Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;	vračajo. — Cene inseratom po 20 Ii od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. V	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 10. januvarija 1908.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Vinogradništvo in vinarstvo
Praktični migljaji pri napravi novih nasadb osobito vinogradov.
Stari, že izkušeni kmetovalec dobro preudari v kateri legi bode v vspehom napravil nov vinograd ali sadovnjak in sploh nasadbo, ki zahteva mnogo gorkote in zatišja. Izbral si bo vselej najbolj solncno lego in tak kraj, ki je vetrovom najmanj izpostavljen. Pa tudi glede zemlje same bo nekoliko preudaril, je li bo ta svet stavljenim zahtevam odgovarjal in ali se mu bo sploh njegovo podjetje izplačalo. Kdor tako ravna, gotovo nikoli ne zabrede in pozneje se bode svojega dela gotovo veselil.
Drugače je pa z neizkušenim gospodarjem, posebno takim, ki kupi kako posestvo že bolj iz giz-davosti ali iz posebnega veselja do ene ali druge stvari in ki hoče sam kmetovati. Navadno si tak posestnik takoj nabavi raznih novih knjig ter se naroči naj raj še na tuje liste, čita tudi pridno in kar najde njemu ugajajočega, hoče tudi na svojem novem posestvu uvesti, ne vpoštevajoč krajevnih razmer namreč: podnebja, lastnosti dotičnega sveta, delavskih in trgovinskih razmer itd., ir. brez da bi se obrnil za svet na do-
mače izkušene sosede, začne vpe-Ijavati razne novosti, naročati vsemogoče stroje, nove sadne in trtne vrste, različna semena itd. ter stopa možato po svojem velikem dvorišču češ: čakaj kmet, jaz ti pokažem, kako se kmetuje.
Naš kmet pa, kakor je že od narave še jako nezaupljiv proti vsem novostim, gleda mirno in opazuje na skrivnem, kako se bo neki obnesla vsa ta novotarija, ne reče pa nič. Neizrečeno se pa na tihem veseli in napravlja pikre opazke, če se dotični ku ne obnese vse tako, kakor se je bahal, posebno pa, če mu je kaka novotarija popolnoma izpod-letela. In pri takih kmetih — diletantih, se kaj tacega tudi prav rado pripeti.
Vpraša se: Ali škoduje takšen diletant - kmetovalec samo sebi ali tudi drugim sosedom ? Z gotovostjo moramo trditi, da žalibog skoro več sosedom nego sebi. In zakaj ? Rekli smo, da je naš kmet še jako nezaupljiv in se toraj ne poprime tako naglo kake novotarije. Sele potem, če vidi nekaj let zapredoma dober vspeh pri sosedu, prične modrovati in se konečno tudi on takega nasveta loti, a še vedno v neki posebni nezaupnosti in bojazljivosti.
Slab vspeh pri sosedu ga pa še bolj utrdi v njegovih predsod-
kih in zato je potem težavno prepričati in pridobiti ga za to ali ono stvar. Vedno se bo kar kratko odrezal: Ja, saj je tudi ta in ta, ki je učen in ki vse iz knjig zajema, to poskušal, pa se mu le ni obneslo.
Taka pvipomnja je večkrat popolnoma na mestu, ko bi pa tak diletant, predno se česa loti, poleg svojih lastnih ter iz tujih kraju neprimernih knjig in strokovnih listov posnetih naukov, poprašal za svet razne veščake in tudi bolj izkušene ter domače razmere dobro poznajoče bližnje sosede, bi gotovo nikoli ne obsedel ter bi z dobrim vzgledom tudi drugim mnogo koristil. Toda taki gizdavi ljudje se navadno v svoji domišljavosti, da so vso človeško vedo torej tudi kmetijsko, ne z žlico, marveč že z lopato zajemali, kaj neradi toliko ponižajo, marveč rijejo s svojo brezmišljenostjo in nerazsodnostjo kot krt tja v en dan, dokler jih britke in drage skušnje ne spamtijo, da pričnejo tudi oni drugače misliti in da uvidijo, da ni vse tako, kakor si oni predstavljajo in kakor tudi razne knjige govore.
Naš namen ni govoriti v tem članku o splošnem kmetijstvu, marveč hočemo navesti le nekatere podatke, ki pridejo, oziroma, ki morajo priti v poštev pri zasajanju novih vinogradov.
Na kaj nam je torej gledati pri napravi novih nasadov in kaj se mora vpoštevati, da bode nasad dobičkonosen ?
Dober vinograd mora imeti kolikor mogoče južno in neve-trovno lego, in dalje primerno dovozno pot ter svet ne sme biti izmolzen, prestrm, preveč skalovit in ne preplitev.
Južne lege so solncu izpostavljene koj od jutra, vsled česar zemljo cel dan močno ogreva, kar pospeši rast in dozoritev grozdja. Katera lega da je bolj južna in torej za vinograd sposobnejša, se spozna praktično s tem, da se opazuje, kje sneg vedno najpreje skopni.
V	neprestrmi legi je vožnja in vsako drugo obdelavanje znatno olahkočeno in deževje ne napravlja posebne škode, dočim znaša v prav strmih legah količkaj velik dež mnogo zemlje v podnožje.
V	nevetrovnem kraju ostane trtje in grozdje nepokvarjeno, dočim v močno vetrovnih legah spomladanski piš nežne poganjke kaj hitro odlomi, pozneje pa guli grozdje in mladike ter odlamlja celo cele grozde odnosno otresa zrele jagode. Veter pa tudi kaj hitro izsuši zgornje zemeljske plasti.
Dobro vzdržana in dobro izpeljana dovozna pot prihrani mnogo stroškov. S tem, da se pripelje enkrat, kar se doseže pri slabi strmi poti komaj z dva- do trikratno vožnjo, in če se mora celo na hrbtu donašati, se stroški znatno zmanjšajo.
Vlažni svet ni za trto in isto-tako ne izmolzeni, ker trta sicer da veliko, zahteva pa tudi mnogo hrane v rašči in da si pozneje opomore, se mora dotični svet jako dobro in več let zaporedoma pognojiti, kar zopet prouzroči prav znatne stroške.
Preskalovit in plitev svet tudi ni za vinograd sposoben. Da bo trta dobro vspevala, mora biti vsaj 80 cm zemlje; čim več jo je pa,
tem boljše. Mnogokrat se da temu pomoči, če se nekoliko zemlje napelje iz bližnjega gozda ali pa če se dotični prostor skrči t. j. da se zasajeni del z v dotični parceli neporabljeno zemljo nasuje ter tako plast zviša. Le če ni v spodnjih plasteh skozi in skozi skalo-vito, marveč da štrlijo le tu pa tam kakšne skale iz zemlje, se trte lahko z dobrim vspehom med te skale posade, ker med takim skalovjem je navadno prav dobra in tudi jako globoka zemlja.
Dobro gnojeni, nekoliko strmi travniki, posebno pa detelj išča ali pa gozdne parcele, seveda s primerno lego in zemljo, so za nove vinograde mnogo sposobnejše, kot take parcele, ki služijo že stoletja za vinograd in ki so še vedno s trto obrašene.
Kdor se za prenovljenje takega vinograda odloči, mora naj pred iztrebiti vse stare trte ter vso parcelo z deteljo posejati, ter jo vsaj tri leta kot deteljišče vporabljati; med tem pa mora seveda tudi dobro z domačim, še bolje pa z umetnim gnojem gnojiti, da nadomesti ona hranila, katera je trta med tem časom popolnoma izsesala, ter jo s takimi tvarinami po-trošati, kojih je v dotični zemlji premalo, ki jih pa trte za svoj razvoj neobhodno potrebujejo namreč : fosforova kislina, dušik, kalij, apno ter magnezija, železo in klor. Najpotrebnejše so: fosforova kislina, kalij, dušik in apno.
