po zelo ugodnih cenah! Odprto od pon. do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure v|/#t fj^ na Perovem, » 8394-404 I materi i VELIKA IZBIRA KOLES, REZERVNIH DELOV, DODATNE OPREME ., Športnih oblačil 30. maja 2001 AKTUALNO Kamniški OBČAN TEDEN GOZDOV IN EVROPOHOD 2001 Letošnji teden gozdov se je začel v nedeljo. 27. maja, in bo trajal do nedelje. 3. junija Tema tedna gozdov je Gozd in turizem, osrednja prireditev pa je akcija Evropske popotniške zveze Evropohod 2001. Na tem pohodu bodo popotniki po pešpoteh E6 in E7 potovali po skoraj vseh evropskih državah, tudi po Sloveniji, in iz države v državo prenašali cvrofon, to je-magnetofon na palici, na katerega bodo posneli značilnosti vsake države. Akcija se bo končala z zaključno slovesnostjo jeseni v Strasbourgu. PeSpot E6. ki vodi čez Slovenijo, je kot slovenska planinska transverzala št. 2 del Evropske pešpoti 6. Pot je speljana od Baltika čez Evropo vse do Jadranskega morja. V Slovenijo vstopi v Radljah ob Dravi in pelje proti jugu čez Pohorje. Mozirje. Trojane. Turjak. Snežnik vse do hrvaškega Kastava in v poljubnem nadaljevanju do morja. Ustanovitelji peSpoti po Sloveniji so slovenski gozdarji in Planinska zveza Slovenije. Pot je speljana tako. da popotnik obišče najbolj značilne naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti. Danes, ko gozd ne gledamo več samo kot vir lesa in gozdarstva kot dejavnosti, ki se ukvarja samo z gojenjem in izkoriščanjem gozdov, postaja gospodarjenje z gozdom zahtevna naloga. V ospredje se postavljajo predvsem nelesne funkcije gozda. In prav ponovna oživitev pešpoti E6 je primerna za spoznavanje in uveljavitev gozdnega turizma. Slovenija kot dežela t visoko gozdnatostjo ter pestro in ohranjeno naravno krajino nudi popotnikom po E6 prijetne dneve sredi gozdov. Gozd tako ni samo površina, čez katero je speljana pot. ampak daje popotovanju posebno vsebino. Turisti in popotniki tako spoznavajo bogastvo slovenskih gozdov, nove drevesne vrste, zdravilne rastline, gozdne skrivnosti in glas gozdne tišine. Na vseh poti po Sloveniji je 36 kontrolnih točk z žigi. Tu so tudi prenočišča in gostilne, ki se vključujejo v turistično dejavnost in popotnikom nudijo počitek. Pot je zaznamovana z okroglimi markacijami v rdeči in rumeni barvi. Rdeči krog z rumeno piko, ki ga pogosteje opazimo na drevju, je tako osnovni kažipot po poti. Urnik evropohoda za 15. junij 2001: KRVI PRIHOD ODHOD MORAVČE 14. VI. (PRENOČITEV) 08* l.IMBARSKA GORA ■M 10" GOLČAJ 1,00 11" TROJANE 13"» 14°° MOTNIK ,5» 16™ LIPA 17« 17" Greta (večerja. PRENOČITEV) 2000 16. VI. Popotniki Evropohoda 2001 bodo 15. junija prehodili relacijo Moravče -Limbarska gora - Trojane - Dom na Črcti. Del poti, v dolžini štirih kilometrov, poteka tudi čez kamniško občino in sicer čez Malo Raven do Motnika in naprej do zaselka Srobotno. Popotniki Evropohoda 2001 bodo v Motnik. kjer bo slovesnost, prispeli 15. junija ob 15.30. Vabimo vas. da se nam na pohodu pridružite! Dodatne informacije o Evropohodu 2001 in ostalih relacijah so vam na voljo pri Komisiji za evropske pešpoti Slovenije. Večna pot 2. tel.: 101) 423-54-32 g. Tone Lesnik ali v pisarni Planinske zveze Slovenije, Dvorakova 9. Ljubljana, tel.: (01) 231-25-53. Natalija (Jvorek, univ. dipl. inž. gozdarstva. Zavod z.a gozdove Slovenije TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s A KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 1. iuniia. ob 20. uri - Kulturni dom Šmarca Letni koncert Komornega pevskega zbora Šutna. Zborovodja: Rok Rakar. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 2. iuniia. ob 18. uri - Letno prizorišče pod Malim gradom Tradicionalno Srečanje pevskih prijateljev Organiizacija: DKD Solidarnost Sodelujejo: Moški in ženski pevski zbor društva upokojencev Domžale, Mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik, Moški pevski zbor Komenda, Moški in ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Otroški pevski zbor Vrabčki! Vstop prost! SO BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Nedelja. 3. iuniia Razstava pastelov JANEZA MEDVEŠKA z naslovom DEDIŠČINA IZ NAŠIH KRAJEV Odprto sobota in nedelja od 15, do 18, ure Petek. 8. iuniia. ob 19. uri Razstava MITJA PERKA replike - POSLIKANE KMEČKE SKRINJE Razstava do nedelje od 15. do 18. ure Vstopnina: 200 SIT SO DRUGE PRIREDITVE Sobota. 2. iuniia. ob 10. uri 5. spominska vožnja »VETERANI KAMNIK 2001« Start na Glavnem trgu v Kamniku, cilj v Kamniški Bistrici. Namen prireditve je druženje in vožnja s starodobnimi vozili. Informacije: Avto moto društvo Kamnik, tel.: 839 13 20 Petek. 15. in sobota. 16. iuniia Mavrični košarkarski maraton Pričetek 15. junija ob 16. uri na igrišču pred »Vilo« na Duplici. Pomerili se bosta ekipi Bakovnik - Duplica in Mengeš - Trzin. Zaključek 16. 6. ob 19. uri. Prireditev bodo spremljale različne zanimive ustvarjalne delavnice (fotografska, likovna, glasbena, logična, policijska, gasilska ...) Razpored delavnic in informacije na internet http://maraton.amebis.si in tel,: 041/ 516 351 Grilje, Prireditelj: IZIDA Kamnik. RAZNE PRIREDITVE Petek. 8. in sobota. 9. iuniia. ob 20. uri V Domu športno kulturnega društva v Mekinjah Premiera komediie »Kam iz zadreg« Avtor - neznan. Kulturna sekcija pri športno kulturnem društvu v Mekinjah Informacije: 031/222-372 ali 839-17-32 Vstopnina: odrasli 800 SIT, otroci 200 SIT. Člani svetov KS Duplica. Podgorje, Smarca in Volčji Potok so v kulturnem domu v Šmarci živahno posegli v razpravo o možnostih ZO ustanovitev nove občine. Posvet svetov KS Duplica, Podgorje, Šmarca in Volčji Potok o možnostih za ustanovitev nove občine Previdnost že na začetku postopka ... (Nadaljevanje s 1. strani) žavnega zbora, se je osredotočil na obraz.ločitcv postopka, ni pa se opredelil do konkretnega predloga o ustanovitvi občine. Poudaril je, da je bilo pred štirimi leti pri ustanavljanju novih občin narejenih precej spodrsljajev (tudi v državnem zboru). Po Lavrinčevem mnenju veljavni zakon 0 financiranju občin ni dober, ker spodbuja drobljenje občin. Drugod po svetu so ta proces celo obrnili v nasprotno smer. Spomnil je tudi na to. da pred leti predlog, da bi tedanjo kamniško občino razdelili na štiri nove občine, na referendumu ni dobil dovolj podpore, razen na Komcndskcm. Na nedavnem sestanku v Šmart-nem so mu posebej zabičali, naj se ne zavzema za to, da bi se v Tuhinjski dolini ustanovila samostojna občina. Odločilna pri ustanavljanju novih občin naj bo volja ljudi. Na vprašanje, v kakšno smer gredo spremembe zakona o financiranju občin, je Lavrinc dejal, da sedanje stanje, ko od 192 občin le deset občin lahko shaja brez državne proračunske izravnave, ne more več dolgo trajati. Občine se bodo morale v večji meri nasloniti na lastne prihodke. Po sedanjih izračunih bi štiri občine na kamniškem območju skupaj prejele več državnega denarja kot ga dobi sedanja občina Kamnik. Zato bo osnovni namen spremenjenega zakona, da se ustavi razbijanje občin. Kako bo konkretno izgledal nov zakon, pa bo odločil državni zbor, ki pa je tudi nepredvidljiv, čeprav so se nekateri poslanci - župani že nekoliko umirili glede drobljenja občin. Krajevna skupnost Smarca se leta 1994 na referendumi tli odločila za samostojno občino, je dejal Ivan Sekavčnik, predsednik KS Šmarca in dodal, da je KS v dogovoru z. občinsko upravo v zadnjih letih le uspela urediti velik projekt - kanalizacijo. Vendar jih sedaj čaka nadaljevanje urejanja, saj že nekaj desetletij čakajo na asfaltiranje. Še posebej pomembno je zagotoviti otrokom varno pot v šolo na Duplici. Čaka pa jih še veliko drugih stvari. »Letos nam je občinski proračun odrezal skromen kos. Z da si hoče LDS prisvojiti določene funkcije, pri tem omenil Lavrinca in Goluboviča, oba pa sta takšna namigovanja odločno zavrnila. občinsko upravo se bomo o tem še pogovarjali, a če v nekaj tednih ne bomo prišli skupaj, potem bom tudi jaz, osebno podprl ustanovitev nove občine,« je dejal Sekavčnik. Tudi pri nas smo uspeli končno dokončati 170-milijon-sko investicijo v kanalizacijo, je dejal Hrane Hremšak, predsednik sveta KS Podgorje,« vendar imamo še veliko problemov, med njimi odvajanje meteornih voda in drugo. Posegcj ga je zanimalo, kako bo novi zakon o financiranju občin vplival na sedanjo lepo finančno simulacijo o 665 milijonih SIT prihodkov, s katerimi naj bi po izračunih, ki so jih priskrbeli organizatorji posveta, v letu 2000 razpolagala nova občina Duplica. Nič kaj spodbuden odgovor mu je dal, kol smo že zapisali, poslanec Maks Lavrinc. Mi se, kot kaže, lahko »prodamo« na tri lokacije. Zanimivi smo tako za Kamnik, za novo občino in tudi z.a domžalsko občino, je dejal Tone Zi-bert, predsednik sveta KS Volčji Potok. Zanimivi smo predvsem zaradi Arboretuma in golfa, pa tudi zaradi mirnega kmečkega okolja.« Dejal je, da bi radi videli razvoj lega območja najmanj za desel lel naprej. Z drobitvijo občin delamo našo Slovenijo še manjšo kot je. Zavrnil je Stcletov koncept o razdelitvi občine in dejal, da bi tri četrtine krajanov Volčjega Potoka na referendumu o razdelitvi obči- ne glasovalo proli. Kamnik je v zadnjem času na športnem področju dosegel velike uspehe. Zato bi morali misliti na novo športno dvorano za vsaj .1000 obiskovalcev, sedaj pa še kulturnega doma ne moremo obnoviti. Za odločitev o novi občini so po njegovem mnenju potrebne temeljitejše in dolgoročnejše analize. Podlag za takšne odločitve ne bi smeli iskati v različnih sporih z Zupanom, je dejal Žibcrt. Na tO se je oglasil Prane Orešnik, ki je poudaril, da si Zibert lasti preveč odločanj v imenu KS Volčji Potok in da ne gre za nikakršen spor z županom, saj sta celo v isti stranki, pač pa za to, da predlogi in zahteve KS Duplica na občinski upravi niso upoštevane. Po mnenju enega izmed članov sveta KS Šmarca so podatki, ki so ji dobili za ta posvet, zastareli. Omenil je tudi, Med člani KS Duplica je bilo slišali še pripombe, da gre v bistvu za združevanje štirih krajevnih skupnosti in ne za neko drobitev. Opozorili so tudi na slabo kvalitelo izvedbe del pri napeljavi kanalizacije na Duplici, kar se kaze ludi pri poškodbah na vodovodi rtih ceveh in podobno. Zavzeli so se tudi za to, da o teh zadevah ne bi smeli odločiti i v ozkih krogih, pač pa ljudem po štirih letih spel dati možnost, da se o novih občinah izjasnijo na referendumu. Čeprav so imeli na dnevnem redu predvideno glasovanje Gj stališčih v zvezi z, novo občino, ga niso izvedli, pač pa so sprejeli sklep, naj vsi občinski sveti predlog za ustanovitev nove občine ponovno prelresejo in do konca maja pošljejo pisno stališče predsedniku sveta KS Duplica. FRANC SVETELI 1 Sklicana 21. seja občinskega sveta Župan Tone Smolnikar je za 13. junij sklical sejo občinskega sveta. Po predlogu dnevnega reda bodo občinski svetniki obravnavali v drugi obravnavi predlog spremenjenega odloka o kategorizaciji občinskih cest, predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu z.a uporabo stavbnega zemljišča in sklepali o novi vrednosti točke prispevka za uporabo stavbnega zemljišča. Posebna točka bo namenjena sklepanju o vključitvi občine Kamnik v pripravo regionalnega razvojnega programa in sofinanciranje agencije za regionalni razvoj, katere ustanoviteljica je mestna občina Ljubljana. Svetniki bodo določili ludi prometni režim na parkirišču ob Pran-čiškanskem samostanu in določili ceno parkirnine. Sklepali bodo tudi o opustitvi javnega dobra v Streliški ulici. Posebno zanimiva bo razprava o pobudi KS Kamnik-Center o razdelitvi sedanje občine Kamnik na tri nove občine: I uhin jska dolina. Kamniška Bistrica in Kamnik. Če bo dosežen dogovor z izvajalcem ogrevanja (Svilanitom), b(xlo svetniki določili ludi nove cene daljinskega ogrevanja (Zdravstveni dom. vrtec, OŠ Pranja Albrehta in OŠ Toma Brejca). Končno bo prišla na dnevni red tudi sprememba odloka o zazidalnem načrtu za območje M-l Pod Skaleo. Z namenom, da bi oživili življenje na Šutni, bodo občinski svetniki ponovno pretresli sklep o oddajanju javnih površin na Šutni v najem in poskušali najti za najemnike sprejemljivejšo rešitev. Pobuda krajevne skupnosti Kamnik Center Za novi občini v Tuhinjski dolini in Kamniški Bistrici Svet krajevne skupnosti Krutimi' Center je 17. maja letos poslal občinskemu SVetU občine Kamnih, pobudo, naj se sedanja ob< i na Kamnik razdeli na tri oh ine: <>l» ino Kamnik, občino Tuhinj ska dolina in občino Kamniška Bistrica. V obrazložitvi te pobude je zapisano, da je sedanja ob< ina Kamnik prevelika, da bi na t elotnem obmot ju uspešno in iu in konto opravljala vse lokalne zadeve javnega pomena in da bi omogočala večji vpliv neposrednega odločanja prebivalcev pri reševanju krajevnih zadev. Po tem predlogu biobčina Tuhinjska dolina raje/a 55 naselij od 1'alon do Motnika in i>i siela okrog \900prebivalcev, sedež občine pa naj bi bil v Smartnem. V oblino Kamniška Bistrica bi bilo povezanih 25 naselij od Strani do Cme in Gojške planine. Štela naj hi i \00 prebivalcev, njen sedež pa bi bil v Zgornjih Stranjah, Nora občina Kamnik bi vključevala 2 i naseli/ od Kamnika do \erelj iu Tiiujii. na jugu pa do Volčjega /'otoka in bi štela 18200prebivalcev. Pobudniki predlagajo, naj In ol>< inskisvet to pobudo obravnaval na naslednji seji občinskega sveta. S pobudo so seznanili ludi < )dbor Za notranjo politiko dr ar nega zbora K Moreni je iu poslani a Maksa l.arriiu a. Tudi svet krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju je razpravljati o »eventualni nori ob( ihU v Tuhinjski dolini, vendar se o predlogu ni opredeljeval. Sprejel je le sklep, da bi v primeru nove oh < ine bilo najboljprimerno, da bi bilsedei obi Me v Smartnem, ki je geografsko središče Tuhinjske doline, s primernimi prostori 0 občinsko upravo in z ustrezno družbeno iu komunalno infrdi trukturo. Na koncu pa dodajajo, da imajo v Smartnem tudi grb in zastavo, ki sta primerna za novo občino. F. S. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejae, univ. dipl. ekon. klinični uredni« Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere sc na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredniška: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), lclVlax: 8.3-')l-.311,041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - T('R d.d. Ljubljana. Kamniški OBČAN AKTUALNO 'M), maja 2001 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Preobremenjena in poškodovana cesta proti Rudniku Kot je poudarila Ivanka Jerman, so krajani KS Volčji Po lok ogorčenj zaradi povečanega prometa, zlasti tcZkih tovornih vozil, na odcepu ceste Dup-lica-Radomlje v smeri proti vasi Rudnik in obratno. ( 'csia je že mučno poškodovana in preozka za srečevanje takih vozil, zalo vozijo po kmetijskih površinah. Ker KS tega ne more preprečiti, sprašuje, kdo je pristojen z.a ureditev tega problema. Občinska uprava odgovarja, da je navedena cesta lokalna cesta, ki jo lahko uporabljajo motoma vozila. Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo vzdrževalci občinskih cest v sodelovanju s policisti. ()b izrednem prevozu mora izvajalec prevoza plačali povračilo z.a izreden prevoz, in povrniti povzročeno škodo na občinski cesti. V navedenem primeru je pri prevozih gradbenega podjetja Primorje, ki je prevažalo gradbeni material na deponijo v Volčji Potok, prišlo poleg onesnaženja ceste tudi do uničenja dela bankiri in brežin ob cesti (deloma tudi kmetijskega zemljišča). Občinska inšpekcija je takoj po začetku teh prevozov uvedla postopek za ureditev slanja oziroma Za vzpostavitev prejšnjega slanja na si roške povzročitelja. Ker podjetje Primorje na odločbo o naloženih ukrepih ni reagiralo, je bilo treba sanacijo ceste z upravno izvršbo izvesti po tretji osebi v času od 14. 12. do 20. 12. 