Katera zemlja da je jako rodovitna, odnosno česa da ji primanjkuje ali katerih snovij da ima mnogo ali vsaj dovelj v sebi, se praktično najbolje spozna po raznih na njej rastočih travah, cvetlicah in drugih rastlinah.
Krepka in črnkasto-zelena ra-šča raznega plevela, znači rodovitno zemljo; cikorija, esparzeta, lucerna, hmeljčica, žajbelj i. e. značijo apneno zemljo; lapuh in preslica znači ta vlažno, stoklasa ter razne boljše trave in plezoče deteljice, pa suho, peščeno zemljo.
V na dušiku in na fosforovi kislini revnih zemljah se sicer vse rastline pravilno razvijejo, toda zaostanejo v rašči in kmalu porudeče. Pri pomanjkanju apna se novi listi kmalu posuše, odpadejo in na njih mestu nastanejo zopet novi. Vsled pomanjkanja železa listje in tudi steblja zbledijo. Povsod pa mora biti tudi kalij, kajti on je pravi pospešitelj vseh redilnih snovij v rastlini in je torej glavni faktor pri tvor-jenjenju škroba in sladkorja v listih in družili zelenih delih. Koliko in katerih snovij da ima zemlja največ, se seveda najnatančneje določi kemičnim potom. Taka preiskava pa precej stane.
Da se spozna zemljo tudi glede sestave, je jako važno radi določitve za dotični svet primerne podlage. Kvaliteta in kvantiteta vina ni dandanes odvisna le od žlahtne trte, marveč in celo jako veliko, od ameriške podlage.
Naj bo žlahtna trta še tako dobra, če je pa podlaga dotični zemlji neprikladna n. pr. riparija v preapneni ali pa prevlažni zemlji, je pridelek na dobroti in na množini ničeven.
Zato je pa treba vzeti za suh, jako peščen ali jako apnen svet rupestris montikolo, za bolj vlažen ali ilovnat svet le solonis, za vse druge zemlje pa riparijo portalis. Kjer pa riparija dobro vspeva, vspevata navadno tudi solonis in rupestris montikola; poslednja iz-vzemši če ni podnebje premrzlo, ker v mrzlem kraju les slabo dozori. Riparija raste dobro in močno osobito v globokih in rudečih, torej na železu bogatih zemljah. Kjer je torej le mogoče, naj se da ripariji prednost.	X.
Živinoreja.
Ravnanje s konjem po zinil.
Kmet in konjerejec mora po zimi obračati veliko skrb na svoje konje. Odrastli konj, ki je celo spolno val svojo težavno dolžnost
kot poljedeljsko gonilo ali motor, ima zdaj nekaj več počitka.
Če tudi pri brezdeliei ne bomo dajali konjem toliko krme, kakor ob težkem delu, vendar neke mere navzdol ne smemo prekoračiti, ako hočemo da ostane konj pri moči in bo mogel pri spomladanskem delu zopet ustrezati našim zahtevam.
Posebno previdno ravnajmo z brejimi kobilami. Mlado življenje, ki se razvija v živali, potrebuje hrane in zato mora konjerejec tudi po zimi kobile krepko in dobro krmiti, da jih obdrži pri polni moči.
Konj mora imeti po zimi dovolj gibanja, to je toliko bolj potrebno , ker se konji, ako ne gredo cele dneve nič iz hleva, pre-stoje, kar konjem zelo škoduje.
Saj ima konjerejec po zimi dovolj časa pregibati svojega konja, bodisi da ga vpreže in se kam pelje, ako ni nobenega zaslužka, ali da ga prosto spusti v kako ograjo.
Glavno skrb pa je obračati po zimi na mlado živino. Imamo kraje in čudno celo take, kjer konjereja lepo cvete in napreduje, kjer se zapirajo žrebeta v snežni zimi v temen in zaduhli hlev, iz katerega ne pridejo po cele tedne ven na božji dan, drugi zopet malo zračijo ali pa žrebeta celo zimo ne drgljajo in ne osnažijo.
Umni konjerejec ravna s svojim žrebetom po zimi ravno tako, kakor po leti; vsaki dan, tudi če močno zmrzuje, ga pusti nekoliko časa v ograjenem prostoru skakati, da mu tako preskrbi dovolj gibanja, zraka, in svetlobe in da žival utrdi proti slabemu vremenu.
Vso pozornost moramo obračati tudi na dlako, kožo in kopita živalij. Posebno čuvajmo konj pre-hlajenja in jih ne pustimo potnih nikoli brez odeje zunaj. Previd-nostij je treba pri napajanji. Ue Prav pravijo, da mrzla voda konju
škoduje, vendar ne jemlji za napoj vode naravnost izpod ledu,
ampak raje nekoliko ustano vodo. Hlev je treba večkrat prezračiti, a ne smemo ga nikoli prehudo shladiti, da se nam mirno stoječa živina ne prehladi.
Kako krmijo molzno živino v
intenzivnih gospodarstvih.
Mlečnost krav ni odvisna v prvi vrsti od podane krme, ampak pred vsem od pasme, individualnosti, načina molže in šele potem od krme. Tudi z najboljšo klajo se ne izpremeni slabe krave v dobro molznico. Slaba molzna krava potrebuje pa tudi mnogo več krme od dobre. Vzdrževalni stroški morejo znašati pri slabih kravah od V50 K do P95 K na dan, dočim te pride reja dobre krave stati morda samo 75 do 80 v.
Najvažnejše točke ki si jih moramo zapomniti za rejo molzne živine so: zelena krma poviša množino mleka. Kot nadomestilo zelenja rabimo po zimi peso, kolerabe, korenje, okisano turščico itd. Ako pridenemo klaji kokosovih tropin, zvišamo tolščobo mleka, isto tako s pridevkom koruznih otrobov. Beljakovinasta krmila, kakor ogrščne tropine, krnska moka m dr. pomnožijo mleko le malo; ugodno pa delujejo pšenični otrobi. Pokladanje soli od 25 do 35 gr na dan pomnoži nenaravnost mlečno množino, ker živina pije več vode. Ozir napajanja bi bilo opomniti, da naj se da živini dvakrat na dan vode, ki ima okoli 120 C. Pretopla voda ohromi mlečne žleze, prehladna omeji tudi mlečnost. Vsakdanje premikanje po 2/2 ure zvikša mlečnost, dnevno 4 do 5 urno delo pa jo zmanjša. Majhne krave dado sicer na telesno težo več mleka, pa relativno potrebujejo tudi več krme od velikih. Za zgled navedemo par krnskih sestavin, ki veljajo za 500 kg žive teže.
I.
15 kg pese.
10 „ kolerab.
4 kg suhe detelje.
4 „ slame.
1 „ rezani ce.
*/2 „ pšeničnih otrobov.
1 „ kokosovib tropin.
II.
25 kg pese.
5 „ suhe detelje.
4 „ slame.
V/2 „ rezanice.
1ji „ pšeničnih otrobov. 1 „ kokosovih tropin.
III.
25 kg pese.
4 „ suhe detelje,
4 „ slame.
1 „ pšeničnih otrobov.
1 „ kokosovih tropin.
IV.
28 kg kolerab.
4	„ suhe detelje.
5	„ slame.
1 „ pšeničnih otrobij.
1 „ kokosovih tropin.
Snaga kože pri prašiču.