2000. Vendar pa ugotavljajo, tla so bankine ponovno poškodovane, kar je poleg deževja, posledica Ze omenjene preozke ceste, ob izjemoma povečanih tovornih prevozih na tej lokaciji (gradnja golf igrišča, privatna gradnja stanovanjske hiše, prevozi iz kamnoloma itd.). Zato občinska uprava meni, da bo potrebno razmisliti o razširitvi ceste. Občinska inšpekcija pa bo tako kol v tem primeru, lahko ukrepala le v primerih, ko bo uničeno cestišče. V primeru uničenja kmetijskih površin pa bodo morali lastniki povrnitev škode izterjati od povzročitelja preko sodišča. NA KRATKO IZ OBČINSKE UPRAVE Pripombe k predlogom zakona o urejanju naselij in zakona o graditvi objektov Predstavniki '/.druženja slovenskih tajnikov, ki ga vadi Ivan Pristov-nik, '/.druženja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije so na posvetu v Kamniku obravnavali predloge za sprejetje zakona o urejanju naselij in zakona o graditvi objektov. K obema predlogoma so dali precej vsebinskih pripomb, ki naj bi jih Državni zbor <>:, njegova delovna telesa tudi upoštevala. Na splošno pa so ugotovili, da sedanji način dela pripravljali e\ zakonskih predlogov ne vodi k uveljavljanju načela demokratičnega odločanja in k decentralizaciji sistema. Pri pripravi omenjenih zakonov se je pripravljajoč oddaljil od temeljnih načel evropske listine o lokalni samoupravi. Zato so udeleženci posveta predlagali, naj bi pripravljale') osnutkov zakonov, preden gredo ti v parlamentarno proceduro, pripravili njihovo javno predstavitev in k sodelovanju povabili tudi lokalne skupnosti in njihove predstavniške asociacije. Nekatere občine (še) niso spoznale prednosti območne razvojne agencije V sedanjih razpravah O pripravah razvojnih programov občin, regij in ihž.ove so v ospredju tudi razmišljanja o letni :/i kakšno območje naj bodo oblikovane razvojne agencije, ki bodo pripravljale predloge razvojnih programov. Vred Irenu ledni so iz kamniške občinske uprave poslali občinam severnega dela ljubljanske regije pobudo, naj hi občine Domžale. Mengeš, Komenda. Lukovica. Trzin, Vodice in Kamnik razmislile o ustanovitvi skupne razvojne agencije. V pobudi je zapisano, da vkolikor regija nima svojega programa razvoja, ne more imeli ustreznih projektov, na podlagi katerih lahko sodeluje na razpisih za sofinanciranje regijskih programov. '/. ustanovitvijo agencije bi občine lahko pridobile sredstva :.a izvedbo različnih projektov. Predlagali SO tudi, da bi se agencija imenovala /gornja osrednja regijska agencija (ZORA) in bi imela sedež v Kamniku, kjer ž.e imamo ustanovljeno agencijo za razvoj turizma in podjetništva. Na to pobudo se je po itlvno odzvala le občina I iziti, ostale občine pa niso niti odgovorile Zato ho občinski svet na prihodnji seji razpravljal o predlogu, da občina Kamnik pristopi k Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije. Ta agencija bo V sodelovanju Z. občinami pripravila program razvoja Ljubljanske urbane regije za obdobje 21)02 do 21)06. Svetnike zanima tudi dimnik pod Malim gradom ... Na prejšnji seji je občinski svetnik l.cskovcc, ki pravi, da ni strokovnjak za dimnike, vprašal župana, ali kovinski dimnik na novozgrajeni stavbi pod Malim gradom sodi v •« okolje. Pravi, da ga zanima, kako lahko Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju dopusti postavitev takega dimnika. Svetnik pričakuje čimprejšnji županov odgovor, ki ga bomo tudi objavili. Naš komentar: "Morda pa A'" Zobato kolo in dimnik ostalo k"[ relikta nekdanje Knofliecve "iio/na Utokove itsnjarnc. ki bosta bodoče rodove spominjala "" zgodovinska dogajanja pod ^alimgradom...'.' (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja i). V. sprašuje, kdaj se bo pri-■ čela gradnja prostorov zu devetletno osnovno šolo pri Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Občinski svet Občine Kamnik je leta 1999 sprejel štiriletni investicijski program za dograditev potrebnih prostorov v matičnih osnovnih šolah z.a prehod iz osemletnega na devetletni osnovnošolski program, (dede na prioritetni vrstni red je bila Osnovna šola Marije Vere poleg Osnovne šole Šmartno v Tuhinju na prvem •nesiu, sledili pa sla Osnovna šota Stranje in nova šola v Mekinjah. Investicijski program je Občina Kamnik tudi prijavila na javni razpis Ministrstva z.a znanost. Šolstvo in šport. Investicija v OŠ Marije Vere ho potekala v treh fazah. Najprej homo zgradili prizidek na vzhodni strani obstoječe šole, kjer home pridobili 9 učilnic i potrebnimi kabineti in komunikacijami. V novozgrajeni prizidek homo nato preselili učence iz starega dela šole. ki ga ho potrčimo porušiti in na istem prostoru zgraditi nove prostore v dveh ela-ž.ah. ki bodo prilagojeni poučevanju v prvi triodi dcvctletke. V nadstropju bomo pridobili tudi dovolj veliko in sodobno knjižnico z. medioteko. ki ho osrednji kulturni prostor na Soli. V tretji jazi pa homo uredili le zunanjo okolico z. igrišči. C :loino investicije ki /<■ ocenjena na skoraj 500 milijonov tolarjev, bo delni' sofinanciralo ludi Ministrstvu zu znanost šolstvo in šport. Pogoj, da lahko občina objavi javni razpis z.a oddajo javnega naročila, ki ga sofinancira tudi driava, je sklep pristojnega Ministrstva z.a šolstvo in soglasje Ministrstva z.a finance. Sklepa o uvrstitvi OŠ Marije Vi 'žre s prioritetni vrstni red sicer še uradno nismo prejeli, imamu pa trdna zagotovila, da bomo lahko pričeli z gradnjo že v letošnjem letu. Predvideva se. tla tmino v letošnjem letu prejeli 20 milijo-novaolarjev in v prihodnjem 60 milijonov tolarjev sredstev za K/financiranje prizidka in novogradnje z. nadzidavo. Pridobitev gradbenega dovoljenju je v zaključni fazi (zataknilo se je pri pridobivanju soglasij zaradi neurejenega lastništva zemljišč). Takoj, ko pridobimo sklep Ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter soglasje Ministrstva za finance, homo objavili javni razpis, izbrali izvajalca in pričeli z gradnjo. Z gradnja bomo pričeli letos jeseni, v šolskem letu 2002/ 2003 po bodo novi prostori ž.e lahko sprejeli neučakane učence. S prenovo telovadnice smo že pričeli. Povsem dotrajan parket, ki je postal ž.e nevaren, humu zamenjali z novim so dobnim elastičnim športnim podom. Zdravstveno varstvo in obolevnost prebivalcev kamniške in komendske občine Vsak zaposlen en mesec na bolniški... (Nadaljevanje s 1. strani) Najprej nekaj podatkov iz vitalne statistike, ki pove da, je bilo 30. junija leta 1999 v občini Kamnik 26.007 prebivalcev, v občini Komenda pa 4.323 prebivalcev. Poprečna starost naših prebivalcev je bila 35.6 let (v RS 36,7 let), vendar iz. leta v leto narašča. K temu pripomore tudi manjša rodnost, ki tako kot v vsej državi upada. Ixta 1999 je bilo v občini Kamnik (pa tudi v državi) dobro petino manj otrok v starosti do Šestega Ida. Umrljivost pa je bila nekoliko manjša kol v državi. V naši občini je leta 1999 umrlo 6.8 prebivalca na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 9,6. Čeprav število pregledov pri zdravnikih ni neposredni kazalec Obolevnosti, pa število pregledov vseeno daje nekaj koristnih napotkov, ki so lahko podlaga za načrtovanje bodoče organizacije zdravstvenega varstva. Ti podatki kažejo na dosegljivost zdravstvene službe, obremenjenost zdravstvenega osebja, osveščenost prebivalcev in skrb za lastno zdravje. Medlem ko je število vseh obiskov predšolskih otrok (do 6 leta) pri zdravnikih od leta 1991 do leta 1999 poraslo za 20.7%, pa je število preventivnih obiskov v istem obdobju padlo za več kot 24%. Razlog za lak upad je treba iskali v zmanjšanem številu otrok zaradi nižje rodnosti. Delni padec števila preventivnih pregledov so zabeležili tudi pri šolskih otrocih. Medtem ko je bilo leta 1991 po podatkih iz šolskega dispanzerja 713 pregledov na 1000 otrok, pa jih je bilo leta 1999 le še 595.To Zmanjšanje pripisujejo dejstvu, tla se ob izbiri osebnega zdravnika in uvajanju družinskega zdravnika kurativa seli v splošne ambulante, preventiva pri šoloobveznih otrocih pa se je preselila iz kraja bivanja v kraje šolanja. Zdravstveno varstvo žensk je prikazano s Številom kurativnih in preventivnih storitev ginekoloških dispanzerjev. Tako je bilo leta 1991 število obiskov v ginekoloških dispanzerjih 12.976 leta 1999 pa 12.416, od tega je bilo leta 1991 preventivnih pregledov 56,4% leta 1999 pa 55.7%. Primerjava s slovenskim povprečjem pove, da je bilo leta 1999 v občini Kamnik 53 pregledov na slo žensk nad 16 leti, v državi pa le 40. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se je na brezplačen preventivni pregled za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj (program ZORA), podobno kol v celi državi, odzvala le tretjina vabljenih žensk. Zelo značilen pa je podatek s področja splošne medicine, ki pove, da se je število obiskov v splošnih ambulantah od leta 1991 do leta 1999 skoraj potrojilo. Leta 1991 so našteli 40.416. leta 1999 pa 114.145 preventivnih in kurativnih obiskov. Takega porasta niso zabeležili nikjer v Sloveniji. Temu primerno je porasla 'udi obremenitev posameznih zdravnikov v •splošnih ambulantah. Leta 1999 je imel zdravnik povprečno 10.377 obiskov, v Sloveniji pa 9.710. K takemu porastu so v zadnjih letih vplivali tudi obiski zaradi urejanja drugih, predvsem socialno ekonomskih problemov. Tudi v zobozdravstvu število obiskov zdravnikov narašča. Na področju mladinskega zobozdravstva so od leta 1991 zabeležili 36% porast, število preventivnih pregledov pa se je predvsem zaradi zmanjšane populacije zmanjšalo za 26%. Tudi šievilo obiskov zobozdravnikov pri odrasli populaciji sc je v zadnjih osmih letih zmanjšalo za 16%. Vzrokov za tO Sestavljala poročila ne navajajo in pravijo, da tO ne pomeni tudi zmanjšanje števila opravljenih storitev, pač pa, da se zdravijo isti pacienti. Če pogledamo Se podatke o obolevnosti, potem vidimo, da so med predšolskimi Otroki najpogostejše bolezni dihal (33,4%), sledijo infekcijske bolezni (7,6%), poškodbe in zastrupitve (7,6%) itd. Enak vrstni red s približno enakimi deleži so zabeležili tudi pri šolski mladini. V dejavnosti splošne medicine (odrasli) pa poleg 20% delež.) bolezni dihal, z 11,4% sledijo bolezni mišično kostnega in veznega tkiva, poškodbe in zastrupitve (10,2%), bolezni obtočil (8,9%), bolezni kože in podkožja (6.3%) itd. Zaradi bolezni in poškodb v naši občini izgubimo kar precej delovnega časa. Tako je bilo leti) 1999 v naši občini izgubljenih .okrog 191.000 delovnih dni. Če bi le izgubljene delovne dni preračunali na približno 7000 zaposlenih, bi dobili podatek, da tega leta vsak od zaposlenih zaradi bolezni ali poškodbe ni delal 27 dni ali skoraj en mesec. To pa je podatek, nad katerim sc kaže zamisliti. Organiziranost osnovnega zdravstvenega varstva (še) ni jasno opredeljena V drugem delu poročila, ki ga je obravnaval občinski svet, je predstavljeno stanje na področju organiziranosti osnovnega zdravstvenega varstva v občini Kamnik in Komenda. Ustanovitelja in solastnika zdravstvenega doma Kamnik, ki je bil zgrajen za populaciji obeh občin po takratnih normativih in glede na predvideno rasi populacije, sta namreč obe občini. Nova zakonodaja po osamosvojitvi Slovenije je omogočila uvedbo zasebne zdravstvene prakse. Tej zakonodaji pa ni sledila ostala zdravstvena politika. Predvsem pa po krnskem sprejetju programa zdravstvenega varstva Zdravje za vse do leta 2004 se ni ustreznih zakonskih predpisov, ki bi opredeljevali mrežo javnega zdravstvenega varstva, zlasti število nosilcev dejavnosti po posameznih občinah ter razmejitev med javnimi zavodi ter zasebniki. Zato je bila delitev koncesij po vsej državi prepuščena posamez- nim občinam ustanoviteljicam, ki so sc običajno posvetovale z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljice so bile, večinoma pa so delile koncesije povsem po lastni presoji. Občina Kamnik je od leta 1993 do 1999 podelila 14 koncesij zasebnim zdravnikom, od tega polovico zobozdravnikom (od tega je ena zabozdravniea konec leta 2000 koncesijo vrnila). Sestavljal-ci poročila so poudarili, da bi bilo treba pri dodeljevanju koncesij stremeti za tem. dič\e ohrani dosežena raven zdravstvenega varstva, da se doseže lažja dostopnost do zdravstvenega varstva v odročnih krajih ter obenem skrbeti za ohranitev zdravstvenega doma kot osrednje zdravstvene ustanove. V tem smislu pozitivno ocenjujejo dislocirannsl nekaterih zdravstvenih ambulant na območju Tuhinjske doline. Komende in Duplice, kar pomeni pokritje širšega območja občine z zdravstveno dejavnostjo, tako osnovno kot zobozdravstveno. Poudarjajo tudi. da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije standardiziral dejavnost na primarni ravni, kar pomeni, da enako plačuje izvajal-ca-zdravnika za opravljene storitve, ne glede na to ali je zasebnik ali pa je zaposlen v javnem zavodu. Nekaj težav gotovo povzročil dejstvo, da so vsi fiksni in funkcionalni stroški vzdrževanja zdravstvenega doma Kamnik (elektrika, ogrevanje, komunalni stroški, komunikacije, tehnično osebje itd.) ne glede na število zasebnikov in število listih, ki so ostali v javnem zavodu, ostali nespremenjeni. Del teh stroškov pokrivajo tudi znsehniki-naleniniki ambulant: ambulanta z.a odraslo zobozdravstvo, psihiatrična ambulanta, ambulanta za mladinsko zobozdravstvo ter ambulanti za otroško in šolsko zdravstveno varstvo. Višina najemnine in funkcionalnih stroškov, ki jo je pred leti določil izvršni svet občine Kamnik, doslejjii biki sporna Zadnjim najemnikom pa so se ti stroški zdeli previsoki, vendar so kljub temu dosegli dogovor. Tudi probleme z vključevanjem zasebnikov v dežurno službo so uspešno rešili, večje težave pa so imeli z dogovori z njihovim vključevanjem v zagotovljeno dnevno urgenco. Potrebno pa bo dogovoriti še druge pogoje sodelovanja med javnim zdravstvenim zavodom in zasebniki, zlasti pa rešiti Učenci se ž.e sedaj veselijo bistveno boljših pogojev dela pri športni vzgoji, pa tudi učitelji sijih zjU-služ.ijo. Oblaki prahu, ki so se dvigali ob vsakem udarcu z žogo, bodo samo še neprijetna preteklost. ANTON TONE SMOLNIKAR ZUPAN problem nadomeščanja v času odsotnosti posameznih zdravnikov. Tem problemom bi se po mnenju sestavljalcev poročila lahko izognili, če bi bile obveznosti zasebnikov natančno opredeljene v koncesijskih pogodbah. Vsekakor so zanimivi tudi podatki o stanju osnovnega zdravstvenega varstva v naši občini in delež javnega zavoda ter zasebnikov pri tem. Tako ima v otroškem in šolskem dispanzerju javni zavod 3,5 nosilcev, zasebniki pa 2 nosilca ali 36.3%. V splošnih ambulantah ima javni zavod 7.8 nosilca, zasebniki pa 3 nosilce dejavnosti ali 27%. V dispanzerju za zdravstveno varstvo žena dela javni zavod z enim nosilcem, zasebniki pa z enim nosilcem ali 50% * Za primerjavo služi podatek, da v Sloveniji v splošni medicini predstavljajo zasebniki 17,5% delež, v obeini Kamnik pa imajo zasebniki 32.7% delež. To je približno v skladu s sklepom občinskega sveta naj bi pri podeljevanju koncesij občina upoštevala razmerje 70%:30% v korist javnega zdravstvenega varstva. Če pogledamo še (»tale oblike zdravstvenega varstva, potem vidimo, da v dispanzerju za mentalno higieno javni zavod nima nobenega izvajalca, zasebni sektor pa e negii. V zobozdravstvenem varstvu odraslih ima javni zavod 3,48 nosilca, zasebniki pa 5 nosilcev. Pri mladinskem zobozdravstvu pa ima javni zavod 4,9, zasebniki pa enega nosilca, kar pomeni, da je delež zasebnikov v občinskem zobozdravstvu 42%, kar je enako deležu v državnem merilu (42,7%). Občinski svet je priporočil, naj bi na področju splošnega zobozdravstva razmerje med javnim zavodom in zasebniki znašalo 50:50. Ta razmerja je občinski svet opredelil poleg ohranitve enovi-tosti zdravstvenega varstva tudi zaradi tega, da bi zdravstveni dom z akumulacijo iz lastne dejavnosti zmogel vzdrževati hišo in posodabljati medicinsko opremo, k slednjemu pa bosta morali svoj delež prispevali tudi obe občini. Potrebno je razrešiti predvsem financiranje listih skupnih servisnih služb (laboratorij, reševalni prevozi. RTG z ultrazvokom), ki niso dovolj akumulativne, da bi se lahko posodabljale same. Na koncu lahko samo rečemo, da celotno poročilo o organiziranosti osnovnega zdravstvenega varstva preveva skrb. kako čimbolj racionalno izrabili prostorske zmogljivosti in opremo zdravstvenega doma Kamnik. FRANC SVETELJ OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA HO V KS DIII'I.K A V ČETRTEK, 14. JUNIJA, Oli 20. VRI ZBOR OBČANOV V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA NA DUPLICI. VLJUDNO VABLJENI! SVET KS DUPLICA 4 30. maja 2001 IZ DELA DRUŠTEV IN STRANK Kamniški OBČAN Iz srečanja v srečanje Nekaj iz dela /)KD »Solidarnost« v letošnjem letu Delavsko kulturno društvo »Solidarnost« z novim vodstvom nadaljuje tradicijo svojih začrtanih programskih ciljev. Ženskemu in moškemu pevskemu zboru se ob bok postavlja otroški pevski zbor »VRABČKI«. Vsi trije zbori so se predstavili članstvu Solidarnosti zadnji petek v marcu na SREČANJU SOLIDARGEV. To srečanje društvo organizira že nekaj let. Nanj povabijo vse nekdanje aktivne člane društva, ki društvu še danes stojijo ob strani. Na srečanju ne manjka nekdanjih šahistov, dramskih igralcev, godbenikov in seveda tudi pevcev in pevk. Letos je bilo srečanje še toliko pri-srčnejše. saj so se prisotnim predstavili najmlajši - VRABCKI, ki jih vodi Marinka Aparnik in mogoče predstavljajo nadaljevanje tradicije zborovskega petja v društvu Solidarnost. Na koncu pevskega dela vseh treh zborov so združeno zapeli skladbo Viktorja Mihelčiča- DOMOVINA NAŠA JE SVOBODNA. Svojih glasov ob prepevanju te pesmi niso zadržali niti številni nekdanji aktivni člani Solidarnosti. Po končani predstavitvi vseh treh zborov in pozdravnih besedah dosedanjega predsednika društva Janeza MALKŠA se je razvila zanimiva razprava starejših in mlajših članov društva. Vzklila je marsikatera ideja o ohranjanju tradicij društva, nadaljnjim srečanjem s še bogatejšim programom, številčni krepitvi društva idr. Prisrčna so bila snidenja nekdanjih odrskih igralcev, ki so se spominjali prizorov iz iger, ki jih je