Ni dolgo temu, ko sem si ogledoval krasno sejmišče pri sv. Marksu na Dunaju. Sčetinasta žival iz Ogerske je bila tu v velikanski množini in silno lepo rejena, a ravno tako lepo snažna. Manjša poljska pasma prašičeva, ki ni tako kodrasto kosmata in črno sive barve kakor ogerski mangalicarji, ampak bolj majhna, bolj gola in bele barve, ti poljski prašiči res niso zaslužili imena, ki ga danes"vselej v mislih imamo, kadar izgovarjamo to besedo, tako bleskeče bele kože so bili. Zato sem precej sklenil opozoriti na to tudi slovenskega kmeta.
Stara reč je, da prasci s čisto kožo lepše prospevajo, nego umazani in zasviujani.
Sest mlajših prašičev so redili skozi 7 tednov popolnoma enako. Tri od teh so vsaki dan Čistili s ščetjo in vodo, tri so pa pustili umazane. Po končanem poskusu je tehtal vsaki izmed snaženih prašičev po 15 kg več od nesnaženi.h
- 4 -
Žato naj bi bilo pravilo in navada vsake gospodinje, da vsaki teden enkrat osnaži prašiče z mlačno vodo in s ščetjo, kajti tako ostane žival zdrava in krmo izvrstno izkoristi. Mojstri v pra-šičjereji so na pr. Kitajci. Svinja jim je najljubša domača žival. Mož, ki je dalje časa bival na Kitajskem, pripoveduje, da se dobi vsako opoldne mnogo ljudij ob potočili, ki umivajo svoje prašiče. Kjer je taka prilika posnemajmo jih, kjer je pa ni, umivajmo jih pa na dvorišču z mlačno vodo. Prospevanje prašiča od visi od njegove snage; to naj si vsak gospodar dobro zapiše za — ne za ušesa, ampak na hišna in svinja-kova vrata (če si drugače ne more zapomniti) in se naj tudi ravna po tem.
Mlekarstvo in sirarstvo.
O pogojih dobičkonosnega mlekarstva.
(Po prof. dr. Winkler ju na Dunaji).
Lani smo priobčili vrsto člankov o tem važnem vprašanju.
Letos hočemo le še spregovoriti besedo o organizaciji prodaje mleka in njegovih izdelkov. Pri tem nam hodi na misel več pripomočkov.
Prvi so razstave. Poleg dobre kakovosti mleka in vrednosti mlečnih izdelkov so za prospeh trgovine posebne važnosti razstave. Kako so n. pr. Amerikanci vtihotapili svoje sadje v Evropo ?
Pred letom 1895 je bilo kalifornijsko sadje v Evropi še popolnoma neznano; tega leta pa so poslali Amerikanci svoje sadje v Hamburg na razstavo in danes uvaža Amerika samo Nemcem v rajhu vsako leto za 3 milijone kron sadja. Vsled pariške razstave se je povpraševanje po ameriškem sadju izvanredno pomnožilo in Ka-liforničani so mnenja, da evropske države samo tega čakajo, da se vzgoje za vživanje — in nakup ameriškega sadja. Onih 24.000 K,
katere je veljala ameriška razstava v Hamburgu se je bogato poplačalo.
In kako skrbe Nemci, da naznanijo pa svetu svoje mlekarske izdelke?
Skoro v vsaki deželi imajo po večkrat na leto javno ogledovanje presnega masla na določenih krajih, redno se tudi preiskuje puter; za tem pridejo velike mlekarske razstave na vsakoletni razstavi nemške kmetijske družbe; cele dežele tekmujejo tukaj med seboj in da vsaka dežela pošlje na to skupno veliko razstavo res najboljše blago, imajo preje v posameznih deželah manjše razsta-vice, na kojih izbero najboljše blago. Na ta način se vzgaja tudi kmečko ljudstvo, proizvajalec.
Kakor zatrjuje neki mlekarski vodja, so te razstave prinesle deželam dobička, ki se meri po deset in deset tisočih. Kako naj se tudi seznanijo odjemalci z blagom in kako naj pridejo sicer na kolikor moč nepristransk in skrben način tozadevna mnenja v javnost ?
To ravnanje je pa tudi veliko pripomoglo, da je na Nemškem toliko zanimanja za to stvar in toliko tekmovanja; dela se tu veliko bolj z združenimi močmi in pripo-maga se k vsestranskemu znanstvenemu utemeljevanju. Dokaz temu veliko število zadrug, zvez, poskusnih postaj itd., večje število „mlekarskih listov11. Pri tem moramo opomniti, da mlekarske učne zavode ustanavljajo vedno kmetijske družbe.
Od razstav preidemo na prodajalne zveze. Teh je na Nemškem 28, v Avstriji še-le 5 od katerih 3 prav pridno delujejo. Slovenci sicer nimamo prav imenoma „Mlekarske prodajalne zveze11, a popolnoma isto nalogo izvršuje z vso vestnostjo za večje število mlekarn „Gospodarska Zveza11 v Ljubljani. Da bi „Gospodarska Zveza" lahko še veliko več storila v prid boljših cen našega putra, ako bi
se ji pridružile vse slovenske mlekarne, je jasno. Toda nesrečni partikularizem lažje prenaša vse drugo nego bližino rodnega brata druzega mišljenja. Ta razcepljenost je le v škodo naši skupni stvari.
Vsled delovanja prodajalni h zvez so se cene putra bistveno zboljšale in osigurale. Povprečna letna cena putra, ki jo plačujejo velike nemške zveze za prodajo masla so za 1 kilogram večinoma od 2-68 K do 2 88 K. Tam obstoje tudi posebne nadzorovalne zveze in slednjič se je tudi doseglo, da se vestno zaznamujejo cene, kar tudi proizvajalce varuje škode.
Ako nasprotno pogledamo razmere v Avstriji, moramo priznati, da pri nas ne postopamo v boju v lepo sklenjenih vrstah in so cene na najvažnejših trgih znatno različne. Na enem kraju dere blago skupaj, na drugem je pa pomanjkanje. Kako lepo bi se dalo mlečnih izdelkov prodaja v večjih mestih vendar urediti, ako bi imele mlekarske zveze po njih svoje zastope.
Posebno, če bi se oskrbela mesta s hladišči in skladišči, kakor je storilo lansko leto dunajsko mesto, bi lahko hranili ondi blago dalje časa brez škode in spravili na trg po potrebi.
Tretja važna točka je organizacija mlečnega preskrbljevanja v mestih. Imeli smo že večkrat priliko povdarjati, da se dado preskrbljevati mesta z mlekom po zadružnem potu z velikim dobičkom. Žal, da tega pri nas še nimamo nič. Ker tvori oddajanje mleka naravnost v mesto znaten del mlekarstva, zato naj posvetimo oddelku, namreč mlečni trgovini v mestih nekoliko vrstic. Da bi ta kot osvetlili s krepko lučjo, tega ne prenese. Nadzorovanja mlečne trgovine od strani magi strata t. j. rednega policijskega preiskavanja mleka pri nas sploh ni; zato se mleko ponareja, da je
5 —
veselje in je prešlo i malim branjevcem z mlekom i liferantom iz dežele prav živo v meso in kri, tako da se jim zdi, da spada posnemanje smetance, čudežno po-množevanje mleka z vodo in podobne reči vže kar zraven k „kšeftu“, kakor rehtanje k mlačvi in čiščenju. Za koliko da so mestni konsumentje pri tem oškodovani na denarjih, pa tudi na zdravji vsled pomanjkanja snage, je težko reči. Bolezni v črevesji, večja umrljivost otrok, širjenje raznih boleznij je posledica neprimerno opravljenega mleka.
O teh razmerah, pri kojih natančnejšem opisu bi se utegnile marsikomu ježiti lase, bi se dalo napisati obširno poglavje. Gotovo je, da slednjič vživanje mleka ne stopa kviško in ravno tako gotovo je, da sleparsko ravnanje z mlekom tlači ceno tudi dobremu mleku reelnega prodajalca.
To stanje bi se dalo izboljšati ako bi mestne oblasti posegle vmes s krepko roko. V ta namen bi bilo potreba:
1.	Strogega nadzorovanja mlečnega trga v obče, zlasti proda-jalnic mleka in določbe, da je kazen opetovane ponaredbe zguba koncesije. To bi hitro spravilo kolo v pravi tir.
2.	Gotovih magistratnih določb za mlečno prodajo:
a)	Določila, kako imajo biti urejene mlečne prodajalne. Prodajalci tudi druzega blaga poleg mleka, bi naj imeli prodajati mleko samo v zaprtih steklenicah.
b)	Bolne, očividno zanemarjene in sicer nesposobne osebe imajo hiti izključene od mlečne trgovine.
c)	Da si more tudi ubožnejše ljudstvo oskrbi ti po ceni mleka, bi naj se prodajalo posneto mleko poleg svežega v posebej zaznamovanih posodah.
Slednjič ne smemo pozabiti, tla moramo kot zasebni in narodni gospodarji odločno zahtevati zvišanje sedanjih mlečnih cen v mestu. Da se bo ta cena dvignila,
to je le vprašanje časa, in nam ne dela skrbi.
Vprašajmo se pa, je li mleko tudi prenese tako zvišanje cen? Tu treba pred vsem vpoštevati redilnost mlečne hrane. Po Rubnerju sta 2—3 kg mleka srednje vrednosti tolike redilnosti kot 1 kg srednje mastnega mesa ali kot 3 kg kruha.
Na Dunaju plačujemo povprečno za 11 mleka 24 vin., za 1 kg govedine V60 K in za 1 kg kruha 23 vin. Za isto mero redilnih snovij tedaj plačamo v mesu l-60 K v kruhu 69 vin., v mleku le 48 v. Mleko je tedaj v razmerji s kruhom cenejše in v razmerji z mesom bi ga lahko še enkrat dražje plačevali in bi ga še ne preplačali.
V	resnici je tudi mleko n. pr. v Parizu znatno dražje, po 40 do 60 v za 1 l. In če pomislimo, da pride v Ljubljani 1 l mleka na 16 vin., ali še ne, tedaj brez skrbi lahko rečemo, da je le pravično, da se mleko podraži in tudi meščani, bodisi Ljubljančani ali Kranjci ali drugi bi bili v kolikor so zdrave pameti, gotovo sami za našo zahtevo — a pod jednim pogojem! — da se jim da tudi garancija in poroštvo, da dobijo res vselej dobro, zdravo, ne-skaženo mleko. In to je po naši skušnji mogoče edino le tem potom, da se tudi naša mesta oskrbe polagoma z mlekom po zadružnem potu.
Zadružništvo je tudi edina pot, po kateri si morejo gospodarji tudi proti volji odjemalcev, (če bi bili ti preveč sebični, da bi ne mogli izprevideti prave vrednosti mleka), zagotoviti in priboriti višje cene mleku. Saj pravim in ponavljam: kjer je edinost, tam je zmaga, kjer nesloga, tam le zgaga.
V	povzdigo mlekarstva imamo torej na razpolago celo vrsto sredstev in cel koš nalog nam namigava, ako hočemo spraviti mlekarstvo naprej in vsaj do one stopinje, na kateri se nahaja vež
v mnogih sosednjih deželah. A enajsta ura je vže, da se kaj zgodi.
Iz česa obstoji kravje mleko I
Mleko obstoji iz vode in trdih snovi, ki se pa dado deloma v vodi raztopiti. Poprečno je v
mleku (ker je mleko zelo različno): naj men j največ			
vode ....	87'5°/o,	83 »/o,	90 0/o
suhe snovi . .	12-5 „,	10 ,,	17 ,
tolšče . . .	34	0 8,,	10 „
sirnine .	.	.	3'2 „ ,	2 „ ,	4'5,
beljakovine	06„,	02,,	08,
inleč. proteina	• 01	08, ,	0 35 „
mleč. sladkorja	4'5 „ ,	3 0,,	60,
pepela .	.	.	0 7,,	0-6,,	0-9,
Ta različnost sestave mleka je odvisna od raznih vzrokov, kakor so individualnost, pasma, krma in več drugih. Skrajne vrednosti opažamo samo pri mleku posameznih krav, nikoli pa pri zmesi več mlečnih vrst.
Preglejmo nekoliko posamezne sestavine mleka.
O vodi nimamo posebnega omenjati, a to je gotovo, ako dobiva živina zelo soljeno krmo, utegne imeti nenavadno veliko mleka, ker hoče vedno piti vodo; tako mleko ima seveda vode skrajno množino. A s takim ravnanjem se kvari tudi sam ustroj živali.
Najdragocenejša obstojina mleka je tolšča, ki se nahaja v mleku in plava v njem v podobi neizrečeno drobnih krogljic, ki imajo mej seboj različno velikost. Kako drobna telesca da so te tolščne kroglice, se lahko spozna iz tega, da se nahaja v enem litru mleka 80 milijonov tolščnih krogljic. Te tolščne krogljice, to je mlečna tolšča (čisto maslo), imajo specivično težo 0-93, to se pravi, en liter masla tehta pri 15° Celzija 930 gramov. (Specivična teža je namreč ono število, ki pove, kolikokrat težje (lažje) je kako, telo kot enako velika posoda vode ki ima 4° C gorkote pri navadnem zračnem tlaku 760 ,n/,„). Zakaj Vam to pripovedujem ? Morda bi se rad delal učenega? Ne, učenost
6
se doseže samo z neutrudno marljivostjo. Glejte, v gorenji resnici imate razlago, zakaj da pride smetana iz mleka v latvici čez kaj ur na vrh, da jo lahko posnamete doli. Tol šene krogljice bi prišle, ko bi ne bilo zadržka, precej na vrh, ker jim pa ovira napeta sirni na, zato traja 36—48 ur, da se ^mleko v plitvi posodi popolnoma vtopi in smetana pride na površje. Pa tudi tedaj se ni vsa tolšča na vrhu. Najmanjše kroglice namreč nimajo dovolj moči, da bi se skozi predle.
Mlečna tolšča obstoji iz devetih (9) različnik tolšč. Kako čudovita je pač ta na videz tako priprosta narava v vseh svojih delih in posameznostih. Barva mlečne tolšče se spreminja po načinu krmljenja. Tako vemo sami, da je n. pr. poleti puter mnogo bolj rumen, dočim je po zimi pri suhi krmi r men kasto bel. Kako nespametni so tedaj oni meščani, ki zahtevajo vedno poleti in pozimi lepo rumeno poletno surovo maslo, ko jim ga po zimi ne moremo dati. V mnogih krajih pa ustrezajo tudi tej želji nevednega občinstva s tem, da po zimi puter kratko malo — barvajo z žolto orlean barvo. Prav je meščanom — kdor hoče biti goljufan naj pa bo!
Stopi se mlečna tolšča pri 33° C, a topišče ima tudi svoje muhe ter se giblje med 29 in 41° C. Ker nosiš, domača gospodinja ali pa mlekarski mojster, v mlekarni v svojih žilah kri, ki ima pravilno toplino 37° C spoznaš lahko iz tega, da ne smeš pri gnetenju in izpiranju nikoli prijemati putra z roko, ker se pri tem ne da zabraniti, da ne bi se nekoliko putra stopilo.