Solidarnost postavljala na kamniški kulturni oder. Mlada zborovodja Marjeta KOČAR in Rok RAKAR žal nista mogla izmenjati mnenj z nekdanjimi zborovodji ŽPZ in MOPZ. Mnenje vseh prisotnih na srečanju pa je bilo, da se taka srečanja še nadaljujejo. Pevke in pevci so se srečali tudi v Kamniški Bistrici ob praznovanju 1. maja, ki so ga Solidarci prvič praznovali že leta 1923- Ob sodelovanju Mestne godbe Kamnik so s kulturnim programom nadaljevali tradicijo društva izpred davnih let. Solidarci pa z letošnjimi srečanji še niso končali svojega dela. Pripravljajo se na največje srečanje slovenskega zborovskega petja - TABOR PEVSKIH ZBOROV v Šentvidu pri Stični, ki bo 17. junija. Že tretjič zapored pa bodo štirinajst dni prej organizirali SREČANJE PEVSKIH PRIJATELJEV v Kamniku. SREČANJE bo v soboto, 2. junija, na vrtu kavarne VERONIKA. Na srečanje so povabljeni zbori iz Kamnika, Domžal, Komende, Novega mesta, Radeč in iz. zamejstva. Seveda pa bodo nastopili tudi vsi trije zbori Solidarnosti. Društvo pričakuje da se bodo povabljeni zbori udeležili SREČANJA in da bo Kamnik lahko dostojno sprejel ponujen izbor slovenskih pesmi. Po kratki »pevski« pavzi v poletnih dveh mesecih (čeprav boda pevci nastopali na še nekaterih prireditvah tudi v času počitnic) bodo Solidarci organizirali še marsikatero srečanje, na katera že sedaj vabijo svoje zveste poslušalce, pa tudi ljubiteljem in ljubiteljicam zborovskega petja udeležba na vajah vseh treh zborov ni prepovedana. V___^ KAJ VEŠ O PROMETU Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik je v četrtek, 10. maja, organiziral medobčinsko tekmovanje občin Kamnik in Komenda »Kaj veš o prometu« za učenke in učence osnovnih šol. Vsi učenci, ki so bili na šolskem tekmovanju v svoji skupini najboljši, so se sestali na OŠ Toma Brejca, kjer se je začelo tekmovanje. Deset let Društva izgnancev Slovenije nim očesom predsednika Izpitnega centra Domžale-Kamnik g. Marjana Peljhana. Tekmovalci so reševali naloge v katerih so morali dokazati znanje cestno-prometnih predpisov, nadaljevali pa s spretnostno vožnjo po poligonu na igrišču pri OŠ Toma Brejca in vožnjo po prometnih površinah oz. mestni vožnji, na kateri so jih ocenjevali člani Sveta za Andrej Slapnik ponosno prejema priznanje za najboljšo uvrstitev v kategoriji posamezniki 7. in H. razred. Učenci so se na tekmovanje pripravljali s svojimi mentorji pri prometni vzgoji, dvainštirideset najboljših učencev pa se je najprej spopadlo s pisnim delom oz. testiranjem s testnimi polarni pod bud- preventtvo in vzgojo v cestnem prometu Kamnik. Medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« je bilo ekipno in posamezno za učenke in učence 5. in 6. razreda ter 7. in 8. razreda. Med V prostorih jedilnice Osnovne šole F. Albrehta je bilo 21. aprila redno letno srečanje članic in članov krajevne organizacije DIS. Ta organizacija letos praznuje ž.e 10. obletnico dela, kamniška organizacija pa uspešno deluje že 8 let. Organizatorji so pripravili prijeten kulturni program. Božo Matičič je na harmoniki zaigral vrsto borbenih in partizanskih pesmi. Marija Golobova pa je prebirala stihe Ančke Salmičeve. Letnega zbora se je udeležilo 171 članov od .365, kolikor šteje društvo, predsednik Območnega združenja Zveze borcev Kamnik Matevž Košir, načelnik Upravne enote Kamnik Miha Novak, predsednica ZLSD Kamnik Tatjana Rot Djalil in predsednik krajevne organizacije Z.H Kamnik Alojz. Konda. Iz poročila o delu DIS Kamnik, ki ga je podala predsednica Marija Znidar, je zanimivo, da je društvo v prvem letu obstoja štelo 214, danes pa že 365 članov. Društvo organizira pomoč članom pri pridobivanju statusa žrtve vojnega nasilja in pomoč pri uveljavljanju zahtevkov o prisilnem delu po nemškem in avstrijskem zakonu. Vsi člani so pridobili status žrtve vojnega nasilja. 127 članov je vložilo zahtevke oziroma je posredovalo podatke o prisilnem delu v Nem- čiji. Društvo je zbiralo tudi podatke o prisilnem delu v Avstriji in jih posredovalo v reševanje. Predstavniki društva so obiskovali jubilante stare 80 let in več ter bolne člane. Da bi društvo zagotovilo svojim članov še več pomoči, je organiziralo dežurstvo na sedežu, kar je omogočilo pravočasno reševanje vseh vprašanj. V nadaljevanju poročila o delu društva je bilo izrečenih več pohval o uspešnosti dela Uprave enote, razumevanju in pripravljenosti Občine. Zbor udeležencev je po sprejemu raz resnice izvolil novo vodstvo krajevne organizacije DIS, ki ga bo tudi v naslednjem štiriletnem obdobju vodila Marija Žnidar. Zbor je podprl pobudo, da z.a predsednico DIS v Ljubljani kandidira prof. Znidaršičeva, dosedanja podpredsednica. Ob koncu je bila izrečena pohvala Ravnateljici šole F. Albrehta, ki je omogočila nemoteno delo zbora. Marinka llri-bovsek in Bec sta prejela priznanje za dolgoletno delo, predsednica Marija Znidar pa šopek. Ikebano, ki je bila na mizi delovnega predsedstva, pa bodo odnesli na grob Marije Mrak, prve predsednice društva v Kamrfiku. STANE SIMŠIČ Predsednica kamniškega društva izgnancev Marija Žnidar je predstavila poročilo o delu društva. posamezniki 5. in 6. razred so prvih pet mest zasedli: I. Rok Zabret (OS Toma Brejca), 2. Jure Bele (OŠ Šmartno), 3. Florjan Lajmiš (OŠ Šmartno), 4. Blaž Galjot (OS Toma Brejca) in 5. Primož Pančur (OŠ Šmartno). Ekipno 5. in 6. razred je bila najboljša OŠ Toma Brejca, sledile so ekipe OŠ Šmartno, OŠ Komenda-Moste in OŠ Frana Albrehta. Med posamezniki 7. in 8. razred si je prvih pet mest razdelilo: 1. Andrej Slapnik (OŠ Šmartno), 2. Marijo Bijelič (OŠ Toma Brejca), 3. Matej Vrtačič (OŠ Prana Albrehta), 4. Rok Hribovšek (OŠ Toma Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik, zasebna glasbena šola vabi k prijavam za vpis v celoletni program male glasbene šole in pripravnice za šolsko leto 2001/2002. Vabljeni otroci od 5. leta starosti dalje. Prijavite se lahko 5. in 6. junija od 16. do 17. ure, v prostorih Glasbenega ateljeja Carl Orff, Raspov prehod 2 tori vrtec« INFORMACIJE: tel. 041-730-227, mag. Bernarda Rakar. I No spretnostni vožnji po poligonu je bito kljub zbranosti zelo zabavno _ Brejca) in 5. Sašo Hribar (OŠ Šmartno). Ekjpno 7. in 8. razred je zmagala OŠ Šmartno^ za njimi so se razvrstile ekipe OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OŠ Komen-da-Mose, OŠ Marije Vere in OŠ Stranje. Na državno temovanje v Izoli se je uvrstil Marijo Bijelič iz OŠ loma Brejca pod mentorstvom Mojce Podbevšek, saj je prvouvrščeni Andrej Slapnik na dan tekmovanja na žalost zadržan. Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo srečno, predvsem pa varno vožnjo na kolesu. (bok) Krajevna organizacija Zveze borcev Kamnik na letnem občnem zboru Alojz Konda prevzel dolžnosti predsednika V preteklem štiriletnem obdobju seje stanje v organizaciji ZH precej spremenilo. /Ji ima včlanjenih 250 članov. Številčno je organizacija šibkejša kol pred leti, z.ato velja preučiti različne predloge o njeni krepitvi. Predsednik /H Kamnik Alojz. Konda je razmišljal o teh in drugih vprašanjih. Člani /Ji so vse starejši. Mnogi so bolni, telesno šibkejši, zato nji bova aktivnost upada, kljub temu pa redno sledijo dogajanjem v naši družbi. Borci in udeleženci NOli odločno odklanjajo vse poskuse razvrednotenja osvobodilnega boja. Na občnem zboru Zveze borcev Kamnik. Na desni v prvi vrsti novi predsednik Alojz. Konda. Pobuda mladih v Združeni listi socialnih demokratov, da se vključijo v /II, je nabada na polno podporo. V zadnjem štiriletnem obdobju je Z.H uresničila vrsto zahtevnih nalog, dosledno je stala na braniku izročil NOli. Odbor ZH je skrbel :o reševanje socialnih vprašanj, pomagal pri reševanju določenih sta t usnih vprašanj, opravil vrsto obiskov pri bolnih in ostarelih članih. Zelo dobro SO bila obiskana jntsamez.ua spominska srečanja in izleti. Občni zbor je izvolil novo vodstvo krajevne organizacije ZH Kam nik, ki jo bo vodil Alojz Konda, ki je to dolžnost opravljal ž.e zadnji dve leti. Občni z.l'or je novo izvoljenim organom naložil odgovornost, da čimprej in uspešno uresničijo sprejele sklepe, tako da V delo organizacije ZH vključit jejo več sposobnih in delovnih članov. stani; simšič Z volilno-programske seje območne organizacije ZLSD Kamnik Združena lista proti drobitvi občine Na nedavni volilno programski seji območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Kamnik so delo organizacije v preteklem obdobju ocenili kol uspešno. Združena lista se je namreč'' aktivno vključevala v vsa pomembnejša cliuz. bena dogajanja v občini od lanskoletnih državnozborskih vo litev, kjer je dosegla napredek glede na prejšnje volitve, prek aktivnosti v zvezi z oblikovan jem programskih izh< k lise stran ke, odzivanja na poskuse prevrednotenja Nt )B, do oiganizi ranja več javnih prireditev in protestov. Kol je povedala predsednica območne organizacije in ob činska svetnica Tatjana Kol Djalil, s položajem stranke v občinski koaliciji ne morejo biti preveč zadovoljni, saj 1,1 )S kol najmočnejša stranka v občinskem svetu ne kaze dovolj kooperativi tosti v razmerju do drugih strank. Stranka pa ima težave tudi s financiranjem, saj občinska subvencija ni dov< >lj ni ti za najemiiitu > prostora. Navzlic vsem zagatam pa pravijo, da ne nameravajo vreči puške v koruzo in za bodoče obdobje načrtujejo precej aktivnosti, Sc- posebej računajo na veliko za gnanost Mladega foruma, ki ga vodi (iregor GOrjUp. Ta med drugim načrtuje okroglo mizo o drogah, športni dan, razpra vo o filmu, srečanje mladih na Veliki planini itd. V razpravi, v kateri je sodeloval tudi 11 ros Janševe«-, sekretar Mladega (onima Slovenije, so posebej poudarili, da /dni žena lista ne I >o p< iclprla prizadevanj nekaterih, da bi razdrobili sedanjo kaminsko občino na vet delov in da bi tako manj razvila območja prepustili životarjenju. Trditve pobudnikov za nove občine o tem, da bodo posamezni deli kol nove ob čine dobili več denarja od države, je namreč na želo trhlih no gah, saj spremenjeni zakon o financiranju ob< in ne bo pod pital drobitve občin, pač pa bo spodbujal občine k ustvarja nju lastnih prihodkov. Na konferenci so izvolili n<>v<> predsedstvi> <»bmočne organizacije in z.a predsednico območne organizacije ZLSD Kam nik ponovno izbrali Tatjano Rot Djalil. Sprejeli so okvirni pro gram dela, v katerega so med nalogami zapisali tudi priprave: na občinske volitve- v prihodnjem letu, širitev organizacij na terenu, oživitev ženskega Ionima, pomoč delavcem pri uveljavljanju njihovih pravic in sodelovanje na prireditvah ob letošnjih jubilejih 60 letnici vstaje in upora proti okupatorju iu desetletnici samostojne Slovenije. Zeleno in modro Letos mineva 10 let od obnovitve skavtske organizacije v Kamniku. Ob tej priložnosti smo kamniške skavtinje in skavti pripravili razstavo in več drugih spremljajočih aktivnosti. Od sredine maja najdete kamniške skavte tudi na Internetu - htlp://kamn'k 1 skavt.net. Leta 19H4 je neformalno, ker drugače ni bilo mogoče, v Ljubljani začela delovali manjša skupina skavtinj in skavtov. Pri nastajanju jim je veliko pomagala italijanska skavtska organizacija AGESCL leden dni pred prvimi demokratičnimi volitvami so "c skavti registrirali kol društvo. Februarja 1991 je ponovno zaživelo tudi skavlsko organizacija V Kamniku. Prve mlade zanesenjake sta na pobudo takrat Se brata Pashala i rorjupa zbrala profesor Danijel liezck in pater Do vid Strumpf. Frančiškanski samostan jim je dal na voljo prostore in jim v začetnem obdobju nudil tudi materialno prične v našem stegu delovali še krdelo volčičev in volkuljic. Volčiči in volkuljice so najmlajši skavtinje in skavti v stegu, stari od 7 do 11 let. Družijo se v krdelu volkov. Njihova srečanja potekajo enkrat tedensko, na srečanjih pa preko zgodb o Mavgli-ju spoznavajo pomen skupinskega tlela let prijateljstva med seboj, ludi voditelji imajo imena džungelskih živali. Voditelj je Akela - volk, pomagajo pa mu še Bagira - črni panter, Balu -medved, Kaja - kača, če pa je število volčičev in volkuljic večje, pa tudi lki - jež.. Sivi brat -volčji mladič Čil - ptič škurnik, Mama Kakša - volkulja, Mang - ji in realizaciji zahtevnejših projektov. V prihodnjem letu bi želeli pomladiti naše vrste in medse sprejeti nove članice in člane vseh starosti in razstava je idealna priložnost za to. Poleg razstave, ki je vse do K), junija na ogled v Galeriji Veronika, kamniške .skavtinje in skavti pripravljamo pot preživetja. Vse, ki vas zanima, kaj doživljamo na tako imenovanih potepih in izhodih, vabimo, da se nam pridružite na Korošaških slapovih. Del poli bo označen s tablami. 'Zbrali se bomo ob 10. uri dopoldne, zaključek pa bo ob 17. uri. Pol. ki jo bomo pripravili, bo res pravi izziv, zalo hodite primerno ohuli in oblečeni. S seboj imejte malico - hrenovko, krompir in po možnosti cedevito, kajti vode bo dovolj. Prireditev bo tudi v primeru dežja ali slabega vremena. BENJAMIN BEZEK - Šaljivi gams, če to vodja Najmlajši skavti se imenujejo volčiči in volkuljice ter živijo po vzoru junakov knjige o Mavgliju. pomoč. Koverji in popotnice, kakor so se imenovali prvi skavti, so še učili skavlskega načina življenja in se usposabljali na različnih tabornih šolah in tečajih. V Šolskem letu 1992-1993 seje oblikoval voditeljski kader, kije ustanovil novo skavlsko vejo - izvidnike in vodnice. To so skavtinje in skavti med II. in 16. letom, ki živijo skavlsko življenje v tnanjSih skupinah - vodih. V čeli sla bila dva dekliška in en fantovski vod - Rakuni, Polhi in Delfini. Srečevali smo se na VO-(lovil, srečanjih enkrat tedensko ter znanje, pridobljeno na srečanjih, preizkušali v naravi na izhodih, zimovanju in poletnem taboru. Td je potekal no taborniškem prostoru oh Bohinjskem jezeru, V šolskem letu 1996-1997 so se voditelji odločili, da netopir. Stvarnika, kije ustvaril njihovo krdelo in džun-v kateri prebi-, imenujejo Veliki Tha, slegovodja pa ima po navadi funkcijo Halija -slona. Danes skavtski > Kamnik I šteje 60 aktivnih V stegu delujejo tri glavne skavtske veje: volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice ter popotniki in popotnice. Poleg teh imamo močno podporo staršev, ki rodi priskočijo na pomoč pri organizaci- glo, vajo. sleg okrog članov. Med aktivnosti skavtov sodi tudi plezanje vesa s pomočjo vrvi. na dre- ... v ljubezen naj pride tja Tako zveni pesem v stari šoli na Lokah, kjer od 1.julija lelos raste in se razvija Varstveno delovni center Sožitje za mladostnike in odrasle z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, na kratko VDC. Pesem med našimi zidovi ni samo gost, je naša stalna spremljevalka, tolaži nas in nas vzpodbuja ter vedno znova vrača v harmonijo s samim seboj in svetom, ki nas obdaja. V ljubezni do glasbe nismo drugačni od naših vrstnikov. Tako do njih kot do nas je svet včasih neusmiljen, drugič spet preveč zaščitniški, preveč sočuten, nezaupljiv, pa bi radi le zadihala sproščeno, s polnimi pljuči, svobodno in dokazali, da marsikaj zmoremo, da smo vredni zaupanja. Marsikaj se je že zgodilo od tistega 21. decembra 1999, ko je v dnevnem časopisju izšel članek z naslovom Čestitka za vse večne čase. Takrat je Fructal kamniškemu društvu Sožitje za pomoč ljudem z motnjo v duševnem razvoju finančno pomagal pri polaganju prvih kamenčkov v mozaiku obnove prostorov v stari šoli na Lokah. Na zunaj se pravzaprav ni spremenila. S papirnatimi rdečimi srci so zaživela njena okna, skoznja se sklanjajo mladi obrazi v svoji ne-ponarejeni prijaznosti, znotraj pa je ne bi prepoznali. Iz bivših razredov sla z mnogo truda in prostovoljnega dela staršev, njihovih prijateljev, nekaterih obrtnikov in ,,aposlenih nastali dve prijetni delavnici. V njih je za zdaj deset ljudi, ki zaradi zmanjšanih delovnih sposobnosti ne morejo konkurirati na trgu delovne sile, našlo svojo zaposlitev, svojo službo, svoj smisel. Pri pridobivanju kooperantskega dela nam je kot prva pomagala tovarna Titan, pozneje pa še podjetnik iz. Domžal, za katerega sestavljamo obešalnike. Zelo radi bi si pridobili še kakšno drugo delo v okviru kamniške občine. Dihko sortiramo, pakiramo, sestavljamo razne elemente, opravljamo enostavna šiviljska dela itd. Delo opravimo odgovorno, kvalitetno ter cenovno zanimivo. Poleg tegit s kombijem pridemo po material in ga po opravljenem delu tudi dostavimo. Izvajamo pa tudi lastni program. To je zahtevno in kreativno delo, včasih je za končni izdelek potrebno mnogo vaje, pa tudi v košu marsikaj pristane. V okviru tega programa šivamo mehke živo pisane blazine, velika rdeča srca, oblikujemo obeske iz gline, barvamo sleklo, izdelujemo vse vrste voščilnic, novoletne, velikonočne, voščilnice za osebne praznike, kot so rojstni dan, poroka, rojstvo itd. Sproti oblikujemo in izpopolnjujemo katalog voščilnic, ki vam bo na voljo, če nas boste obiskali s svojimi željami. Oblikovanje, izdelovanje in trženje lastnega programa je težavno delo. Včasih izdelke uspemo prodati, drugič ostanejo v delav- in srečo se svet naj ogrne, do poslednjih ljudi, 70 let šole Gozd - praznujmo skupaj 9. 2. 1931 so učenci prvič sedli v šolske klopi. Prvi, ki je pO ilčeval na tej soli, je bil učitelj Stanki > Andi dšek, ki je Imel dve veliki ljubezni: ljubezen dd oi tok in ljubezen do poučevanja. Kasneje je poučevalo na Š< ili ■se veliko drugih učiteljev. Sola i(' doživljala mnoge spremeni oe: kmalu po izgradnji je bila adaptirana, med vojno poruše fta, po vojni ponovno zgrajena, i ž samostojne sole je postala podružnična, Na prireditvi, ki bo v soboto, 2. junija, ob 17. uri, se bo ffter srečali krajani, nekdanji iu SČdanji učenci in učitelji. < >h tej Priložnosti si boste lahko Ogledali razstavo fotografij, zvezkov, starih dokumentov in šolskega glasila Planika iz leta 1937. Kroniko šole-« rozd pa boste lahko prebrali v naši publikaciji, ki bo lzšla ob tej priložnosti niei. Težko je biti konkurenčen cenovno nizkim izdelkom z. nalepko Made in Tajvan in težko je razložiti kupcu, koliko truda je vloženega v naš izdelek. Nekateri centri se zaradi podobnih problemov preusmerjajo v izvajanje t. i. ZELENEGA PROGRAMA, to je v čiščenje prostorov, urejanje parkov, košnje zelenih mestnih ali zasebnih površin. Morda se tudi mi lotimo česa podobnega. Za opravljeno delo dekleta in fantje v VDC dobijo mesečno nagrado. Majhna je, vendar so je veseli kot trdo zaslužene plače. Mi, njihovi delovni inštruktorji, bi si želeli, da bi ob pridobitvi ustreznega dela nagrada poslala večja in bi resnično pripomogla h kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju naših varovancev. fantje in dekleta upodabljajo v različnih likovnih tehnikah, oblikujejo v glini, pišejo, tudi na računalnik, saj so se z osnovami dela na računalnik uspešno seznanili v Oddelkih vzgoje in izobraževanje OŠ 27. julij. Pri ohranjanju branja in pisanja, orientaciji in pridobivanju novih spretnosti se je računalnik izkazal kot izredno motivacijsko sredstvo, vendar pri tem ne zanemarjamo stare dobre knjige. V načrtu imamo izdajo našega časopisa, morda se bo preprosto imenoval Novice z. Lok. V lijem bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali z. delom, matrialom. vzpodbudno besedo, tudi ga.Tatjani Rot - Djalil, ki nam priskoči na pomoč zdaj tu, zdaj tam. Trenutno s skupnimi močmi s KS V marcu smo obiskali cirkus Medrano v Ljubljani. Nanj nas bodo še dolgo spominjali klovni - »lučke«, s katerimi smo veselo razsvetljevali temo. Poleg obeh delavnic smo s pomočjo občinskih mož. uspeli pridobiti tudi prostor za čajno kuhinjo in jedilnico. Sami si pripravljamo malico, od sestave jedilnika do pomivanja posode. Priredili smo mar-tinovanje v gostilni Ledrar, praznovali smo novo leto z. dedkom Mrazom, darili in lutkovno igrico, ki nam jo je prijazno podarila Matična knjižnica Kamnik. Z veseljem se udeležujemo akcij, ki jih organizira Mladinski center Kamnik, ki kljub oddaljenosti iz, mesta ni pozabil na nas. V ZU1M hodimo jahat našega ljubljenčka Jako, kjer smo se pod budnim očesom naše Diide prelevili v spretne jahače, hodimo plavat v bazen v Kranju, obiskali smo tudi fitnes Vita-fit in ne boste verjeli, obiskali smo celo cirkus v Ljubljani. Udeležili se bomo tudi Specialne olimpiade, vendar z.a organizirano oz. predsednikom KS Srednja vas. g Tičarjem in načelnikom Oddelka za okolje in prostor g Mlakarjem urejamo velik vrt ob poslopju. Bilo je potrebno kar nekaj zemlje in precej strojnih delovnih ur za izravnavo in utrditev močvirnega terena. Predsednik Območne obrtne zbornice g. Grzinčič je i svojo ekipo v rekordnem času v celoti obnovil ograjo in s Icm poskrbel za varnost naših varovancev, kajti cesta je nevarno blizu. Na zunanjo urejeno površino bi radi postavili igrala, gu-galnico za vse, ki smo Se vedno otroci, koš ali plezalo za tiste bolj športno usmerjene, stezo za skok v daljino, ki bi se končala s peskov-nikom, pa ne le za nas, saj v okolici centra opažamo kar nekaj mladih mater z nadobudneži, ki bi se z veseljem pognali oblakom nasproti, splezali po lestvi, da bi dosegli sonce ali sezidal grad iz peska. Po demonstraciji g. Ijinarčiča so se varovanci tudi sami pogumno lotili gline. Nastali so zanimivi izdelki, ki nam jih je v svojih pečeh prijazno žgala tovarne Svit. ........ v i i,i,-,i i n n »i i 1,1, , ..... :.,„ , , ',:;,,,.,, .,■„', , ...... '"': 'Vi-''' ::£■',., ' :' .....""......■ :> , . .....Uru, i'«W'«K.^ 'P'sli laoblej priložnosti. //,,„„„,, ,„,„„,„ {„le mi Ooz/lu z učiteljem Stankom Andolšhf>m in njegovo leno iz leta 1933. 1 loruzite se nam! ' rva su ■■'.vi vadbo še nimamo pravih pogojev, zalo si o medaljah skoraj ne upamo razmišljali. Preizkusili smo sc tudi v delavnicah za starše in svojce naših varovancev, "tako smo izdelovali ledene sveče, barvali pirhe, izdelovali butarice, starši, so se celo naučil sestavljati naše obešalnike. Za vse udeležence delavnic je bilo to nekaj čudovitih uric sproščene ustvarjalnosti, smeha in občutka trdne medsebojne povezanosti. Gotovo to nista edini in zadnji delavnici, preko njih bi se radi povezali ludi z, bližnjo šolo v Smartnem in s krajani Lok, ki so nas sicer toplo sprejeli v svojem okolju. Zavedamo sc, da je do prave povezave še daleč in da smo mi tisti, ki moramo storiti prvi korak. Vse, kar sc dogaja v VDC, naši »Naj na vrtu dobro uspeva trava in zelenjava«, je ob Dnevu zemlje zapisal naš Matevž, pa še rože in grmovniee ter drevje, so dodali drugi. V drvarnici smo našli zajčni-ke, morda pa ne bodo vedno prazni, saj so naša dekleta in fantje kot komaj začela knjiga, polna radosti, pričakovanj, želja, načrtov. Zmogli bomo tudi sami, toda mnogo lažje in hitreje skupaj z. vami, saj je smisel življenja v večnem dajanju in sprejemanju. Morda se vam kdaj, ko se boste peljali skozi prijetno vasico Loke, ne bo mudilo. Ustavite se pri nas. Skuhali vam bomo kavo, poklepetali z vami in vam s ponosom pokazali naše izdelke in razkazali naš in vaš VDC. Drug drugemu bomo polepšali dan. IRENA BJ/JAK 30. maja 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN PISMA - MNENJA h torbe Krištofovega Pepeta II. Si,.....................:.. Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in hrupa v naravnem in Življenjskem okolju? Naš planet je v hudi nevarnosti. Po vsem svetu uničujejo gozdove z zastrašujočo naglico. Jezera, reke in morja propadajo zaradi onesnaževanja. Verjetno pa je najbolj usodno, da se tudi zrak. ki gu moramo vsi vdihavati, pospešeno slabša. Zrak pa, tako kakor bolezen, ne pozna meja. Zemlja je morebiti edini planet v vesolju, na katerem je življenje, ljudje smo edina nam znana bitja z lastno zavestjo. Bili razumen je izredna prednost in tudi odgovornost, da uporabljamo svoj intelekt za dobronamerne cilje. Živim bitjem je zaupana pomembna vlaga pri urejanju planeta, tako da hi iz njega naredili spodobna in lepa bivališča ne le za nas, ampak tudi z.a vse druge oblike življenja. Naša dolžnost je, pustiti potomcem planet takšen, kakršnega smo prejeli, ali bolje - nikakor ne slabšega. Kaj nas čaka, nam v tem trenutku ni znano. Zanesljivo pa je. da se lahko kaznujemo med svojim življenjem na zemlji. Zemljo bi morali ohraniti za rodove, ki bodo prišli za nami. Posamezniki ne moremo nadzorovati morale in dejanja drugih, morah pa bi imeti popoln nadzor nad svojim početjem. Vsak izmed nas bi moral poskušati vplivati na druge ljudi - celo na vlado oziroma na Ministrstvo za okolje in prostor, da bi preprečili uničevanje našega okolja. Popolnoma smo odgovorni za vse, kar delamo ali česar ne delamo, in poklicani bi morali biti k računu za to. kar smo storili ali česar nismo storili v svojem Življenju. Imamo oči in ušesa, da zvemo, kuj se dogaja. Imamo čut odgovornosti in smo obdarjeni s svobodno v(Ajo zu dobro ali zlo. pa vendarle je vedno več razlogov, ki nam budijo upanje, ki se zavedamo, kaj se dogaja. Živimo v času, v katerem ekonomska veda vlada svetu. Da bi svet preživel, bomo morali spremeniti pohlep po dobičkih. Ni se nam treba odreči trdo pri-služenemu udobju in razvedrilu. Še vedno lahko lepo in udobno živimo, ne da bi onesnaževali in uničevali. Pravzaprav je splošno pravilo, da so ekološko vame metode tudi ekonomsko ugodne. Ljudje smo taki, da smo lahko resnično srečni, če živimo v harmoniji z. ostalimi okoli sebe. Toda življenje, kakršno živi danes večina ljudi, se vrti okrog porabe in potrate, kar je daleč od harmonije. Nasprotno, zelo je razdiralno. C e hočemo biti srečnejši in bolj zadovoljni, moramo brzdati svoje zahteve po neobnovljivih virih našega planeta. Neodgovorno obnašanje pelje v katastra-fo- Med kratkoročnimi nevarnostmi je na prwm mestu način obdelovanja zemlje. Vsako leto slresemo na prst ogromne količine strupa, tako da izčrpano zemljo zasujemo z vse večjimi količinami umetnih gnojil. Tega ne bomo mogli ponavljati v nedogled. Če takega početja ne homo omejili, bo imelo katastrofalne posledice. Tudi preprosto škropljenje raznih drevesnic po vsej verjetnosti močno negativno vpliva na zdravje krajanov, ki živijo v neposredni bližini. Snovi, kijih kemična industrija s pomočjo propagande vsiljuje kmetom in gozdarjem, ponekod že nepopravljivo zastrupljajo našo prst in podtalnice. Kemična industrija pa se še naprej nezadržno veča in proizvaja dobiček. Poleg tega povzročajo tudi škodljivi plini iz tovarn, avtomobilov in celo iz lastnih domov poseben pojav, poznan kot kisli dež. Če bi imeli pravo voljo, bi lahko zaustavili vse te zlorabe, ne da bi kdo izmed nas zaradi tega prehudo trpel. Emisije, ki povzročajo kisli dež, hi lahko popolnoma zaustavili, če bi vsi onesnaževalci zraka namestili ustrezne filtrske naprave oh tovarniških dimnikih. Kljub relativno dobrim zakonskim in podzakonskim predpisom se posamezni onesnaževalci zraka ne zavedajo svojega početja, zato moramo vsi krajani izvajati nenehen pritisk na Ministrstvo za okolje in prostor in lokalno samoupravo, da bi zaustavili povzročitelje, ki spuščajo v zrak prekomerne emisije prahu, kremena in ogljikovega monoksida. Zemeljsko okolje lahko razdelimo na tri osnovne elemente - zemljo, vodo in zrak. S svojim vsakdanjim delovanjem onesnažujemo in uničujemo vse tri. Če se bo to nadaljevalo, bo povzročena ne- popravljiva škoda. Krivdo za onesnaževanje našega planeta ne nosijo le velika industrijska podjetja, temveč tudi avtomobili, brez. katerih si v današnjih dneh ni mogoit zamislili uspešnega življenja. Fosilna goriva so glavni vir energije :a promet. Energija, pridobljena i:, fosilnih goriv (naftni derivati), pa zastruplja ozračje. Vodo onesnažujejo tako industrija kakor tudi lisla gospodinjstva, ki odpadke zakopavajo ali nenadzirano odvrže jo v neokrnjeno naravo. S takim dejanjem onesnažujemo tla in omogočamo odtekanje kemikalij, ki utegnejo doseči ležišča podtalnice, s katere se napajajo vodovodi. Načelo odgovornosti zahteva, da vsakdo sprejme absolutno odgovornost za to, kar stori ali česar ne stori. Ni dovolj, če se izgovarjamo, da nismo vedeli, kakšne bodo končne posledice našega dejanja. Vprašanje je tudi, kakšne so posledice prekomernega hrupu na delovnem mestu ter v naravnem in življenjskem okolju. Ker lakih podatkov ni mogoče pridobiti od območnih pristojnih zdravstvenih organizacij, sc sprašujemo: V kolikšni meri hrup obremenjuje človeka in še stopnjuje stres? Ali sta bobnenje prometa v mestih in prekomerni hrup, ki ga povzročajo proizvodnje, kriva za številne prezgodnje smrti? Alije resnično hrup (po kajenju) drugi najnevarnejši dejavnik za srce? Ali hrup povzroča nastajanje agre-si\ nih snovi, imenovanih prosti radikali, zaradi katerih razpadajo slušne celice? V nadaljevanju bomo krajane Kamnika seznanili s posameznimi členi Zakona o varstvu okolja. Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem moniloringii hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje in Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Zeleni Sbvenije - 00 Kamnik O referendumu proti zakonskim dopolnilom o umetni oploditvi žensk Vprašanje: 17. junija smo državljani povabljeni na referendum. S temi nedavno sprejetimi zakonskimi dopolnili se dovoljuje, menda celo na stroške davkoplačevalcev, umetna oploditev zdravim samskim ženskam. Menim, da hi bila s tem odvzeta tako rojenim otrokom ena osnovnih človeških pravic, imeti, če le mogoče, oba roditelja. Zaradi tega bom na tem referendumu glasoval proti uveljavitvi takih dopolnil zakona. Dobra vzgoja in skrb za otroka je še ob prizadevanju obeh staršev zelo zahtevna naloga. Teh optimalnih pogojev ne bi smeli odtegniti nobenemu otroku -še zlasti pa ne z zakonom. Kaj je vaše poslance Nove Slovenije, iz SDS, večino iz SLS+SKD,... še vzpodbudilo, da so v državnem zboru, kljub nasprotovanju večine poslancev LDS, ZLSD in DeSUS, uspeli doseči razpis tega referenduma? Odgovor: V Novi Sloveniji smo prepričani, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. V zgodovini človeštva se ni nikoli pojavila družbena institucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Žal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj, kot pa sama ženska, ki bi z. umetno oploditvijo dobila otroka. Možnosti umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija. Možnost umetne oploditve samske Ženske je lahko zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič sc ne homo čudili, če bi jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeka, kloniranju, evtanaziji in tako dalje. Praviio otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico plodne samske ženske do materinstva brez partnerstva. Na vsa vprašanja o tem bo v Kamniku z uglednimi zdravniki odgovorila okrogla miza o referendumu v petek, H. junija, ob 19.30 v dvorani (ob župnišču na Šutni) v organizaciji Koalicije Slovenija. Občinski odbor NSi Kamnik NLP pred občinsko hišo Ce bi vsak obiskovalec osamljenega bankoniato no Hakovniku verjel, kar lahko prebere na zaslonu, ko pride po denar, potem hi bita vrsta čakajočih na cekine dolga tja do pošte ali pa še dlje. Piše nam reč: Počakajte trenutek, vendar je ta trenutek večkrat dolg celo dopoldne ali pa kar cel dan. Človek težko razume, da v dobi informacijske tehnike, Interneta, vupa in vseh mogočih netov, ni mogoče na ekranu enostavno zapisati: Nimam denarja, pridite drugič ali pa naj se v takšnih primerih prižge rdeča luč, da se bo ž.e z Ljubljanske ceste videlo, da bankoinal štrajka ... \Jič ne pomaga, če so občinarji i T med Kamnikom in Duplico uredili klančinc na pločnikih (kar je pohvalno), ko pa mora invalid pred dupliškopOŠtO zapeljali s pločnika na cesto, če hoče priti v Kamnik. Zakaj, boste vprašali. ZjiIo. ker pred pošlo na pločniku parkirajo avtomobili, ki pa se komunalnih redar jev prav nič ne bojijo (ker je Duplica predaleč od občine?). Posebno spodbudno za varnost prometa pa je speljevanje teh jeklenih konjičkov s pločnika na cesto (kar je ž.e stvar policije.'