Protejin je poteg tolšče v gospodarstvu najvažnejša obstojina mleka, ker se iz ene njegove sestavine iz sirnine dela sir. V mleku imamo troje protejinastih teles: 1.) sirnino, 2.) albumin, 3.) mlečni protejin. Najvažnejši mej temi je eirnina, ki se nahaja v mleku v
napetem stanju. Sirni na postane s pomočjo slabih kislin, na primer mlečne kisline, nerazstopna, potem pravimo, da se mleko sesede, strdi. S pomočjo močnih kislin se sir-nina raztopi.
Albumin je v mleku raztopljen in se nahaja podobna snov tudi v krvi, krvni albumin. A ko segrejemo mleko nad 75° C postane albumin nerazstopen.
Mlečni protein že vsled svoje majhne množine nima za nas nobene važnosti.
Mlečni sladkor je ena izmej brezdušičnatih mlečnih snovij in ima velik vpliv na držanje mleka vsled tega, ker začne, ako mleko nekaj časa stoji bolj na toplem, vreti in se izpremeni v mlečno kislino, s čimur provzroči neraz-topnost sirnine, z drugimi besedami, on provzroči skisanje mleka.
Pepelnate sestavine obstoje iz rudniških snovi, to se pravi, ako mleko izpari varno in ostanek sežgemo, potem ima preostali pepel omenjene snovi v sebi. Mej raznimi telesi, ki se nahajajo v mlečnem pepelu, so posebno važna ona, ki imajo tvoriti okostje mladega teleta, namreč apno in fosfor; poleg tega razne soli, ki prvo četrtletje popolnoma zadoščajo potrebi mladega goveda.
Rado iz Trepet.
Domači sirček.
(Piše Fr. P.)
Sirarenje je posebno na mestu tam, kjer ni pripravnih prometnih zvez, ki bi ponujale priliko, izdelke pošiljati lahko in pogostoma naprej. Zato je bilo edino pravilno in dobro ravnanje ranjkega župnika Mesarja, ki je vpeljal po Bohinju same sirarne. V ohče je najenakomernejše in najbolj varno izdelovanje trdih sirov, pred vsem emodolskega siva in to zlasti v hribih, kjer imajo izvrstno mleko. Nasprotno pa da izdelovanje meh-hih sirov, ako se lahko prodajo, največ dobička. A velika umet-
nost je, si tako gotovo prodajo zagotoviti. To toliko bolj, ako pomislimo, da je stavek: „Čim boljši je mehki sir, toliko manj je trpežen11, v obče popolnoma resničen.
Ker je za izdelovanje emodolskega sira treba velike množine mleka, najmenj 6 — 800 litrov na dan, zato se da na ta način si variti le skupno v zadrugi, kakor se tudi v mnogih krajih godi. Take ustanove moremo le iz celega srca pozdravljati in bi se dala živinoreja s tem postaviti na vse drugačne noge.
Tukaj seveda ne bomo opisovali, kako se izdeluje emodolec, kajti to opravilo zahteva popolnega moža, sirarja po poklicu in se ne da kar tako tu in tam enostavno ponarejati, raje se vse skupaj zmaže.
Pri drugih vrstah sira so razmere podobne. Najpripravnejši način sirarstva je tako zvano hišno sirarstvo. Hišno sirarstvo je neko postopanje, ki se izvrši urno in enostavno in ima to dobro stran, da moremo spremeniti preostalo mleko, ki ga drugače ne vemo dobro spraviti v denar, v izdelek ki je kmalu vžiten in se vendar prav dobro drži, takozvani šentjanžev domači sirček.
Ta se lahko napravi iz svežega (frišnega), kakor tudi iz pol-mastnega in pustega mleka.
Za en hlebček vzamemo navadno po 10 litrov svežega mleka, ali 5 litrov svežega in 8 litrov posnetega mleka, kar da polma-sten sir, ali pa vzamemo 16 litrov pustega mleka, iz katerega dobimo pusti sir. Ako delamo sirček iz svežega mleka, je najbolje vzeti mleko precej od krave še gorko in pridejati mu toliko sirišča, da se strdi v 20—25 minutah. Ako je mleko vže dalje časa stalo na hladnem, ga je treba pred usirjenjem segreti na 35 do 37° C.
Sirišče denemo v približno litra mlačne vode in toliko
7
časa mešamo, da se popolnoma raztopi, na to zlijemo raztopino polagoma v mleko med vednim mešanjem, ki prilivamo; mleko je najbolje postaviti v toplo vodno kopel, da se obdrži potrebna toplina.
Pri polmastnem mleku naj se usiruje pri toplini 30° C in pri popolnoma posnetem mleku pri okoli 25—27° C. Pri posnetem mleku mora biti tudi sirišča primerno menj, ker se to mleko str-jenju veliko slabeje ustavlja nego sveže mleko.
Kar zadeva sirišče, ga rabimo več vrst: najpreje imamo naravno sirišče, to je narejeno iz telečjega žclodea, dalje trdno sirišče bodisi v obliki praška ali pa majhnih ploščic (siriščnih tablet) in nazadnje je tekoče sirišče, siriščni izvleček ali siriščna esenca (ekstrakt).
Je-li vzamemo eno ali drugo vrsto sirišča, na tem ni dosti le-žeže tukaj, najbolje je, da ne jemljemo prestarega sirišča, ker to zgubi kmalu svojo prvotno moč in je treba potem vzeti preveliko sirišča, da dosežemo isti učinek.
Ko je mleko primerno strjeno, kar najbolje spoznamo po tem, ako vtaknemo prst v to „strd“ (tako imenujemo strjeno mleko), pri čemur ne sme nič mleka ostati na prstu in ako strd obrnemo se mora masa raztrgati z ostrimi robovi, ko je tedaj mleko strjeno, pričnemo strd drobiti. Najpreje razrežemo strd s takozvano sirno sabljo v eni smeri v prst debele proge in potem navpik na to smer še enkrat ravno tako, na to pa strd „preločimo“. To obstoji v tem, da preložimo strd z ne preveliko zajemalko iz srede površja proti stenam posode, s čimer nočemo ničesar druzega, nego v celi strjeni masi izjednačiti toplino. Ko smo to storili, pustimo strd 5—10 minut pri miru, potem pa sežemo z rokama v maso ter drobimo kosce s prsti pri čemur se toplina vedno bolj izjednačuje, to ponavljamo čez
10 minut zopet, potem pa pustimo enakomerno zdrobljeno strd stati, dokler je obilna sirotka popolnoma ne pokrije. Celo to ravnanje imenujemo drobljenje z eno besedo. Sirotka se ali odlije ali pozajame proč in strd se napolni v oblike (modele) z zajemalko, se z roko lepo porazdeli in nekoliko pritisne, da se sirotka bolje odteče. Vse to se mora goditi v toplem prostoru, da se more vsa sirna snov dobro sprijeti, čez kakih 20 minut je masa dovolj trdna, da smemo dejati sir v obroče in pod stiskalnico-Stiskati je treba previdno, da se ne preša sir preveč ali postrani. Namen ki ga imamo pri stiskanju je ta, da odstranimo zadnje ostanke sirotke. Na 1 kg tolstega sira računamo 8 kg teže za stiskanje, za pusti sir, ki se prerad preveč posuši, jemljemo primerno menj. Za stiskanje so najbolj pripravni cementni kamni, ki se modelu najbolj prilegajo. Trpi naj stiskanje praviloma 24 ur, če je sir premehek, se ta čas podaljša, pri presuhem siru pa okrajša.
Ko je dobil sir vsled stiskanja zaželjeno gostobo in čvrstost, ga solimo in sicer tako, da solimo prvi dan gorenjo plat in obod, drugi dan pa spodnjo plat in obod, to se ponavlja tretji in četrti dan, pritem vsaki dan sir obrnemo, tako da so široke plati soljene vsaka po dvakrat, stranice pa štirikrat. Da sirki obdrže lepo obliko, se priporoča čez dan dejati jih v lesene obroče, ki jih lahko bolj ali menj napnemo; mesto lesenih ne smemo nikoli vzeti ko-siternih, ker bi se v teh napravile strupene kovinske soli. Da se ne zmotimo pri soljenju, je dobro, ako imamo za sirčke v shrambi 4 oddelke, posebej za enkrat, dvakrat, trikrat in štirikrat soljene sirčke vsak oddelek zase. Soljenje ima namen, da naredi sirčke bolj okusne in trpežne in da primerno uravna zorjenje ozir. kipenje.
Priporočamo tudi sirčke 2 do 3 dni zaporedoma izmivati z vi-
nom ali moštom, vsled tega dobijo zelo lepo gladko skorjo, ki naredi sirčke trpežne. Na to spravimo sirčke v bolj hladno klet, jih položimo na čiste deske in jih obračamo v začetku vsaki dan, pozneje vsake 2—3 dni in čez kakih 14 dni jih preložimo v bolj toplo klet pri 15° C. Gorki prostori pospešujejo zorjenje, mrzli jo zavirajo, kakor tudi premočno soljenje in stiskanje. Klet, v katero postavljamo sirčke k zoritvi, mora ime t dovolj svežega zraka, a sirčki vendar ne smejo biti zračnemu prepihu naravnost izpostavljeni. Prevlažne kleti narede preveč šmi-rasto skorjo.
Take sirčke postržemo in posušimo ; primerno prevetrovanje nam tu lahko odpomore. V presuhih kleteh pa dobe siri preradi razpokline, sploh se preveč izsuše. Tega jih lahko obvarujemo, ako jih izmivamo s sirotko, pivom ali vinom in se potem tudi ne razpoči skorja.
V zaduhlih, slabo prezračenih kleteli se tudi zgodi, da se prime sira plesnoba; to zatiramo s pogostno ventilacijo in z večkratnim drgnenjem sirov.
Da sirčki dozore, mora preteči po različnem ravnanji od 4 do 12 tednov. Sirček je zrel tedaj, ako je mehak in se pri poskušnji s sirnim svedrom pokaže skozi in skozi enako slan.
To izdelovanje sira zelo priporočam našim gospodinjam in tudi mlekarnam, zlasti pusti ali malo mastni sir za porabo lastnih udov, ne za prodaj; ne samo, da imam za svoj okus tak šentjanžev mastni sir rajši nego najboljši ementalec, ampak še bolj vsled tega, ker za to ni potreba nobene drage priprave, nobenega posebnega znanja ali šolanja, kakor je to potrebno za druge sire; treba je le oskrbeti si potrebno sirišče, modle in stiskalnico, za kar so dobri primerno od kamnoseka obdelani kamni, potem premisli še enkrat ta opis in začni korajžno izdelo-
— 8
vati šentjanžev sir; če se ti tuđi precej ne posreči izdelati dobrega blaga, velike izgube itak ne moreš imeti. Ta sir je poleg tega tudi zelo okusen in bi se gotovo lahko prodal, ko bi ga le enkrat ljudje do dobrega spoznali.
Splošno.
O pok ladanju kosti j kokošim.
O tem poroča nek kmetovalec v amerikanskem poljedeljskem listu sledeče:
Tri leta sem se pečam s pe-rutninstvom in sem v tem času napravil mnogo poskusov s krmljenjem perutnine.
L. 1899. sem krmil izključno le pšenico, oves, rž in nekoliko sirotke. Na ta način me je stal 1 kg mlade perutnine v starosti 4 mesecev do 38 viiv Jajec sem dobil 116 od vsake pute. Od teh je bilo izleženih od 1. prosinca do do 31. sušca 13 komadov od ene kokoši. Jajec je bilo rodovitnih 69 od sto.
Naslednje leto, 1900, sem si kupil koščeni mlin in sem krmil na 150 put in petelinov in povprečno na 300 piščet starih od enega do 4 mesecev po 10—18 kg popolnoma svežih kostij in mesnih odpadkov na teden; ostala krma je bila oves in rž poleg vode. Kostno krmo so dobivale pute in piščanci v enaki množini Vsled neznatnega pridevka kostij sem znižal svoje pridelovalne stroške za 1 kg mlade perotnine na 34 v., in jajec je bilo po 132 od kokoši, od katerih je bilo 35 izleženih >d 1. prosinca do 31. sušca. Rodovitnost jajec je znašala 92 od sto. Večji dohodek, ki sem ga imel od majhne primesi kostij mi ni poplačal samo kostnega mlina, ampak sem mogel tudi še računati po 3'65 kron za vsako uro, ki sem jo potreboval za drobljenje kosti.
Lansko leto (1901) sem krmil po 60—TO kg kostij na teden in 200 kokošij in petelinov ter po-
prečno 800 piščancev. Ostala piča je rž in oves. Jajec je bilo od 1. prosinca do 31. sušča na vsako puto 42. Ko je nastopila vročina, sem dobival kosti večjidel smrdeče, vendar sem jih krmil naprej, a sem kmalu našel, da je rodovitnost na jajcih od tedna do tedna pojemala in slednjič pala na 62 odstotkov. Tudi se je vtepla med mlado perutnino velika umrljivost (37 odst.). Zdaj dobivam vsaki dan sveže kosti in jih lepo čedno pokrmim. Rodovitnost jajec se je zopet dvignila na 94 odst. in piščancev pogine zopet le 7 odst. kakor preje. Torej se naj kosti pokladajo kot postranska piča in le sveže; kosti pospešujejo produkcijo jajec po zimi in jo podvoje, pri mladi perutnini pospešujejo rast in mehke kosti, za kojimi pogine toliko piščancev ne nastopijo nikoli tam, kjer se pokladajo kosti. Rodovitnost jajec in življenska moč piščancev se poviša, če se pa krmijo smrdljive kosti se pa zmanjša. V vsaki hiši, kjer se redi perutnina, bi moral biti kostni mlin ; glavnica se zelo dobro naloži, tudi ako se samo one kosti zmeljejo, ki se sicer brez koristi potratijo. Pri piščancih začnemo pokladati kosti, ko so stari 10 dnij, a tem smemo pokladati samo mehke kosti n. pr. od prašičev in telet.
„Kosti mleti pač ni ravno ve-selje“ je menil moj sosed, ko me je videl, kako sem se potil pri stroju. Potem sem mu rekel: „Računaj in pelji knjigovodstvo, potem ti bo delal ta trud že veselje!“
Ta stroj deluje po načinu mlina in zdrobi najtrše kosti in najmočnejše kite, kakor tudi meso zelo fino in natančno. Noži so kovani in narejeni iz jekla, ki je napravljeno nalašč v ta namen.
Razven z močnim ustrojem se odlikuje ta kostni mlin tudi po tem, da se ne zamaši. Zobje se čistijo sami. Daljna prednost je samočinno dovajanje materijala, ki se ima zdrobiti. Pri drugih strojih mora oni, ki ima z zdrobljevanjem
opraviti, rabiti obe roki, z jedno goni ročico (ločeč), z drugo pa polni lijak; pri tem drobilcu, ki se imenuje „Stear“ (zvezda) potrebuje le ene roke. Ta stroj, ki se dela v raznih veličinah, je dobiti pri Franc. Zommer (Dunaj, 4/1. Wienstrasse 21.)
Odlikovanje.