.'). Da pa ne bom slikal so mo ene pluli medalje, pokažimo še drugo, ta pa je, da so načrtovalci dupliške pošle krepko usekali mimo, ker niso predvideli tako potrebnih parkirišč. Zalo predlagam, da pošlo prestavimo tja, kjer ho dovolj zemlje okoli nje ... JTJcs /r čudno, da noš 1'odokni-M\ čar. napravljen v šejka, hodi dražil blejskega župana (mimogrede, na Alpskem večeru mttrjkantov »šejk« ni smel na oder, pač pa so ga posadili z.a železno ograjo), ni pa se pred leti spomnil naših obči-narjev, ki so z.a pol stoletja hoteli oddati kompletni Mali grad razvpitemu graščaku in trgovcu z orožjem ... T 7sem pobudnikom novih občin v T naši občini predlagam, naj pišejo zelo natančen zapisnik o tem, kdaj in kje sc je rodilo ideja o posti mezni občini. Tak zapisnik lahko postane pomemben zgodovinski dokument, saj se bo to dan (po zgledu občine Komenda) praznoval kot občinski praznik nove občini'. Kamniško posebnost pa je, da bodo mo rali Tuhinjci in Črnjani po tak zapisnik v Kamnik, ker se pobude o njihovih novih občinah rojevajo sredi mesta pod Malim gradom, ne pa na laz.ah, v Smartnem ali v Črni. Kaj moremo, če so purgarji bolj pismeni odpodcželonov ... Pa imamo spel por nepar kot pred davnimi leti, ko smo en kraj, kjer verjetno iz. skoraj vsake hiše odmeva slovenska pesem, središče, ki ne more tajiti, da je od tod izšel France Marolt, eden naših največjih narodošloveev, harmoni/.ator in legendarni dirigeni predvojnega A P/ ljubljanske univerze ... in to bo res držalo, kajti zborovodkinjaJana Verbič je znala preudarno izbrali ne le pevsko všečen, pač pa tudi pester, uravnotežen in glasovno izenačen program, ki ga brez zadrege lahko ponudi na marsikaterem koncertu. Tako nas je iz. uvodne Dovvlaridovc Come Again najprej popeljala v kraljestvo trehCirilovih kompozicij, preko nekdaj zelo priljubljenega Lojzeta Mava v sodobno na modernem stavku grajeno »Željo« prisi itnega Sama Vremšaka, ki se tudi kol komponist ovacijam ni mogel izogniti. S tem je bil zaključen umirjeni sakralni del, v katerem se je prijetno izkazal tudi mlad solist te tlorisi s čisto in sakralnosli primerno umirjeno kantileno. Mirne duše bi lahko zatrdil, da je v ro- kah skrbne in strokovne ž.e sedaj izvrstne pevo-vodkinje v kar najboljši šoli. Za pevec in pevke Mavrice bi vsekakor lahko zatrdil, da jim kol ulita pristojni spevna romantika nase narodne in ponarodele pesmi. Z dobršno mero kritičnosti moram poudariti, da so se kar solidno izkazali v korektnem petju in interpretiranju prav vseli moderniziranih harmonizaclj naših starih mojstrov, kol so libald Vrabec, JakobAlajaž, Pavle kcrnjakali pa Anton F< >-erster in tudi Kado Simoniti. Nikakor ne smem izpustiti baritonista Primoža Krta, ki je z enkratno bravurnostjo in ndprisiljenostjo odpel dolenjskega »Starčka« v priredbi Sama Vremšaka in s tem dvignil navdušenost celotnega avditorija. Z zadovoljstvom naj zapišem, da je bila tudi druga polovica koncerta stilno zaokrožena, nastop več kot korekten, zborovodkinja in njene mlade pevke s fantovskim in moškim delom vred pa v odlični formi, Rezultat je bi več kot soliden, sestav prijeten, zvok zadovoljivo homogen in barvit. Tako agogika kol dinamika in seveda vzorno odmirjeni tempo so me od trenutka do trenutka navdušili in glasba, ki sem jo takrat vsaj toliko začutil kot zaživel, me je držala v prijetni napetosti. Rosno mladi pevovodkinji, ki se ob študiju farmacije leto dni spopada z. vodenjem tega mešanega zlu ira, gre zasluga umirjene, vendar na trenutke tudi kar zahtevne interpretacije, ki se je preko njenih prstov kot fluid pretakala k izvajalskem korpusu, Zbor je v rokah strokovnjakinje, ki se zaveda svojega poslanstva in ki posveča učenju njej zaupanega korpusa nedvomno veliko skrbi, pozornosti in tudi časa. Mavrica je k< >i mlado vino, Id je pravkar d< »živelo Martinov krst. Sedaj zori in čim pravilneje bo zorelo, tem večja bo njena kvaliteta, kajti tudi sod. v katerem proces poteka, je pravilno izbran. mag. CENE MATIČIČ SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK OB 30-LETNICI Matična knjižnica Kamnik Priporočilni seznam branja za najstnike in njihove starše in tudi učitelje (H.) Uiti mladostnikom starši (Brat Frančišek, 2000) jc še cn naslov, ki ga priporočamo v branje. Avtor je Christian Costečnik, katerega predavanje smo lahko poslušali tudi v frančiškanski cerkvi v Kamniku. S to knjigo imam zanimive izkušnjo, ki me venomer sPreinlja in opominja, da nam "ranje nudi različna doživet- ja in s tem zelo različna razumevanja. N;t »kriznem« roditeljskem sestanku nam jo je v branje priporočila razredničarka in ob tem dodala, da so otroci pač takšni, kakršni so njihovi starši in potem začela naštevali vse slabe strani in grdo vedenje otrok. Starši smo sc počutili kot neuspešni starši in slab zgled svojim Razstava risb Marka Novaka v galeriji Veronika v Kamniku MARKO NOVAK je po končani gimnaziji študiral dva letnika uredio krajine, sedaj pa je absolvent šole za arhitekturo v Ljubljani, ''"h: študijskih obveznosti se ukvarja predvsem z risanjem. Ilustrira otroške knjige, učbenike in druge publikacije, buv, se s karikaturo, včasih pa naslika kakšen akvarel ali nariše kolorirano risbo, predam pa so njegove poslastice zanj značilne fantazijske jigurattvne risbe. . Razpoznavna značilnost likovnega ustvarjanja Marka Novaka je ft-»Kransko natančna risba, ki pa obenem deluje neverjetno sprosi -"" lahkotno. Za njegove risbe bi lahko rekli, da ^Orgdnshmder korativni prepleti, ki tvorijo tenkočutno vezenino, stkano ,z sanj.sk t >» Pravljičnih pajčevin. Izrezane so ko, suhtilne numature-arabes- ali „a izrisane ko, miniaturne, a obenem r^^ZtmZf-teije. So prav, panoptikum alegoričnih figur mjantasttcnih zam-^h hi,ij v sanjskih in nadrealističnih prizorih. ^fantrn^amo v«nja po nezavednih pokrajinah človeške duše. z ^O^jmlmero l*nimi simboli in konolacjami. so v risbe prenesemi prepleti sansk "'••a alegorij, mitov, zgodovinskih prebliskov, religioznih usedlaj Pravljic in legend, s pridihom ironije in sarkazma laso »OffteKa svetovi, splet norosti, bolečine, strahov, nebrzdanih "'prikrite seksualnosti in senzualnosti; orkestracija ''"I' in preobrazb. Novakove risbe je treba gleda,, od gMJJJJri ","»an,o požarno in poglobljeno. Tedaj bomo v njih našli s,icmnn ' ' "■kotativne prefinjenoTti fin de sicela. surcalisttčne '"'Ho. podzavestne blodnje Franza Kafke ah Pf'''''.f^'nnZj d« Freuda. Vsekakor pa bo v tel, krhkih risbah ^l^mob-*>ve*a in svojskega: enkrat neverjetne bizarnosti, drugu povsem ob, ca.ine vsakdanjosti .. T"di ilustracije Marka Novaka, pa najsi gre za ^ lynim značajem ali za druge bolj osebnega pomena m rupznav J0"'- "dlikuje lahkotna, o zanesljiva risba, profesionalna likovna go 0rica i" smisel za likovno animacijo- DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni publicist otrokom. Vendar me je prav t;i ura spodbudila k branju knjige, v kateri pa sem nasla čudovit in topel način reševanja problemov! Avtor pravi, da nam življenja ne otežujejo problemi, temveč naša nepripravljenost, da bi jih reševali. Sicer pa knjiga poudarja predvsem enotnost staršev, dobre medsebojne odnose in dobro komunikacijo, pisana pa jc s toplino, razumevanjem in tudi zelo poljudno, pa vendar ne banalno, tako da jc dostopna prav vsakomur. Na koncu je za verne starše tudi poglavje o mladostniku in Bogu. Ena boljših knjig je delo Alenke Rebula z naslovom Globine, ki so nas rodile: zgodnje otroštvo v otroku in odraslem (Mohorjeva založba, 1999). Avtorica opozarja, da je tre-ba otroka videli in čutiti, da lahko razvije svojo pristno identiteto. Ce je ne, potem razvije veščine životarjenja ... Opozarja tudi na civilizacijsko zaostalost v odnosu do najmlajših in da samo intenci-onalno potešeni otroci lahko pozneje najdejo zdrave užitke in čuteče stike, torej osnove humanosti. Se nekaj naslovov za konec: mladinski roman Marlicse Arold Živeti hočem (o aidsu), Hcrve Guibcrt Prijatelju, ki mi ni rešil življenja (istospolna usmerjenost in aids), Ruth VVestheimer Seks za telebane, mladinski roman Cvntie Vo-ight Nož v škornju (o spolni zlorabi) in za starše ter strokovnjake knjiga Ellen Bass Pogum za okrevanje (ista tema), B. Colclough Ne kaj ješ - kaj te žene, da ješ: umetnost vojskovanja s prehransko motenostjo, D. Goleman Čustvena inteligenca (za starše) in za najstnike šc: S. Covey 7 navad zelo uspešnih najstnikov, J. Se-mclin Kako sem hčerkama razložil nenasilje in morda še A. Trstenjak Hoja za človekom. Bo dovolj? BREDA PODBREŽNIK VUKM1R V treh desetletjih so v Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik igrali številni glasbeniki in glasbenice. Najdaljši staž imata violinistka Branka licčuj, ki je v svoji dolgoletni karieri vzgojila skoraj vse violiniste v naši občini, prav loko ima Zelo dolg slaž ludi Mirjana l'rišek -violina. Bogdana Smon - fagot in Janez Spreitz.er ■ tolkala. Tudi ostali so z orkestrom delali začetne korake na uspešni glasbeni poli in jim je igranje v orkestru pomenilo odskočno desko za sodelovanje r profesionalnih glasbenih skupinah, mnogim igranje v simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik zapolnjuje prosti čas in jim lepša njihov vsakdan. Vsak od njih je pomemben za tridesetletno zgodovino orkestra, pa vendarle je oh tem treba omeniti prof. Tomaža llabela. pobudnika ustanovitve orkestra ter dolgoletnega dirigenta, ki je pomembno prispeval k rasli kvalitete igranja, ter dirigenta Aleksandra Spasiča. ki orkester vodi ča sih celo kar iztrgali iz src in notranjih zvočnih kipenj in koprnjenj iz. prve tridesetletne učne sobe izhajajočega prvotnega učenca, danes že mojstra. Glasba nas je enostavno pre vzelo. Zgodilo seje v hipu, v trenutku, ko je Novšak z elegatnim gi-bon?svojih čarobnih prstov presto pil breg navadnih ljudi, Spasič pa z. dirigentsko palico uročil pričakujoči korpus iz običajnosti v trans-cendentnosl. Vendar pa se lo ne Zgodi vedno in samo po sebi lieel hoven ni pisal svoje glasbe zato, da hi se iz. nje učili, pač pa zato, da bi jo poslušali in v njej našli bogastvo zvočnega razkošja. Običajno se preveč dobrega kar hitro nasitiš in naveličaš .... pri Beethovnu po ni koli, kajti v svetu njegove glasbe smo napajali svoje »glasbene akumulatorje« tako z njegovo glasbo, kot z. reproduktivno umetnostjo violinista - virtuoza s stradivarko in Spasiča s simfoniki, s katerimi sije dobesedno poigrava/ Naš simfonični orkester vstopa; pod slavolokom se mu odpirajo vrata drugega tridcsetletjo ... Zm-Želimo mu srečo, naj mu nove ro jenice in sojenice namenijo nov vzpon, novo višjo kvalitetno raven, naj se v potu svojega nesebičnega in vztrajnega dela ne le utrjuje na že doseženem, pač pa pi venstveno dviguje na višja stop nišča slovenske instrumentalne umetnosti. mag. CENE M A TIČ/Č 8 30. maja 2001 MED MLADIMI Kamniški OBČAN \ suboto. 12. maja, so bili na veliki čarovniški žar povabljeni vsi čarovniki in čarovnice iz Kamnika, pa se je na štirih metlah pripeljala le ena, ki je potem mešala čarobne napitke, pričarala mažoretke, plesalke, igre, delavnice... Za vse to je bila vstopnina en kamen, ki so ga s pomočjo barv lahko spremenili v čarobnega (dovoljeni so bili pajki in druga golazen). Čarovničini pomočniki so bili: Silva, Irena, Sandra, Vanja, Martina in Jernej. Izdelovali smo prijazne čarovnice, zato so se nam pridružili otroci in starši. »Nogometaše« z zgornjega konca Kamnika, ki so nam ves dan razkazovali nogometne in drugačne veščine, pa je hudobni čarovnik uročil, da so po koncu prireditve prevrnili stojnice!! Abrakadabru Kulturni center Kamnik z razstavo otroških likovnih del, nastalih med decembrom 2000 in majem 2001. zaključuje prvo sezono likovnih delavnic v prostorih Galerije zbirke Mihe Ma-leša. Tretja sobota v mesecu je dan. ko v Kamniku odpira vrata Ma* lešev otroški likovni salon, ki z likovnimi delavnicami pod tem imenom krepi in ohranja spomin VI CALEIUJl na Življenje in delo slovenskega umetnika Miho Malcša. Maleš je leta 1979 zapustil mestu ob njegovi častitljivi obletnici velik del svojega najkvalitetnejšeta grafičnega opusa. Le-ta predstavljen z različnimi občasnimi razstavami (trenutno so na ogled postavljeni portreti Prešernovih sodobnikov) omogoča predšolskim in osnovnošolskim otrokom sijajno okolje in vzpodbudo za ustvar- janje. Rezultati salonskih srečanj so sedaj, tik pred koncem šolskega leta na ogled v Galeriji zbirk Mihe Maleša. I .ep izbor otroških del predstavlja pravo razstavo risb in kolagrafij, ki bo na ogled predvidoma do konca meseca ju- nija. Kot se za prave slovesnosti spodobi, je otvoritev razstave IS. maja počastil otroški pevski zborček Vrabčki pod vodstvom gospe Marine Aparnik. /. veselimi pomladnimi pesmicami in piškoti so odprli razstavo, ob ^ Spitalič v znamenju rolerjev Lepo vreme je poskrbelo, da so gcjsilci 1'Cil) Spitalič 12. moja prire ■ dili prvo občinsko gasilsko tekmovanje na rolerjih. Med seboj se je v štirih kategorijah (pionirji, pionirke, mladinci, mladinke) pomerilo kar 49 tekmovalcev in tekmovalk iz. sedmih gasilskih društev, ki so se skrbno pripravili za tekmovanje tako, da tekmovalnega vzdušja ni manjkalo. Na koncu so se najbolj veselili prvi trije iz. vsake skupine, ki so prejeli me-dalje. Pri pionirjih je tretje mesto osvojila Anja iMJmiš (PGD '/.g. Tuhinj), drugo mesto Karmen Burja (PGD Srednja vas j, prvega mesta pa se je veselila Petra Hribar (PGD Spitalič). Pri pionirkah so v istem vrstnem redu medalje osvojili Matjaž Pungarlnik (PGD Ne vije), Luka Ča-lič (PGD Kamnik), zmagal pa je Metod Hribar (PGD Spitalič). V kategoriji mladink, kjer je tekmovalo kar 17 tekmovalk, seje tretjega mesto veselila Martina Piškur (PGD Motnik), drugega Simona Vezočnik (PGD Spitalič), prvega mesto pa Urška Marinšek (PGD Spitalič). Pri mladincih, kjer je bila konkurenca največja, saj je tekmovalo kar 22 tekmovalcev, so na prvih treh mestih slavili tekmovalci iz. PGD Srednja vas. Tako je tretje mesto osvojil Rok Trehušak, drugo mesto Boštjan Klemen, prvo mesto pa Miran Dolinšek. Podelili smo tudi dva pokida za ekipne do sežke in sicer v kategoriji mladinci - mladinke, kjer so pokol za drugo mesto prejeli tekmovalci in tekmovalke iz. PGD Spitalič. za prvs Marije I 'era na Duplici, smo sc odlomit, da /m nekaj letih spel obudimo tradu ijo igranja košarkarskega maratona na Duplici Pred'leti je bil košarkarski maraton na Duplici zanimiv športno družabni dogodek ki Je vedno privabil precej obiskovalcev. Za razliko od nekdanjih košarkarskih maratonov na Duplici, ko sla met/seboj Wali ekipi Duplice in Sokovnika, bomo tokrat združili mo- " in odigrali tekmo prid/ združeni ekipi Mengša iti Trzina, Ker smo sc odločili, da poleg košarkarskega maratona jm-redilev dopolnimo S še nekaj dodatnimi ustvarjalnimi de i'ivttoslntj. snio za pomot pri organizaciji zaprosili Drnšt- '" Izida Tako smo skupaj pripravili zanimiv program, ki namga hoda omogočili tudi prijazni sponzorji in donatorji, katerim se bomo oddolžili na dogovorjen način. Vprogram swo vključili nastop mladih navijaču, nastop pihalnega orkestra, prikaz diaprojek i je popotovanja, Sony PlavStation igranje, pripravljamo fotografsko, likovno, glasbeno, angleško, logu no, kinološko, policijsko in gasilsko delavnico, pripravljamo obisk znanega košarkarja Predviden razpored delamh si lahko pogledate tudi na spletni strani http://maraton.amebis.si, kjer ga homo tudi sproti dopolnjevali, Košarkarski maraton, ki se ho igral na zunanjem igtišl U Pred »Vilo« na Duplici, se bo pričel v petek, 15. junija, ob '« trn. sama prireditevpa ob Id ut% sajse bodo predglav-"<> tekmo vSKI. pomerili mlajši igrati. Zaključek košarkar gkega maratona ho vsoboto, 16, junija. Ob 19. Uri. Seveda °Ojboskrbljeno; a vse iejne in lat no poleg ogleda košarkar-"■'''oga maral,um, sodelovanja v različnih delavnicah m družabnega srečanja pa bodo obiskovalci prireditve lahko sodelovali tudi vsrečelovu : lepimi nagradami : IZTOK GRILC' SRCA IN PLJUČ »NAJBOLJŠI SOSED« NE PRODAJA Kcm vz.drž.ljivos > pol med Komendi 'oni zelo priljubljeno Scmni.it«> gum m miami na Komendski Dobravi je (d> občinskem prazniku Komende pretekel '"' "lake prehodil) kar 12-krat. Natančni Zvone jc lako skupno premagal čez SOI H) metrov višinske razlike (od tega polovico navzgor). Ko-"Jc to v kilometrih pa somi premerile. Med 36 udeleženci tekmovanja, ki so opravili vsaj eno ponovitev, jc Kemperlu sledil Anton Pan-P.1* Pavlinu je obrnil 11-krat. ker tretji Tine Osolnik iz. Sultadol z. 