Tvrdka Jos. Klement v Hrob-cih p. Roudnice, slavnoznana po svojih verižnih sesalkah, prejela je za razstavljene verižne sesalke in druge stroje v Tabor-ju zlato kolajno, v Višavi srebrno kolajno, v nemškem Brodu pa razven srebrne kolajne še častno diplomo kot najvišje odlikovanje.
Narodno gospodarske drobtine.
I.	Kako se navadijo kokoši kljuvati jajca'{
Da se kokoši navadijo kljuvati jajca, je največkrat vzrok, ker so zaprte, da ne morejo do apna, katero jim je potrebno za prebavljanje. In v lupinah jajec je precej apna, katero pozobaje se loti kokoš z veseljem znotrajnih delov jajca, katerih se kmalu privadi, da postane za tem prava sladkosneda. Toda to še ni dosti: Kadar tovaršice opazijo to novo gostijo, polotijo se tudi one in tako ni čuda, da v kurniku ni jajec ravno radi razvajenih kokošij.
'Vernu se more le za časa pomagati, dokler se žival ne privadi. Pomoček za to je, da se kokošim daje pogosto po nekoliko apna, kar se najbolje zgodi z starim ometom zmešanim z peskom, kateri je tudi jako koristen kokošim. Tudi bi jim bilo samo apno premočno, da bi vsled tega vzrasla jajcem premočna lupina, katera bi ne bila za valjenje.
Iz tega se razvidi, kakšen vpliv ima apno na razvoj jajec. Da se ga primerno oskrbi, je najbolje, ako sc napravi kurnik tako, da ima dno od zida, najbolje od
9
opeke, ob strani pa a ko je leseno, naj bode z apneno malto ometano. Tako, mislim, bi se tudi tej potrebi kuretine ustreglo.
II.	Kmetsko delo v prosincu.
Narava v trdej zimi sicer spi, ali človek in žival pa po dnevi vsejedno bedi in potrebuje marsičesa. Zato mora človek imeti oči v bodočnost vedno odprte, da za časa oskrbuje, ureja in opravlja svoja dela, da se mu pozneje ne nakopičijo, kar se rado potem skozi celo leto čuti. Upam, da mi ne bo zameril noben tovariš kmet, ako ga menim v naslednjih člankih opozarjati na marsikako delo, katero je ob določenem času treba storiti! Naj se ne vzame nobeno besedo z nevoljo, temuč v zavesti, da sem imel pred vsem dobro voljo vsaj mlajšim kmetom kaj svetovati, naj se čitaj o te vrstice.
Skrbi gospodarja: Z novim letom se takorekoč začne novo življenje za kmeta. Ko je prestal skušnje starega leta, ozira sc po novem, na katero stavi mnogo upov in v ta namen sestavlja načrte. Će tudi se mu ti večkrat ne posrečijo, vendar ne izgublja poguma, temuč išče novih. V tem mu seveda trpi glava, ali kaj se hoče? „V potu obraza boš jedel svoj kruh11, dragi kmetič! Bog daj, da bi ga le imel vedno dosti! Vendar sedaj k stvari!
Vožnja. V krajih, kjer so pridelki lesa, se najbolj skrbi, da se v tem času kar največ izvozi, ker če je primerno snega, gre tačas to delo najlažje in najresneje. Kmetu je treba skrbeti, da se dotični pridelki prej spravijo na kup, da se potem v snegu morejo najti. Tako mu je treba voziti plobe k pilam, deske k železnici, drva za prodajo na trg, drva in steljo domu itd. V vsakem kraju so drugačni pridelki, katere treba spravljati na odločeno jim mesto.
V hlevu treba skrbeti, da se ne nakupiči preveč gnoja, kateri
dela soparico, katera je škodljiva živini. Kadar je milejše vreme, je treba gnoj izkidavati na dvorišče, kjer se dobro potlači, potem pa pokrije če ne s prstjo, pa vsaj s snegom, da ne izlil a pe najboljše snovi. Vrh tega treba skrbeti, da se živina lepo krmi in tudi snaži, kar ji veliko pripomore k lepi reji in vrednosti. Tudi je potrebno paziti, da v hlevih ne primanjkuje, gorkote s tem, da se votline čvrsto zapazijo in se živini dosti nastilja, kar se zlasti pri svinjah večkrat pogreša.
Na dvorišču se razne drva cepiti more v tem času, tudi popravljati razno domače orodje, za katero popravo si mora vsak kmet lesa oskrbeti že v jeseni. Bolj drobno orodje na pr. grablje, vile, jerbasi se pa lahko popravljajo ob slabejšem vremenu v sobah.
V	sadovnjaku je sedaj malo dela, razim če se tu in tam pregleda, ni li zajec ali druga divjačina napravila kaj škode, ali ni sneg kaj polomil. Ako je škoda vsled divjačine večja, treba jo je v 14. dneh naznaniti najemniku lova, oziroma c. kr. okr. glavarstvu, da se pregleda in oceni, na kar se rane zamažejo s cepilnim voskom, ali z ilovico in apnom, na kar se še obvežejo, da jih mraz še bolj ne oškoduje. Tudi se v tem času lahko izkopavajo stara drevesa in napravljajo jame za mlada, katera se imajo v spomladi nasaditi.
Na polju sedaj ni druzega dela, razim če se tu in tam lahko navaža gnoj. Ako je polje ravno, svetovati je, da se gnoj raztrosi, če je v strmini pa ne, kajti mu poznejši sneg in dež odnese redilne snovi po bregu.
V	gozdu je sedaj čas nasekati lesa za kakšno stavbo in orodje. Les za orodje se nekoliko razcepi in skorja vsaj deloma ob-seka, da se bolje suši.
Na travniku sedaj ni druzega dela, nego če je sneg skopnel in se vreme zopet na novega
pripravlja, da se tačas naseja pepel in mogoče tudi druga umetna gnojila. Na pepel je pač posebno paziti, da se skrbno shranjuje in rabi za nasevanje travnikov, kjer z vodo ali drugačnim ne moremo doseči. Uspeh bode pokazal, da smo imeli prav!
V sobah se marljivo ženstvo kosa, katera bode več napredla. Pa je tudi prav, da se iz mnogih izgubljenih starih navad vsaj ta še ohrani med našim ljudstvom. Da je to delo kaj vredno, spoznava sedaj celo učeni svet, ko gospoda obrajta srajce in drugo perilo iz domačega platna, kmet pri raznovrstnem delu pa je že itak od davna prepričan, da mu taka obleka najbolj ugaja. Torej ženske, le brzo vrtite kolovrate, dokler vas ne kliče spomlad na drugo delo!
Tako smo torej nekoliko pogledali okoli svojega gospodarstva in oskrbeli za ta mesec. Bog daj vsem zdravje in primerno vreme, pa se bo še v sredi zime tudi kaj storilo, kar je pač vsakemu kmetu potrebno.	Pohorski.
Vprašanja in odgovori.
Vrašanje 1: G. v S. Pri nas je bila navada vzgajati trte le na latnike; sedaj pa ko se je pričelo zasajati nove na ameriško trto cepljene vrste, se vzgajajo vse trte le nizko ter se je vzgajanje na latnik popolnoma opustilo. Ali se morajo cepljenke le nizko vzgajati in zakaj? Ni boljše, če se pusti trti prosta rast, ker postane močnejša in tudi več rodi?
Odgovor 1: Vzgajanje Irt na latnik je odvisno od raznih okolščin. Prvo pride tu gorkota v poštev. Kjer ni po letu dovelj gorkote, da grozdje popolnoma dozori četudi ni solncu izpostavljeno, kar se ravno pri vzgoji na latnik dogodi, tam se mora vsekakor taka vzgoja vpeljati, da morejo solnčni žarki neovirano posamezne grozde obsevati; in to se ravno pri nizki vzgoji doseže.