'fselimi medvedki, ki so mu jih pritisnili za vsak krog(cc) do »Senlur-se«. KGT Papež začel z zmago »Veselo v Kamnik in urno naprej,- so majsko nedeljo vaški godci "jekli meh na podelitvi priznanj najboljšim no 10. gorskem teku na Osolnik. razglednik nad Soro pri Medvodah. Na teku. ki je kot drugi 1 sezoni za slovenski pokal v gorskih tekih. Veseli zvoki so bili namenjeni Zmagovalcu Igorju Šalamunu. Ne ni pomola. Muzikanti se niso Zmotili, do l)j kamniško himno peli namesto morda »vzela bom Štajer-"'• tak ko moja mama«. Odločili so se na podlogi kluba, za katerega J1' tekmoval najboljši slovenski gorski tekač-KGT Papež. Kamnik. Klub je bilo največjo poživitev tekaške scene. In imel je kaj pokazati. Začnimopri naraščaju, ki gaje na Osolnik popeljal vaditelj Ivan Uril. Med tremi mlajšimi deklicami (14 na startu) je bila najvišje /jasa Srcčnik no šestem mestu, med starejšimi dečki (25) so tik pod vrli od petega do Sedmega mesto pritekli Klemen in Pok Markuš, ter Gregor Krcgar. Janjo m Urška Rebemik sta med Starejšimi deklicami pritekli na sedmem "' "■'"'tem mestu, skrili biser pa je I 'roš lomeč, bronasti med starejšimi dečki. Mimogrede, premagal je tudi vrstnika, ki sla najboljša smučarska tekoča v Sloveniji. Piko no i iidelcž.ki Kluba gorskih tekačev Pa-/'<'■ A i umi ik so dodali zgoraj omenjeni elitni tekači, od katerih je le najboljši izposojen. Za vsemi temi: I. Igor Šalamun, d. Matej Krebs, Zdravico Volkar, II. Sebastjan Zarm% Id. Tomo Petek in 15. Metod Močnik jc pod rubriko klub pisalo KGT Papež: ••("<■ stečela še brala '''h, soj ho vse na vrhu V rumenih dresih KGT Papež,« je bil preroški eden od/'oznavah cv gorskega teka, ki že čoka, kdaj gre na Grintavce Pogledat gorskih tek iz. doline Kamniške Bistrice na vrh. Avgustu. Še brej bo državno prvenstvo v gorskih lek/h na Kriško mu/ Irž.ičcm in evropsko prvenstvo, I. julija iz. Ccrkclj na Krvavec. Zaznamovano leto za kolesarje Calcita Gorski kolesarji ( a/eila nadaljujejo s hi/rim vrtenjem pedal, bolj ali 'nanj po brezpotjih. Primož Oikmon je osvojil drugo mesto na 6. mednarodni dirki Prlekija 2001 in tretje mesto v skupnem seštevku pokala Pomlad 2001. Luka Ptisloslcmšck jc dvakrat, v Vrtojbi in avstrijskem Šmoborjn. na pokalu AlpcAdria osvojil osmo mesto in v skupnem seštevku drži peto mesto. Mlajši mladinci Luka Kodra (4. mesto). Domen Herlic (6.) in David Vogrin (14.) so bili v ekipni razvrstitvi razred zase o,j svojih vrstnikov. Hiši jim Hribovšek drži tretje mesto med starejšimi mladinci. Boštjan Les je na 12. krosu Treh dežel, dirki med Kranjsko goro, Trbižem v Italiji, ter Podkloštrom v Avstriji osvojil d. mesto. Metati Močnik je v cilj pripel pil kot peli in Luka Pitsloslemšek šesti. Državna prvenstva gorskih kolesarjev vse bližja leto 2001 je za kamniške (gorske) kolesarje, združene v Kolesarski k,ub ( 'aleit posebno leto. Sredi junija bodo najprej gostitelji drž.aviie-1'rvciistva v spustu in štirinajst dni kasneje, /.julija še (jubilejno [V- državno prvenstvo v krosu s startom in ciljem pod Malini gradom. Za eno ,„/ najzahtevnejših in najlepših prizorišč z ciljem v središču sta- *'"'%'« delo mesta jc veliko zanimanje Državno prvenstvo ima poseben "'olus, prvak pa 'ugled povsod v svetu, čeprav prihaja iz. dvomili jonske Metke. Stranje vsaj enkrat na leto pridejo tudi na opaznejše strani osrednjih medijev po zaslugi mladih osnovnošolcev osnovne šole Stranje. To je tradicionalni Dnevnikov kros. Tudi letos (v Šmart-nem pri Liliji) je bilo tako. Osnovnošolski tekači in tekačice (predvsem slednje so podprle tri stebre ekipe) so letos osvojili nehvalcZ.no četrto mesto. Zaostali so le za osnovno šolo Železniki (401 točk), ki so tako kot Stranj;.ni (tokrat 365 točk) zmagali že dvakrat, drugouvrščcno OŠ Franceta Bevka Tolmin (379 točk), tretjo OŠ Trebnje (368 točk). Prehiteli pa so Dolenjske Toplice (348 točk), Šentjernej (341), ... Verjetno ne bo nič narobe, če za pojasnilo naslednjih rezultatov citiramo besede (po spominu) Ivana Urha, trenerja tekaške sekcije na OŠ (KGT PapcZ), ki je sicer šele v marcu začela / dejavnostjo. Klub je bil ustanovljen za mlade, da bi znali pametno izkoristiti prosti čas, pridobili delovne navade, da bi razvijali značajske vrline kot vztrajnost, samodisciplina, izoblikovali samostojno in trdno osebosl .... kajti na mladih svet stoji! »Izredno sem presenečen nad deklicami. Med njimi je nekaj zelo talentiranih, s nravim tekaškim korakom. Vse imajo zares velik potencijal. Dečki so malce bolj okorni. A s časom sc bo tudi to popravilo in prav gotovo bomo našli katerega, ki bo potegnil korak,« je prve vtise razodel Ivan Uril. Seveda hi naredili veliko krivico, ce- ne bi večino" zaslug pripisali obema profesorjema športne vzgoje na šoli Slavki Verovšek in Borisu Jemcu, ki se že vsa leta, od začetka devetdesetih let, trudita za športno dejavnost. Tek ima prednost in Dnevnikov kros je eden od viškov leta. Pa še malce zgodovine. Ko je v solo nastopu Andreja Močnik prvič sama zastopala OŠ Stranje (skromno si zasluge za udeležbo prilašča spodaj podpisani, ki bo malce »posejal« med ljudi, da KAMNIK končno starta tudi na jesenskem krosu Dela) in osvojila tretje mesto, jc bil po vsej verjetnosti dovolj velik impulz za tekaški zalet. Naslednje leto so sc zc pridružili Damjan Zlalnar, sedaj državni rekorder in prvak na 110 metrov z ovirami, njegova sestra Melita in Špela Verovšek. In vsi so pritekli med najboljše tri. In potem je šola poslala ekipo. Zmagala pa v drugem poskusu. In 5. maja v Šmartnem pri Litiji, kjer sc je zbralo blizu 2500 mladih tekačev in tekačic, kar je brez dvoma najninožičnejše šolsko tekmovanje v Sloveniji, so dekleta pokazale, koliko zares veljajo. Kar v treh ekipnih razvrstitvah (deklice petih, šestih in sedmih razredov) so osvojile drugo mesto, kar ni uspelo prav nobeni šoli. In posamični ponos je Nika Žagar, deklica petega razreda, ki jc osvojila drugo mesto med svojimi vrstnicami. Klara Kregar in Urša Lanišck pa sta se uvrstili med prvo deseterico. V šestem razredu sta dru- go mesto pritekli Lea Pučnik in Petra Prelesnik, v sedmem sta Stranje v svet ponesli Janja in Urška Rebemik. Mimogrede. Tudi na občinskem krosu so tako dečki kot deklice zmagali v vseh ekipnih razvrstitvah od petega do osmega razreda. »Teku v šoli dajemo res velik poudarek. Tek je osnovna kondici jska priprava in temelje za razvoj srca in pljuč. Brez tega ni nadaljnje gradnje. Tega se ne da kupiti v trgovini,« se je po novem uspehu razgovoril športni pedagog Boris Jemec. In dodaja. »Mlade jc vse težje prepričati. Tek je namreč garanje in to otroci vse bolj odklanjajo. Do tega, da otroci tek sprejemajo za svoj, je potreben dolgotrajen proces. Vadbi teka zato dajemo velik poudarek. Letos smo imeli malo težav, zato se je s četrtim mestom dobro izšlo. In še nekaj kaže, da smo po statistiki malce višje. Naša šola je z. 220 učenci na predmestni stopnji med manj številčnimi. Železniki imajo, če je moj podatek točen, čez 500 otrok in tako večji izbor. Škoda, da so letos na MŠŠ malce spremenili pravila in zmanjšali udeležbo na tri v letniku, kar po mojem mnenju ni preveč dobro. Mladi izgubijo motivacijo, če ne tekmujejo. Tako se podre piramidna selekcija. Će že v nižjem razredu izgubijo motivacijo, je konec« pojasnuje. In dečki? »Pride generacija, ko ni in ni nikjer vzeti. Poleg tega so naši najboljši tekači še za glavo manjši in na startu se težje prerinejo naprej, kar je lahko že odločilno.« Da bodo Stranjani še bolj ponosni na svoje malčke, ki za Dnevnikov kros oblečejo že na daleč opazne rumene majčke s simbolom plan-šarja tekača, še podatek. Po vseh testiranjih funkcionalnih športnih sposobnosti, ki jih izvajajo po programu šolanja na vseh šolah v Sloveniji, so Stranjani v povprečju v samem vrhu. Le 20 odstotkov slovenske mlade populacije še preseže stranjsko povprečje. Iz. razlike se večajo. Na teku ni bilo v ospredju nobene ljubljanske šole. Odrasli, ste razumeli? Nasvet: tek bolje prekrvavi možgane kot pivo in sedenje pred TV. METOD MOČNIK ZVERINSKI SINKLMOJSTER POSTAL ŠORN Prva tekma gorskih kolesarjev v seriji »živalski dvoboj« dopolnjevanje za vodnike PZS Tura Alpinistične šole na Korošico Letošnja alpinistična šola je imela 27. in 28. aprila turo na Korošico. Poleg vodje .ude Ulažu Vrabca in njegovega pomočnika Metodu Humorja, se je ture udeležilo še pet tečajnikov: Tina Mele, Sebastjan Koželj. Miha Pezdirc, Andrej Bifei in Vdal Vek. PnJ dan so se s turnimi smučmi povzpeli s planine Podvežak na Tolsti vrh in nato mimo Vodoločnika do Praga in na Korošico. Še isti dou so smučali z Male Ojstrice (2017 m), splezali Severno oziroma Grupo dolgočasja v Lučkem Dedcu, s katerega so nato tudi smučali. Naslednji dan so se povzpeli na vrh Ojstrice, od koder je smučal Blaž Vrabec, ostali pa so smučali z grebena pod vrhom in nato skupaj mimo Vodoločnika nazaj na planino Podvežak. KAMNIK, 21. - Zmagovalec prve letošnje dirke v seriji »živalski dvoboj«, slovenskega pokala v dvoboju z gorskimi kolesi, je Mitja Šorn (KK Završnica Žirovnica). Na stopničke za zmagovalce sta stopila tudi poraženec velikega finala in tako drugouvrščeni domačin Rok Podbevšek (KD Calcit Kamnik) in pa tretjeuvrščeni Boštjan Felc (Swalch Novice F.xtreme). Progo v Stahovici pri Kamniku je prevozilo kar 41 tekmovalcev iz Italije, Švice in Slovenije, večerna tekma pod žarometi in v organizaciji društva 3S Sport pa je privabila okoli 1000 navijaško razpoloženih gledalcev. Imeli so kaj videti. Kvalifikacije, v katerih so tekmovalci lovili najboljši čas. so prinesle 32 finalistov. V posameznem spustu po progi, polni skokov in nevarnih ovinkov, je bil najhitrejši mladinec Luka Novak (KD Novak), lani tretji v končni razvrstitvi. Za tri desetinke sekunde je prehitel Velenjčana Mirana Vatiha (3S Spori), lanskega skupnega zmagovalca, tretje mesto kvalifikacij pa je pripadlo Alešu Plešniku. prav tako Velenjčanu. Finalna vožnja in pravi živalski dvoboji med zagrizenimi tekmovalci seje pričela nekaj čez. deveto uro zvečer. Gledalce in tekmovalce so pred tem ogrele energične plesalke Mrhe d.o.o., ki so temperaturo ob progi in na njej dvignile skoraj do vrhunca. V finalu, ki je potekalo na izpadanje, se je začelo zares. Na progi pri marsikaterem paru ni bilo prostora za dva. Pomembno je bilo le prvi doseči cilj in sc tako uvrstiti v naslednji dvoboj. Prvi krog je minil brez. večjih presenečenj, nekalerimjavori-tom pa seje zalomilo v osmini finala. Novaka je prehitel Andrej Sumber-gar (Snurfclub), Vauhje izgubil proti Šornu, lanskega drugouvrščene-ga Uroša Klauža (MTli Trbovlje) je izločil Milja Podgoršek (Sokol Domžale), Gregor Tavčar (Bisporl) pa je izločil Dejana Gorcnca (Snurfclub). V četrlfinalu je nato Sumbcrgar izgubil proti Podbevšku. domačina Tadeja Trobcvška (KD Calcit) je izloči/ Pele. Šorn Tavčarja. Podgoršek pa pjesnika. Prvi pol finalni dvoboj je oh močni podpori publike dobil Podbevšek, kije bil hitrejši od Peha. drugi finalist pa je v dvoboju Sorn- Podgoršek dobil Sorti. Pred viškom večera, velikim /tnalom, seje vnel boj za tretje mesto, ki si ga je pridirkal Felc. z. naslovom »zverinskega šinkhnoj-slra« pa se je na koncu ponašal že lanski zmagovalec Milja Šorn. Zmagovalec res ni izdeloval »šinklnov«. boj pa je bil zverinski in zaslužil si je naslov mojstra. Reševalci in reševalno vozilo ob progi kljub številnim trkom med tekmovalci in padcem na srečo niso imeli nič dela. Slabo so jo odnesla le nekatera kolesa. Med poraženci je bilo zaslediti nekaj razočaranja, ki pa je kasneje izpuhtelo v zrak. Društvo .iS Spori je namreč za gledalec in tekmovalce z zabavo in ognjemetom poskrbelo tudi po tekmi. NADA PA VŠ1N V soboto. 5. maja, je bi/o v Kamniški Bistrici izpopolnjevanje za vod ritke Planinske zveze Slovenije, to je za vodnike, ki na svoje stroške ali pa zastonj vodijo predvsem člane planinski/i društev, včlanjenih v PZS Tečaj je organizira/ Met/društveni odbor planinskih društev Ljubljana Na njem so obdelali materialno odgovornim, spojnih liidezui m ohole nja, ki jih nosimo s seboj v hribe, teoretično in praktično so se preizkusili v hoji po azimutu, teoretično in praktično so obdelali prečkanje pla ninskih rek in potokov. Iz kamniškega PD sla te izpopolnjevanja udele žila Jože Klene in Matjaž. Ravnikar in si loko pridobilo osumi, a Hren CO vodenja za naslednja tri leta. Dobro izkoriščeni prvomajski prazniki Člani kamniškega alpinističnega odseka so ;elo dobro izkoristili pr vomajske praznike. Primož. Hrišnik in Aleš Hole sta šla v Chamonix. vendar so jima slabo vreme, ki je bilo tam in neugodne snežne razmere preprečile, da bi smučala tudi z najvišjega vrha Alp - M oni Hlanca. Plezali so tudi v Arcu v Italiji, ol/iskali Paklenu o in (ilinšiii o, v do mačih hribih po so predvsem smučali z. dvatisočakov. Nov gorski vodnik v Kamniku Marko 1'REZEU je z. zaključnim izpitom iz. vađenja v kopnem (ostalo je opravil že prej) 24. aprila letos uspešno končal pripravniški staž. in tako poslal gorski vodnik z. mednarodno licem a Odprtje planinskih koč kamniškega PD Letos bo kamniško planinsko društvo odprlo svoji koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu za javni obisk v soboto. 16. juniju Odprli bosta ostali predvidoma do 14. oktobra. Na Kamniškem sedlu bosta oskrbnika Slane Zj>r z ženo Ano, na Kokrskem pa Angelca Murkič in Metka Pire, Razmere v hribih letošnjo zimu nam je ostala v spominu po tem, da skoraj ni bilo snega, saj celo smučišče na Veliki planini m imelo iti enega smučarskega dne. Ko se iz Kamnika ozremo proti hribom, je do 2000 m in še čez povsem kopno. Vendar naj nas tO ne prevara. Pozimi je nad 2100 m zu\>adio veliko snega in jugozahodni vetrovi so ga veliko napihali na severne OZ) roma severovzhodne strani. Zato je na severnih straneh visokogorja lah ko še čisto pravu zima. Na južnih straneh pa je lahko veliko snega še v grapah. Ob jasnem vremenu so noči še zelo hladne in zato je povišom snega zjutraj pomrznjena in precej trda. Zato vsaj v prvi polovici junija uporaba cepina pri prečenju snež.išč gotovo ne bo odveč, posebno še pod Rdečim kupom v Planjavi, v Boštjani:i v Hrani pred Kotlići, pri sestopu s Kamniškega sedla na Okrcšelj, v Turškem žlebu, pri vzponu z Malih podov na Skuto, s Klemeče jame na Škarje, z Okrešlja na Vodine in Češko kočo in od tam na Mlinarsko sedlo a/i Koč no, z Mlinarskegu sedla na (irintovec in še kje. Tudi skale je zima precej obdelala in so precej razpokam: nekatere tU di prhke. ZotOje potrebna večja pie\ Umost tako pri stopanju kot tudi /tri prijemanju. Tudi v stenah nameščena varovala tžičnr vi vi in klini) so lah ko poškodovana, zalo je potrebna velika pazljivost in previdnost pri njihovi uporabi. In še to. Čeprav je v dolini vroče in je prijetneje hoditi sumo v kratkih hlačah in majici, naj bodo z.a obisk višjih hribov, pa ludi tamo Velike pla nine, v nahrbtniku vedno ludi dolge hlače ali pumparice, pulover alijlis m vetrovka. Pravi planinci pa dobro vedo, kar priporoča ludi UIAA (med narodna zveza planinskih organizacij), da mora v nahrbtniku, poleg drugih reči, vedno bili tudi prva pomoč, vžigalice, sveča, reševalna folija, bivak vreča, rokavice in kapa, na nogah pa ustrezni planinski čevlji. ISOJČ 12 30. maja 2001 MED MLADIMI Kamniški ObČAN SKA VTSKI TURNIR Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je organiziralo projekt pod naslovom »Briga me«. Znotraj tega projekta je bilo potrebno izvesti turnir v odbojki, košarki in nogometu. Zreb je določil, da odigramo tekme z Ljubljano 4 in Litijo 1. Namen in cilji turnirja so bili: vzgajati k odgovornosti in poštenosti do svoje ekipe, soigralcev, soljudi ter k odgovornemu državljanstvu, odgovorno prevzemati svoje naloge, prepoznavati in pozitivno vrednotiti rezultate skupnega dela ter se jih skupaj veseliti. Koordinatorji iz. Litije, Ljubljane - Fužin in Kamnika, iz veje popotnic in popotnikov, smo se pred samim turnirjem sestali in združili skupne interese ter se pogovarjali o tem, kje bi turnir izvedli, kaj vse je potrebno pripraviti in po kakšnem zaporedju se bodo športi razvrstili. OdloČila sem se, da sama poiš-Cem telovadnico v Kamniku. Zanimala sem se po vseh tukajšnjih šolah, a me je le ravnateljica kamniške gimnazije povabila na razgovor. Sprejeleljaii na Stari grad. v Arboretum, Kamniško Bistrico in druga turistično zanimiva mesta. Sporazumevali smo se v angleščini in nemščini. Ko sem se ob koncu tedna malce [pozanimala, kakšen vtis je nanje pustila Slovenija, so mi dijaki povedali, da so navdušeni nad naravo, čistočo, gostoljubnostjo in komunikativostjo. Namen takšnih in podobnih obiskov je spoznavanje različnih življenjskih tipov in kulture. Pozitivni vtisi takšnih srečanj prispevajo k ustvarjaju brezmejne Evrope, h kateri stremi tako Slovenija kot tudi Češka. AIDA HAMZABEGOVIĆ Dan odprtih vrat šole Frana Albrehta V soboto. 5. maja, je v šoli Frana Albrehta potekal dan odprtih vrat. Starši in otroci iz drugih šol so si lahko ogledal/, kaj vse smo sc naučili in naredili v osmih mesci, ili sole. V jmtličju so učenke 7. C razreda j>rodajale razne izdelke, ki so jih izdelali otroci iz različnih šol. V jedilnici so potekale igre. ki so jih priredili najmlajši učenci iz OŠ \7:11 Ji:. Lahko pa so si ogledali tudi igrico: Mami na službenem potovanju, ki so jo zaigrali učenci iz OŠ TUNjICE. V učilnici zemljepisa so si ogledali plakate o baladi, v učilnici zgodovine je potekal kriz, ki ga je vodil učitelj Andrej I h »nar. V učilnici angleščine so sc z učiteljico Mirto \ r hovnik pogovarjali o nasilju. V učilnici kemije pa je bilo najbolj živahno, i 'čiteljica Majda Jeretina in nekaj učen cev iz 7- Č razreda so izvajali razne poskuse. V telovadnici so učenci igrali košarko in »sploh« je bilo prijetno so bolno dopoldne, Tina in Mateja, 7. A, OŠ Frana Albrehta Nova ljubljanska banka -podružnica Kamnik nagradila mlade matematike 21. aprila je potekalo že jč>. področno tekmovanje osnovnošolcev iz matematike. Tokrat seje na Osnovni šoli Stranje zbralo 62 navdušenih matematikov. Pred tem so že pokazali svoje odlično znanje na šolskem tekmovanju, ki nosi prikupno ime Evropski matematični kenguru. Z vključitvijo v to tekmovanje seje Slovenija vključila v prizadevanje Evropske unije po popularizaciji matematike med mladimi. Tekmovalci so prišli iz šestih osnovnih šol, tekmovanje pa je potekalo v treh skupinah. Srebrno priznanje je osvojilo 22 učencev in učenk. Seveda bi bilo tO poročilo pomanjkljivo, če bi ne omenili generalnega pokrovitelja tekmovanja. To je. Nova ljubljanska banka - podružnica Kamnik. Je ena tistih uspešnih družb, ki verjame v znanje kot dejavnik razvoja in že vrsto let vzorno poskrbi za nagrade naj-boljšim tekmovalcem. Za konec bomo rezultate tekmovanja odgrnili le toliko, da povemo imena najboljšega oziroma najboljše iz. vsake skupine. Letos je tO v skupini tekmovalcev 6. razreden' Manca Homar iz Osnovne šole Šmartno. V skupini tekmovalcev 7. razredov Tina Pogačnik iz Osnovne šole Stranje, iz. iste šole prihaja tudi najboljši iz skupine tekmovalcev 8. razreda - Gregor Pogačnik. Osem dobitnikov srebrnih priznanj seje 19. maja udeležilo državnega tekmovanja z.a zlato priznanje. Vsem sodelujočim učencem in učenkam čestitamo z.a sodelovanje na tekmovanju, iskreno zahvalo pa izrekamo Novi ljubljanski banki - podružnici Kamnik kot pokrovitelju tekmovanja. Voditeljica tekmovanja DANICA BEZEK Voda .... tako in drugače .... IZ VODE SE JE ŽIVLJENJE RODILO IN VODA ŽIVLJENJE OMOGOČA Šolsko leto se bliža koncu in preden se krog znova začne, smo odprli Vrata naše šole. Med letom sc dogaja tisoč in ena stvar in ker ludi starši želijo do živeti utrip življenja na nasi so li, smo jih ponovno povabili med nas. Tema letošnjih odprtih vrat šole je bila: V( IDA ... tako in drugače... Stoječa voda nam ne/to ve veliko in nam ne zbuja posebna občutka lepote. Zanimivejše je razburkano morje, brzice ali j ttidajoč I slap. Voda je lahko tudi sneg ali led, snežinke, sestavljene iz mnogih kristalov, čeprav je voda prozorna brezbarvna tekočina, sc lahko o njej pove ali pokaže veliko. Ko se fe gradnji Term Snovik. Delo v/tri-iliijn so prevzeli učenci 7. w 2. razreda ter oddelkov podam Šanega bivanja. Njihove teme so bile: voda in prosti cas. stoječe in tekočo rodo, življenje v rudi in oh njej ter mojeprvo raziskovanje vode i čenči v prvem nadstropju sO sc lotili bolj zapletenih poskusov, in izdelave različnih modelov //lovil Iz prazne embalaže mleka lahko nastane zanimiva jo drnica. Mlinček, kise v razredu čisto zares vrti, pa je še posebno zanimiva reč. Če si uspel priti čislo do vrha, j>a si lahko prebral različno spise in naloge v slovenščini in angleščini. Da je stvar čisto resna, so nas želeli Trelješolci so ustvarjali v likovni delavnici ob dnevu odprtih vrat OŠ Toma lirejca. rodila ideja o lemi dneva odprtih vrat smo vsak pri sohi poti hem začeli razmišljali o lem, kaj bi lahko pripravili Razstava in jrrikaz naših izdelkov jc /potekala v štirih nadstropjih. V kleli smo se seznanili z uporabo vode v gospodinjstvu, možnosti izkoriščanja vode za jiogon in si ogledali j/osuelke o j)osj)ešeni prepričati pri /poskusih o čistosti in trdoti vode. Hi eni i tretjega razreda so na koncu zapisali še nekaj domišljijskih Spisov o lem, kaj nam lahko pove kapljica vode. Nasvi denje torej prihodnje leto ob ne vi/1 doživetjih in novih lemah! TATJANA PIBERNIK OŠ Toma Brejca, Kamnik EKOLOŠKI KVIZ OB DNEVU ZEMLJE Občina Kamnik je v okviru okoljskega izobraževanja ob dnevu Zemlje organizirala ekološki kviz. 24. aprila SO se v znanju s področja varovanja in onesnaževanja okolja pomerile tričlanske ekipe petih kamniških osnovnih šol. Kviz je potekal v osnovni šoli Frana Albrehta. Učenci in učitelji so prizorišče okrasili s plakati, ki so jih naredili ob dnevu Zemlje. Na začetku prireditve je ravnateljica gospa Emilija Gregorčič pozdravila vse navzoče, pevski zbor pa je zapel lepo slovensko pesem Roža na vrtu zelenem cveti. Tekmovalci so že težko čakali, da pokažejo svoje znanje. Za OS I rana Albrehta so tekmovali Nejc Gantar, Aleš Ruči-gaj in Živa Mitar, na kviz pa so se pripravljali z mentorico gospo Marijo Veršnik. OŠ Toma Brejca so zastopali Kaja Cegnar, Matevž Nagode, Milan Mandeljc in njihova mentorica gospa Marija Orehck. Iz OŠ Šmartno so prišli z. mentorico gospo Marijo Frontini ranije Leon Golob, Andrej Slapnik in Luka Kodra, iz. OŠ Stranje pa dekleta Teja Krt, Urška Ozi-mek in Barbara Ilumar ter njihova mentorica gospa Marija Humar. V ekipi OS Marije Vere so bili Klemen Spruk, Vita CaS in Lidija Bremce, njihova mentorica pa jc gospa Polona Kancilija. Kviz jc vseboval 21 tematskih vprašanj, ki so se nanašala na varovanje in onesnaževanje zraka, tal in vode. Vse ekipe so odgovarjale na ista vprašanja. Pri vsakem vprašanju je bilo treba med tremi možnimi odgovori izbrati pravega. Tekmovalci so pokazali izredno veliko znanja, saj so bili rezultati vseskozi skoraj izenačeni. Največ točk (20 od 21 možnih) je dosegla ekipa OŠ Stranje, ki jc na koncu tudi zmagala. Takoj za njo so bile z enakim številom točk tri ekipe, ki so odgovarjale še na tri dodatna vprašanja. Na koncu sta si drugo mesto delili ekipi OŠ Frana Albrehta in OS Toma Brejca. Kviz. so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Frana Albrehta. Poleg pevskega zbora so nastopili tudi mladi pesniki, pisatelji in glasbeniki. Tina Pcrčič nam je povedala pesem Zemlja, Polona Jerič pesem Veselje in žalosl v gozdu, trelješolec Žiga Tičar pa pesem Reka. vse tri pesmi SO njihovo avtorsko delo. Problem onesnaževanja gozdov je v svojem spisu Ne umiraj moj gozd zeleni opisala Maruša Eujan. Kitko vpliva onesnaženo okolje na človeški organizem pa so zelo nazorno prikazali učenci, ki so nastopili z dramatizacijo Piramida onesnaženosti. Tudi glasbe ni manjkalo. Matic, Primož in Anže Smolnikar ter Samo Kališnik so navdušili občinstvo. Spremljali so tudi pevki Petro Cire-gur in Nino Rcščič, ki sta zapeli pesem Ne umiraj moj gozd zeleni. Med tekmovanjem smo prisluhnili tudi trem gostom, Kamničanom, ki so s svojim delom neposredno povezani z našim okoljem in življenjem. Mag. Miran Cas je strokovnjak s področja gozdar- stva zaposlen na Gozdarskem institutu Slovenije. Povedal je veliko zanimivega o onesnaževanju gozdov. Gospa Marta Pavlic jc zaposlena v Uradu za kemikalije Republike Slovenije in nam jc predstavila delo urada. Otroška zdravnica dr. Martina Bcrnot pa jc podala predvsem nekaj koristnih nasvetov za zdravo življenje. Pred zaključkom jc podžupan občine Kamnik gospod Anton Hočevar vsem tekmovalcem in mentoricam podelil nagrade in priznanja Celotno prireditev je odlično povezovala dijakinja kamniške gimnazije Darja Dobovšek, ki je ob koncu dejala: »< 'c boste odnesli s seboj vsaj drobno misel, ki vas bo spominjala na velik pomen varovanja okolja in z. njim nase matere Zemlje, potem je bil naš namen dosežen.« Po končanem kvizu smo se ob dobrotah, ki so jih pripravile šolske kuharice, še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu. Veseli obrazi tekmovalcev, ki so pokazali zares veli-" ko znanja, so vlivali optimizem, da se v bodoče naši Žemlji, ne bo tako slabo godilo. Škoda je le. tki se kljub obveščanju priredi t ve ni udeležilo več občanov, predvsem tistih, ki po dolgem in počez rešujejo problematiko našega okolja. Hvala vsem tekmovalcem, mentoricam, gostom, nastopajočim voditeljici in članom komisije za udeležbo na kvizu. Hvala gospe ravnateljici za izkazano gostoljubje in organizacijo, sponzorjema Belinki Ke-mostik d. o. o. in Eti Svil d o. o. za finančno pomoč. IMIHKEA VETERNIK, svetovalka za varstvo okolja v Občini Kamnik Konjeniški klub Komenda vabi v okviru praznovanja praznika občine Komenda na veliko konjeniško prireditev KASAŠKE DIRKE na hipodromu v Komendi v nedeljo, 10. junija, ob 14.30 Program bodo popestrile dirke županov sosednjih občin in kmečke dvovprege. Vabljeni! Mladi do 16. let imajo prost vstop! Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 30- maja 2001 13 Na planinskem izletu Arene - leni kralji kamniškega ročka se vračajo .... ___• • j _ !!___ ._. _________• i_........__:.___...j:___1--------i-- --a.a:-----1: .. ....I...«-- Navsezgodaj smo se mladi planinci OŠ Stranje zbrali pred Šolo. Nestrpno čakamo, da se odpeljemo do spodnje postaje gondolške Žičnice, ki pelje na Veliko planino. Prečkamo most in po makadam ski poli sledimo ž.ivoluienui potoku Koroški. Prostora jc komaj z.a ces- gomh. Nekateri so z.e utrujeni m sprašujejo, kako daleč jc naš cilj. Kmalu zagledamo kočo Za Vrati, kjer naši sosedje poleti pasejo krove. Sledi najslajši del poli, zaslužena malica in počitek. Najedli smo se in se spočili, mentorici sla poskrbeli za ožuljeiic noge. Po ozki poli smo lo in potok, soteska ima ime V Kolin. Naši mentorici nam po poli razlagala zanimivosti, posebnosti, ki jih srečujemo na poti. lit so včasih naši predniki plavili les v dolino. P&t se vleče in komaj čakamo, da se začnemo vzpenjali. Pridemo do razcepa /.a Vrati, kjer se pO ozki s,cz.i vzpenjamo vse Višje. Pridno hodimo drug za t/rugiin. pod noga-""' prijetno šumi listje. Kmalu pridemo do »vrtička«, kjer rastejo najlepše planinske rože in macesni. V ta del planine večkrat zaidemo s "lorši. zalo mi je dobro poznan in ".jIi1' znana vsaka skala in korenina. Se višje mentorica Mira pokaže sledi gamsov, ki so se dričali po melis '"['■ V skalovju nas poz.ravljajo av rikli z rumenimi cvetovi. Kar poza-bitno no utrujenost, tako je lepo. Naprej nas čaka naloga, do moramo v skalovju poiskali podobo gr dega dedca. Nekateri smo ga ugledali lakoj, drugi pa so rabili pomoč. Zelo me zanima, ce ob zajetju še sloji leseni mlinček, ki smo ga naredili z. očkom in mamico na enem <>d naših prejšnjih izletov. Vsi rado vedni tečemo do mlinčka, ki še sloji in sc počasi vrli. Tukaj ob mlinčku jc moj najljubši količek v naših nadaljevidi pot do Kriške planine. Na leni delu nas je čakalo presenečenje, kipa snega, kjer so nas fantje z. veseljem okepali. Na Kriški planini smo pož.igosali izkaznice. Naša Poloma pa si vedno kaj izmisli. S seboj je imela žago. zalo smo lahko odigrali igro med dvema ognjema, /.magale smo dekleta. Pot v dolino je bila lažjo in hitrejša. Špela Panež, 4. b OŠ Stranje V soboto, 19. maja, pa se je mlajša skupina OS Stranje povzpela na Veliko planino. Mentorici se zahvaljujeva d. o. o. Zaklad narave - Velika planina za brezplačen prevoz. Z. gondolo na Veliko planino. Nekateri so se peljali prvič, drugi pa SO po dolgih letih doživeli čudovit pobeg v meglo in še lepši pogled na novo zasnežene Kamniške planine, ki so bile pred nami kot na dlani. Hvala g. P.rjavškit, ki jc mladim radoved-než.cin razkazal delovanje gondol ske žičnice, in oslalim zaposlenim za prijaznost. Velika planina se nam /c nizka ala v i si / SVOJI lepoti in pi ivobitnosli. uživali smo v čudovitem sončnem dnevu. Mentorici Duška in Mira Po daljšem premoru dobrih dveh let, ki mu je botrovalo tudi iskanje primernega bobnarja in pa kitarista, ki bi bila sposobna parirali in enakovredno dopolnjevali (udi solistično vlogo flavte v bandu, se skupina Ar-ehe spel vrača na koncertne odre in kmalu tudi v snemalni studio, kjer bo nakopičene glasbene ideje posnela za novo zgoščenko. V načrtu imajo tudi snemajc videospota brez katerega zdaj ne more 2e skroraj nobena skupina. Arche. ki bi lahko praznovala za tovrstno glasbeno produkcijo kar častitljiv jubilej desetletnega delovanja, so sc zdaj ustalili v naslednji zasedbi: Matej Hribar na flavti, pevce Rok I ipicnik. basist Matjaž Balantič - vsi trije so že stari znanci slovenske publike, novi okrepitvi pa sla Grega Otorepec na bobnih in kitarist Renato Miklav-cic. Izključno avtorsko glasbo skladajo vsi člani, besedila pa piše v glavnem Rok l.ipičnik. Pustimo se presenetiti. Njihov prvi album Leni kralji iz zdaj že precej oddaljenega leta 1995 jc doprinesel kar precej skladb, ki so sčasoma postale del osebne zgodovine marsikaterega ljubitelja roek & rolla. Na primer Stari časi. Kristalni biser in Pesmi brez. refrenov doka- zujejo, da jim najbolj uspevajo prav balade, marsikatera se razlega prek.številnih radijskih postaj in jo vede ali nevede požvižgavate na poti kamorkoliže. Trenutno vadijo v vse prej kot primernih - začasnih prostorih prihodnjega kamniškega kulturnega doma v družbi Se nekaterih skupin. Upamo samo lahko, da se bo za Arche in še nekaj podobnih skupin našel prostor v njem, tudi ko bo dokončan. Se bolje pa bi bili tako nastopajoči kot poslušalci veseli primernega prostora z.a kon-certiranje. Zvok skupine Arche je unikaten v slovenskem prostoru predvsem zaradi pomembne vloge flavte, ki se v solistični vlogi izmenjuje s tradicionalnim kitarskim zvokom. Iz. spomina se mi poleg seveda nepogrešljive asociacije - .letino Tuli, pojavi se kultna skupina iz. ozemlja nekdanje skupne države Drugi način, ki je v sedemdesetih letih s svojim melodičnim r očkom, povzročila pravo evforično vzdušje na plesih in koncertih v dvorani ljubljanskega Študentskega naselja. Vsekakor so Arche redka prikazen v teh krajih in časih, ki jih zlagoma in potrpežljivo na-jeda ruralna kultura, urbana pa se vse bolj banalizira. V mesecu juniju se lahko nadejamo nji- DIJAKI USPEŠNI V ZNANJU NEMŠKEGA JEZIKA V času, ko sc svet bliskovito spreminja v veliko globalno vas, je aktivno znanje čim več tujih jezikov ne le zaželeno, temveč *c kar nujno potebno. Tega se vse bolj zavedajo tudi starši in dijaki, predvsem pa profesorji, ki svoje učence na različne na-c'ne pripravljajo na čim lažjo in uspešno osvojitev tujega jezika. V Šolskem centru Rudolfa Ma- •stra profesorji In dijak i te dol- 80 slovijo po dobrih uspehih na jezikovnem področju. Toliko "Olj so bili lahko ponovno ponosni v torek, 24. aprila, ko sla Predstavnik nemškega veleposlaništva dr. Kohle in nemški svetovalec Zavoda za šolstvo Republike Slovenije g. Sauermann '^svečani prireditvi dvanajstim fjakom podelila potrdilo o uspešno opravljeni Nemški diplomi. 1 >cutsehe Sprachdiplom II. OZ. Nemška jezikovna diploma II. stopnje je izpit iz nemškega jezika, ki ga opravljajo dijaki v četrtem letniku. Uspešno opravljena diploma omogoča .študij na katerikoli univerzi v Nemčiji, seveda pa imajo potrdilo o opravljenem izpitu svojo težo tudi pri iskanju zaposlitve.G. Sauermann, ki je v Sloveniji že od leta 1993 in se počasi že vrača na Bavarsko, je zadolžen za uspešen potek izpita. Po lanskoletnem uspehu na gimnazijah Bežigrad, Maribor I in 2 ter Ptuj. so se letos projektu pridružile se gimnazije v Novem mestu, Celju in Kamniku. Pri diplomi je sodelovalo osem letošnjih četrtOšolcev - Tanja Vidie, Katja Majhcnič. Nina Komatar, Barbara Kuzmn, Mark Korit-nik, Miha Žnidar, Simon Skalar, Julijini Klausci - ter štirje lanskoletni maturantje - Katja An-drejašič, Manea Perko, Lidija Dodič, Tilen Travnik. Vseh dva- najst dijakov je diplomo opravilo uspešno. Dijake sta v dveh skupinah pripravljali prof. Brigita Štele in prof. Marija Švarka ob pomoči g. Sauermanna, ki je občasno delal z dijaki, predvsem pa z nasveti stal ob strani profesoric. Časa za pripravo na izpit jc bilo le dobre tri mesce, zato so sc dijaki sestajali izven pouka trikrat tedensko po šolsko uro, po potrebi tudi več. Izpit iz. nemškega jezika je sestavljen iz pisnega in ustnega tlela. Pisni izpit, ki so ga dijaki opravljali 29 in 30. novembra 2000. sestoji iz pisnega sestavka oz. eseja, ki je vezan na določeno izhodiščno besedilo oz. temo in za katerega imajo dijaki na voljo tri ure in pol. Naslednji ilan dijaki dokažejo svoje znanje v slušnem in bralnem razumevanju ter znanju slovnice in besedišča. Po opravljenem preizkusu teste pošljejo v Nemčijo, kjer jih popravijo in ocenijo nemški strokovnjaki. V začetku januarja je dijake čakal še ustni del izpila, na katerem so komisiji predstavili svoje projektno delo. Predsednik komisije je nemški uslužbenec, saj je potrdilo o opravljeni nemški diplomi uradni nemški dokument s podpisom nemške veleposlanice v Sloveniji. Vodstvo ŠCRM je nad projektom navdušeno, predvsem pa v njem vidi dodatno možnost za dijake, saj se bo Evropa kmalu odprla Sloveniji kot možen kraj študija, bivanja in tlela. Projekt pa je zanimiv tudi zato, ker se nemška stran trudi tudi finančno podpreti šole s statusom Nemške jezikovne diplome, npr. nakupom slovarjev ... V naslcd- ^."""'"ikjeponosno prejel potrdilo o opravljeni diplomi nemškega., - ^ ^ profesorji pričakujejo tudi profesorja nemškega jezika iz Nemčije, ki se bo na šoli redno zaposlil. Prof. Marija Švraka meni, da bi bilo res greh izpustiti takšno priložnost za promocijo šole in za dijake, pa čeprav pomeni to veliko dodatnega dela tako za dijake kot profesorje. Tudi ravnateljica prof. Veronika Matja-šič-Kali.šnik je čestitala vsem dijakom ter poudarila, da so znova dokazali, da kamniška gimnazija velja nekaj tudi v mednarodnem merilu in jim zaželela, da bi svoje znanje uspešno izkoristili v njihovi nadaljnji intelektualni karieri. Temu so lahko potrdili tudi vsi zbrani na svečani prireditvi, ki so jo pripravili in popestrili dijaki 2.a in 2. c z. recitacijami pesmi znanih nemških pesnikov. Vokalistka Tanja Vidie je s svojim očetom Francem zapela nekaj nemških zimzelenih melodij, pianist Simon Skalar pa je prisotne po-vedel v svet Beethovnovih sonat. G. Sauermann mi je v pogovoru zaupal, da Slovenci zelo dobro govorimo nemški jezik, kar je dokazala povezovalka programa Katja Mozetič, ki bo s taksnim znanjem nemškega jezika zagotovo uspešno opravila izpit prihodnje leto. Na žalost sta na prireditvi manjkala župana Anion Ione Smolnikar in načelnik oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin. Povezovalka programa je zaključila prireditev z Goetheje-vo mislijo: »Ni dovolj holeti. ampak to tudi storiti.« Naj ta vzpodbuda velja tako za vse dijake kot tudi odrasle učence nemškega jezika. BOJANA KLEMENC nove vrnitve tudi na koncertne odre - bodite pozorni na objave tudi v tem časopisu, svojo medijsko ekspanzijo pa bodo nadaljevali v celotnem slovenskem prostoru. Okrogla miza o drogah Predstavnik urada za droge Republike Slovenije Milan Krek je na okrogli mizi na temo drog. ki jo je v sredo, 76 maja. organiziral Mladi forum Združene tiste socialnih demokratov, dejal, da sla danes opazna dva nasprotujoča si trenda v svetu. Enkrat želimo sprostiti pretok marihuani; drugič pa želimo omejiti uživanje in prodajo tobaka in alkohola. Zanimivo fja se mu zdi predvsem dejstvo, da se za legalizacijo marihuane zavzemajo mlajši od 1R let. katerim bi bila j in »laja te droge, tako kot cigaret, prepovedana. Damjan Pelrič, pomočnik komandirja za področje javnega reda in miru v Kamniku, je dejal, da legalizacija marihuane nebo ničesar rešila. Uživalcem bila droga postala nezanimiva in bi bolj posegali po trdih drogah. Povedal je še, da na Nizozemskem ni večjtroblem marilnt-ana. temveč so problempostale trde droge. Petričje še poudaril, aauiimnje droge ni prepovedano, prepovedana je samo posest. Problem nastane, ker policist na licu mesta ne ve, ali jc osumljeni drogo mislil prodati najprej ali sumo zaužiti. Na vprašanje 0 tem, da imaš teoretično lahki > s seboj večjo zalogo, je Pelrič odgovoril s primerom, da hrane tudi ne nosimo s seboj za cel leden. Mina Kranjc, /predstavnica nevladne organizacije DrogArt. le povedala, da jeexsta-cy droga z visoko toleranco in tako ni nemogoče, da ima uživalec jpri sebi/pet tabletk z namenom uživanja in ne preprodaje. Krek jc škodljivost marihuane {primerjalž vožnjo zavlomoblltpm. »Je avlo varen ali nevaren}'' Krek. je dejal, da je avlo na j>odlagi statističnih jiodatkov nevaren. Podobno je z marihuano. »Ore za vjtrašanje kdaj jc kaj nevarno in kdaj ni.« Povedal je, da zelo trudi} vemo o drogah in zalo ne moremo odkriti nobene Uspešne metode zdravljenja odvis nosi i. Krek meni. da je problem SIoiviu.it r tem. do -.rojili težav in' zna mo reševati drugače kot z drogumi, j>u naj bo to marihuana uli alkohol. »Treba je jasno opredeliti problem in se tprašati, zakaj uživamo droge!« Kranjčeva je zelo skeptična glede zaostrovanja jpravil. saj se noben restriktiven režim rti izkazal za učikotilega. »Rešitev ni vkgalizaciji, treba je spremeniti družbo.« Večina uživalcev trših drog ne začne z marihuano, temveč Z alkohohnn in tobakom. Nesmiselno se ji ludi zdi lociranje drog na mehke in lule. saj lahko zloraba1 igaret povzroči enako škodo kot zloraba heroina. Krek. je dejal, tla ni metode, ki bi odvisniku ugotovila odzravijenost Kranjčeva ga je jpri tem dopolnila, da je odvisnost zelo zajiletena zade- 1 ta in da enemu odi 'isniku koristi ena metoda. »Zato mora poskusiti več metod.« SAMO TKTNIK služba za stike z javnostjo Ml- 7.LSD Kamnik Avtokros ponovno med nami KamniC.ni Brane Prezelj sc je po sedmih letih premora v soboto, 19. maja, podal na blatno avtokros progo dirkališča v Zr-koveih pri Mariboru in v kategoriji školjkarjev do 1600 kubičnih centimetrov privozil tretje mesto na dirki državnega prvenstva. Prah, adrenalinske vožnje, nevarnost in vonj po bencinskih hlapih Branetu Prezlju niso tuji, saj je do leta 1993 štiri leta aktivno vozil avtokros v razredu bagijev, kjer je dosegel vidnejše rezultate tako doma kot v tujini. Ko si je letos konec aprila ogledal prvo dirko državnega prvenstva v avtokrosu pri Škofji Loki, se je odločil, da se vrne na avtokros progo. In res se je to zgodilo v rekordno kratkem času. Že čez. nekaj dni, točneje 5. maja, je pričel s pomočjo štirih mehanikov in peščice zanesenjakov pripravljati avto, štirinajst dni pozneje pa je bilo vse nared za start na drugi dirki letošnjega državnega prvenstva v avtokrosu na dirkališču v Zrkovcih, ki so ga organizatorji pred leti uredili iz zapuščenega smetišča. Da se je brane več kot uspešno vrnil med avtokrosiste, dokazuje odlično tretje mesto, pa tudi njegov optimizem in dobra volja. Na dopoldanskih treningih druge letošnje dirke se je 23 tekmovalcev potegovalo za čim-boljša štartna mesta in se bori- lo za vsak centimeter proste proge. Po treh kvalifikacijskih vožnjah so se najboljši v vsakem razredu uvrstili v finalno vožnjo. V razredu školjkarjev do 1600 kubičnih centimetrov je prepričljivo slavil Uroš Oblak, drugo mesto je osvojil nekdanji odlični rejlisl Daniel Trček in tretje Brane Prezelj. Na dirki, ki jc navduševala nekaj manj kot tisoč gledalcev, so precej večje hitrosti dosegli avtomobili s prostornino motorja od 1600 do 3000 cem, med katerimi je prvo mesto dosegel Dušan Benedik, drugo Malct Oblak in tretje Stanko Krajne. V razredu bagijev si je prednost in prvo mesto privozil Ivo Bokal, drugo Primož Mesec in tretje Srečko Kovačič. Prav gotovo bomo v bodoče z večjim zanimanjem spremljali avtokros, s katerim smo bili nekoč tesneje povezani, saj bo Kamničan Brane Prezelj na blatni in prašni progi prav gotovo privozil še mnogo lepih uvrstitev in s svojimi drznimi vožnjami navduševal gledalce. Morda že na prihodnjih dirkah 9. junija v Škofji D)ki, 24. junija v Rakeku, 12. avgusta na Planini, I. septembra v Mariboru, 16, sep tembra na Planini, 6. oktobra v Škofji Loki in 27. oktobra v Mariboru, kjer bo zadnja dirka letošnjega državnega prvenstva v avtokrosu. SAŠA MEJAĆ Tretjega mesta na dirki državnega prvenstva v avtokrosu v Mariboru sta se veselila voznik Prane Prezelj (levo) in glavni mehanik Viki Hvala. iz. rok g. Kohleja. 14 M), maja 2(1111 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN DOGAJANJA V BUDNARJEVI MUZEJSKI HIŠI SE VRSTIJO Toplotna izolacija zunanjih sten objektov Energija postaja vse dražja in zato vse dragocenejša. Strošek energije lahko zmanjšamo tako, da zmanjšamo toplotne izgube, ki se pri stanovanjskih objektih pojavljajo kot transmisijske in ventilacijske. Prve se pojavljajo zaradi prehoda toplote skozi obodne stene objekta, okna, streho in tla na terenu, druge pa so izgube zaradi prezračevanja prostorov. Toplotne izgube zaradi transmisije v kurilni sezoni lahko zmanjšamo z izolacijo, ki nam obenem v poletni pripeki preprečuje pregrevanje stanovanj. V široki ponudbi materialov in izvedb pa se marsikdo ne znajde. Zato tokrat nekaj besed o toplotni izolaciji zunanjih sten objektov. Strokovno premišljena investicija se nam bo z leti zagotovo izplačala. Ko govorimo o toplotni izolaciji, večkrat slišimo za podatek »k«, večina občanov pa ne ve, kaj bi z njim. Kaj nam pove? Poenostavljeno povedano: kolike toplote izgubljamo skozi element konstrukcije zgradbe (zid, okno, streho) iz ogrevanega prostora. Popolnejša definicija opredeljuje še, da gre za količino toplote (Ws), ki jo izgubimo v časovni enoti (1 s), skozi enoto površine (1 m2) pri temperaturni razliki 1K (1Kelvin=1°C) med obema stranema površine. Stremimo, da izgubljamo čim manj toplote, torej, da ima npr. zid »k« čim manjši, »k« imenujemo toplotna prehodnost (ne jo zamenjati s toplotno prevodnostjo X, ki je X= k x debelina snovi v m). Stene so grajene iz gradbenih materialov, kot so beton, opeke in gradbeni bloki raznih vrst, pa tudi les. Večinoma t. i. standardni gradbeni materiali nimajo dobrih toplotno izolacijskih lastnosti (imajo velik »k«), les je med njimi še najboljši. Za primerjavo: 20 cm betonska stena ima k=3,75 W/m2K, zid enake debeline iz votličave opeke z ometom k-1,85, stena iz 16 cm smrekovih brun, obloženih z lepenko in opažem, pa k=0,67. Da toplotno prehodnost in s tem toplotne izgube zmanjšamo, takšne stene izoliramo s toplotno izolacijskimi materiali. To so materiali, ki imajo še posebno majhen »k«. Nekateri od teh so nam danes že dobro poznani, npr. kamen in steklena volna, navadni sti-ropor, vsak dan pa se pojavljajo na našem tržišču še novi, npr. iz celuloznih (časopisnih) kosmičev. Vsi našteti spadajo k najboljšim, njihov »k« je približno 0,4 W/m2k pri debelini materiala 10 cm. Za odločitev o njihovi izbiri in nakupu so odločilne lastnosti, primernost za vgradnjo in seveda cena. Glede toplotne izolacije pri nas še veljajo predpisi iz bivše države. Ti npr. za III. klimatsko cono, kamor spada osrednja Slovenija in s tem Kamnik, za zunanje stene bivalnih objektov predpisujejo k=0,8 W/m2K, predpisi EU pa so zahtevnejši in naša stroka že priporoča za isti primer k=0,4 W/m2K. Temu npr. zadosti zid iz votličave opeke debeline 25 cm, obložen z 8 cm stiropora ali pa zid 38 cm iz »poroterm« zidakov in 3 cm sti-ropora. Približno enak rezultat dosežemo tudi s 36,5 cm zidom iz sipo-rexa brez dodatnega oblaganja s termo-izolacijskim (TI). Mimogrede, si-porex ni TI material, pač pa gradbeni, kot opeka. Izolacija z 10 cm sipo-rexa srednje gostote v tem smislu pomeni isto kot 2,5 cm stiropora. Če gre za izolacijo bivalnih prostorov, jih bomo izolirali z zunanje strani. Če pa gre za objekte, ki jih uporabljamo kratkotrajno, npr. vikend, pa objekt toplotno izoliramo z notranje strani, saj nima smisla ogrevati sten, če akumulirane toplote ne bomo utegnili koristiti. Za konec še primer: Stara hiša, grajena s polno opeko, debelina zidu je 29 cm (k= 1,9 W/m2K). Da zadostimo sodobnim kriterijem (k=0,4), jo je za III. klimatsko cono potrebno izolirati z 8 cm stiropora (dobimo k=0,39). Izračun pokaže, da je prihranek v eni ogrevalni sezoni 130 kVV/ m2. Z drugimi besedami to pomeni prihranek 13 litrov kurilnega olja na vsak m■' zunanjega zidu. Če Vas o tem in nasploh o učinkoviti ter varčni rabi energije zanima še kaj, se oglasite v naši energetski svetovalni pisarni ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica). Za brezplačne nasvete vam je vsak torek od 17. do 20. ure na razpolago eden od naših energetskih svetovalcev. IVO GAŠPERIČ, ENERGETSKI SVETOVALEC ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA) 2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 3. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: - angleški jezik - nemški jezik - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev DELAVNICA: OCENA TVEGANJA IN IZJAVA O VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike - v tednu od 11. 6. do 15. 6. 2001 Prijave sprejemamo na ISCG,. Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278. Ko sc iz doline ozremo proti Palovčam, Vranji Peči, se zdijo hiše med travniki in gozdovi kot jata počivajoči!) ptic, ko pa pridete na te obronke, se tam marsikaj zanimivega dogaja. Takega, da radi pridete tja gor vnovič, še večkrat. Posebej v Budnarjevo hišo, ki živi prijazno za obiskovalce, ki vse sprejme s toplino nekdanjih domačih rodov in z zanimivim progra- ma Peč pod vodstvom Jane Hribar. Raznolik program njihovih pesmi je pritegnil pozornost občinstva. Gostje koncerta. Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi v Tuhinju, ki ga je vodila Jana Verbič, so predstavili pesmi slovenskih avtorjev, ki so navdušile poslušalce. Še cerkveni zvon so malo utišali, da so pevci pozdravili praznik žegnanja. S petjem pa so sc pevci poslovili Na predstavitvi zbirke pesmi Janeza Medveška na pogrnjeni mizi ni manjkalo domačega kruha. mom zdajšnje upraviteljice Ive Šubelj Kramar. Nedavno tega so zaključili razstavo mojstrov domače obrti iz. Kočevja: koše in košare Antona Hitija in nečk Matije Kobolc. Na predstavitvi, kjer sta mojstra tudi prikazala, kako izdelek nastaja, je na stari harmo- šele v Budnarci, kjer jc slovenska ljudska pesem še posebej lepo zvenela. Tudi Budnai jeva Mici je ob topli peči z njimi pela in se veselila ter se spominjala mladih dni, ko se je v hiši redno prepevalo in veselilo. le dni se predstavlja Janez Medvcšck, ki je na otvoritvi Prikaz izdelovanja nečk. niki, taki, še na en pas izvabljal glas Matija Krkovič, tudi iz Kočevja. Lepo je izzvenel tudi koncert v cerkvi sv. Urha na Vranji Peči, ki ga jc Iva posvetila žegnanj-ski nedelji kraja. Pesmi so predstavili mladi pevci Mladinskega cerkvenega zbora župnije Vra- razstave predstavil tudi svojo prvo zbirko pesmi - Sanje. Pesmi jc bral avtor sam, na citre je igrala Nada Povšin iz Kamnika. Številni obiskovalci so ob aktualnih pesmih, lepih zvokih citer in ogledu slik z narodopisno tematiko preživeli v Palov-čah lep in nepozaben večer, ker KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Si e Veliko krajev v Sloveniji je dobilo ime po kakšni drevesni vrsti ali drevesu. To velja tudi za naselje na sliki v prejšnji številki, ki se imenuje PO IXII I.ŠI.. Kol že ime samo pove, je bila jelša tis-la drevesna vrsta, po kateri so poimenovali kraj. Za tiste, ki ne vedo, kje to jc. naj povemo, da leži kraj severovzhodno od Zdu-še, malo pred Ciodičem, ob cesti na Brezje, ki so se tudi videle na bregu v ozadju. Zreb je izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico JOŽICI KLADNIK iz Dobje vasi 16. Ravne na Koroškem. Nagrado lahko dvigne v knjigarni VELE na ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat gremo v tisti del naše občine, kjer rastejo gozdovi med visokimi gorami in sprašujemo, kako se imenuje kraj, kjer sloji ta prijazna koča. Svoj odgovor pošljite na dopisnici do 6. junija na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, SI-I240 Kamnik. Izmeti pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VLLE. jc bilo srečanje z Janezom, slikarjem in pesnikom, zares prijazno. Tudi listo, kar nam je imel povediiti, nam je seglo v srce in bo ostalo v naših mislih in dejanjih. Njegove slike v pastelni tehniki kažejo na to, da slikar veliko potuje po domovini, fotografira, skicira, s lem pa po svoje skuša ohraniti tisto, kar iz. našega življenja in zapuščine prehitro izginja. Kar pa mu Ot uspe povedati s čopičem, pove z. besedo, včasih pikro, vendar pa prijazno, v upanju, da bo seme kalilo. Pravi, da moramo imeti odprle le oči in ušesa... in dušo... za lepe stvari. M. PEROVEC Koncert Kamničanke v Kulturnem domu Domžale V okviru abonmajskega koncerta sezone 2000/2001 je II. aprila gostovala Eva Bohte Benda klavir in Frangois Pen da (Brazilija) - klarinet. Eva Bohte Benda je pianistka, ki se je s klavirjem srečala pri svoji mami, prof. Martini Golob - Polite. Šolanje je nadaljevala pri prof. Andreju Jari u in kasne je pri prof. Dubravki Tomšič -Srebotnjakovi. V Baslu pa je leta I99H zaključila podiplomski študij klavirja na Akademiji za glasbo pri pianistu Rudolfu solist in komorni glasbenik na pri iian ih mednarodnih festivalih v Berlinu, Rimu, Lyonu, Gradcu, Šoo Faulu, ZDA, Španiji. Koti eertira kol partner priznanim glasbenikom, kol so Urimo (a nranna. Kari Pngel, .losej Stik, Josef Silverstein, Hrano (dnino, Paul Hadura - Skoda. I letu. Ilol-liger. Posnel je nekaj laserskih plošč, med drugim celotni klati- ncini opus J. Brahmsa in številne koncerte z.a klarinet in orkester različnih skladateljev, bela 1991 je dobil nagrado »Premio inter- Buchbinderju. Tam je tudi dve leti korepetirala pevski razred prof. Ktirla vVidmerja, z.daj pa že nekaj let korepetira tudi klarinet ni razred prof. hraneoisa Hendc. Na Akademiji z.a glasbo v l.nga nu poučuje klavir kol dodatni prednici glasbenikov instrumen lalislov. Kol solistka in komorna glasbenica je koncertirala v republikah bivše Jugoslavije, v Av-slrip. Nemčiji. S\iii in llah/i Francpis Benda je rojen v Ura z.iliji. v znani glasbeni družini, kjer je dobil tudi prvo glasbeno izobrazbo. Študiral je klarinet, kompozicijo, glasbeno teorijo in dirigiranje in ob tem z.ačel tudi kariero komornega glasbenika. Solistični prodor pa jc naredil v Švici leta 1.988 s klarinetnim koncertom Carla Nielscna v pri. na ni koncertni dvorani v /Pridni in s klarinetnim koncertom W. A. Mozarta v Ž.cnevi. Odtlej je I lian i'i\ Penila reden gosi kol naz.ionale per le Ani dcllo Spet' tacalo« v Rimu. Pramztns Penila je redni profesor klarineta na Akademiji z.a glasbo v Berlinu in v Baslu. Predava pa tudi na različnih mednarodnih tečajih, med drugim pri »iieino Mušica« kol naslednik Karla Leisterja. SAŠA KOS RTV - HiFi SERVIS PRODAJA AVDIO IN VIDEO KASET! POPRAVILO RAČUNALNIKOV TECH, d.o.o.. Ljubljanska c. 2 le. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) KNJIGOVEŠTVO DARMA d.o.o. ekspres vezava diplomskih nalog, vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.:01/5647-669, GSM: 041-552-353 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751 041/800-946 Mali oglasi i Plošče cvrovi/i j s k i h izvajalcev, zlasti Eve Sršen, Lada Leskovarja in Bcrte Ambrož, kupim. Tel.: 040-252-166 Dvosobno opremljeno stanovanje v Kamniku oddam. Tel.: 041-691-777 ZIDARSKA DELA, adaptacije, notranji ometi in fasade. Tel.: (141-973-759 _ IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 .,10. tU* 4 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale telj 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! PO; ^6, POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORjE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 i« H H 1 Nazaj jaz pojdem v one lihe kraje, kjer zemlja moč, Življenje daje, ki domovina moja prava tO. (Zapisala Nri.il Slapar) ZAHVALA Ob smrti naše matere NEŽE SLAPAR ste, spoštovani sorodniki, sosedje, prijatelji in sodelavci sočustvovali z nami, nam Žalujočim, pisno in ustno izrazih soZaljc, pokojni materi pa s spremstvom pa zadnji poti, z razami in svečami poklonili spoštljiv spomin. Vsem in vsakomur naSa iskrena hvaležnost. Vsi njeni Maj 2001 _ WKt^l^mmtWIMilUIUIt Odšel si tja. kjer ni soiza, ni trpljenja, in K'"')"-Oslnla Ivijaje ilabrina, mm '-mm ,•».(.•.