Nizka vzgoja na drat je v mrzlej-ših krajih neovrgljiva; ker je pa pri nizki vzgoji tudi drugo delo n. pr-kopanje ali oranje, vežnja, razno pre-
naša nje znatno olahkočeno, se je taka vzgoja skoro povsod udomačila.
Kjer je pa velika poletna gorkota n. pr. po Primorskem, v Istri in v Dalmaciji in će leže vinogradi bolj v strmini, se cepljene trte istotako lahko vzgajajo na lalnik kot prejšnje necepljene. Da pa morejo solnčni žarki kolikor mogoče tudi notranje grozde obsevati, naj se prejšnji deli latnika bolj po konci povežejo in naj tvori vsaka vrsta trt poseben latnik, ne pa, da se lalnik kot mreža čez celo parcelo razteza.
Gotovo je, da čim prostejše se trta razvija, tem rodovitnejša je in se tudi raznim boleznim bolje zoperstavlja, toda vino iz latnikov je gotovo šibkejše pri eni in isti vrsti kot ono iz plant ali nizko vzgojenih trt.
Naprava latnikov je posebno v jako vetrovnih krajih priporočljiva, ker burja ne more posameznih poganjkov ali pa celih trt tako ob tla pometati odnosno odlomiti, kakor se to kaj rado pri sedanji vzgoji zgodi.
Vprašanje 2: F. B. v St. Ali se smejo sadna drevesca tudi sedaj v zimskem času z beležem mazati? Ne škoduje to lubadu ? In je umestno v tem času drevje obrezovati ?
Odgovor 2: Z mešanico apna, govejega blata in ilovice smete drevesna debla tudi vj zimskem času mazati, ako ni premrzlo. Seveda morate to delo pustili, ako pritisne hud mraz. Pač pa lahko sedaj staro skorjo in mah odstranite in sicer s pomočjo posebne strgulje. Paziti pa morate, da drevesa v živo ne ranite, ker če ranjeni del zmrzne, je kaj rad rakov.
Isto velja glede obrezovanja. V južnih krajih se obrezovanje brez premisleka lahko celo zimo izvršuje, v mrzlejših je pa le bolje, če se to jeseni ali spomladi opravlja. Vedno je skrbeti, da se večje rane še z ostrim nožem pogladijo ter zamažejo, da ne vhaja mokrota vanje.
Vprašanje 3: S čem se vzame vinu preobilna kislina?
Odgovor 3: Najjednostavnejše z marmornim prahom (Marmorpulver) katerega dobite v vsaki drogeriji in lekarni. Za vsaki odtisoč (°/oo) kisline se vzame 67 gramov prahu. Za preveč °/oo ni zmanjšati kisline, ker potem utegne postati vino neharmonično. Tora j k večjemu za 4°/oo t. j. 4 litre kisline na 1000 (tisoč) litrov vina.
Vprašanje 4: S. G, v Št. Ali ni nevarno sedaj, kedar je mrzlo, pretakati vino ?
Odgovor 4: Če imate vino v prav mrzli kleti in če je zunanja temperatura pod ničlo, in če se vino v sodu drugače nič ne preminja, potem bi Vam pač svetovali, da počakate dokler postane milejše vreme in jasno. Če se pa vino kvari, mogoče ker ga niste od trgatve sem še nikoli pretočili, potem pa storite dobro, če isto vendarle pretočite ter droži (blato) odstranile, kakor hitro se Vam nudi za to pravi dan. Ako imate v kleti peč, lahko zakurite, kar pa ni neobhodno potrebno. To bolj radi delavcev nego radi vina, ker pri prav nizki temperaturi se tudi okoli vina težko dela. Da bi vino pri tem kaj zgubilo, se ni bati, izvzemši, če ne zmrzne, kar se pa pripeti šele 4-5—10° C pod ničlo. To je seveda od moči odvisno. Čim več alkohola ima v sebi, tem težje zmrzne.
13. jan 17. „
19.	„
20.	„
21. „ 22. „
25.	„
26.	„
30.	,
1. febr,
3. „
5. „
7. , 9. „
11. jan. 14. „ 17. *
20. „
31.
3.
febr.
Sejmi.
Na Kranjskem: v Metliki.
v Kortežu, Železnikih, Uncu, Brezovici, Cerkljah, Kostanjevici , Dobrepolju, v Vidmu.
v Novi vasi (in Blokah), v Novemmestu, Kamniku, Dovjem in Kočevji.
Višnji gori (za živino). Vrhpolji pri Vipavi, v Radečah, Vinici, v Ljubljani (8 dni), na Rakeku, v Šlurji.
v Krškem, Žužemberku, Lukovcu in Loškempotoku, Metliki.
v Borovnici, Št. Jerneju (Dolenjsko), v Gor. Logatcu, v Boštanju, Grahovem, Za-gorji za Savo in Mengšu.
Na Štajerskem: v Planini.
pri sv. Filipu, Veročah. v Kapeli pri Brežicah in Perovčah.
pri Sv. Andražu (pri Ptuju), v Arnežu pri Sv. Mohorju (Podčet. kom.), Buče in Vremska gorce. naTeharjih. v Št. Uju in Mohorju, v Gomilici, Artišah in Slov. Gradcu, Studenicah, v Vojniku.
v Rajhenburgu, Št. Jurju ob Taboru (za živino in blago).
v Dobovi in Mariboru, v Celju, pri sv. Mariji v Jarenini (Slov. Goricah) Trbovljah, Št. Jakobu pri Kolbeji in Vidmu.
5. febr.	pri Sv. Petru pod Sv. Go.
	rami.
6. „	v Gor. Gradu.
9. „	na Dobrni, Lionici in Pil-
	štanju.
10. „	Št. Jurju ob juž. žel. in
Ponikvi.
Na Koroškem:
11. jan.	v Gmintu (vsako kvaterno
	soboto živinski sejni).
13.	„	v Beljaku (vsako kvaterno
	soboto živinjski sejni), v
	Milštatu in Strazberzi.
19.	„	v Št. Vidu.
3. febr.	v Frižali in Paterjonu.
	Na Primorskem:
12. jan	v Sežani.
14. do 16. jan. v Vidmu.	
2. febr.	v Šmarju.
3.	„	v Ghmoni (Vid delg.) Du-
	tovljah.
Tkn 7p|i izvrstnega naravnoga vina, Istri-I IXU 4011 janca fmoga i beluga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Križmanlč v Ježeujn, pošta : Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja uzorce.
j v srednjih letih, dosedanji posestnik, ^7 oženjen, z dvema odraslima hčerama vešč in izkušen v vseh kmetijskih delih, želi službe kot majer na kakem večjem posestvu ali grajščini na Spodnjem Štajar-skem ali Kranjskem Vstop I. aprila 1903 ali tudi poprej. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro: „hvaležen in zvest" na Gospodarsko zvezo v Ljubljani.
Ifl nnn na su*10 'n n!l zl,*eno cepljeu'*1 trt
IU.UUU vrste. Laški rizling, beli burgundec, silvanec, kraljevina, rebula, beli španjol, zelenčič in pinola in sicer na suho cep-Ijenene po 18 K 100 kosov, na zeleno cepljene po 20 K 100 kosov in dalje 40.000 ameriških ključev in bilf (korenjakov) po 15 odnosno po 25 K 1000 kosov, ima naprodaj Josip Cotič, posestnik v Vrhpolji pošta Vipava.
Prnrfa en do 25 polnjakov letošnjega n UUa otJ dobrega baložana (vina, ki je rastlo v dalčč okrog znanih haloških goricah na Spod. Štajerskem). Cena je liter po 17—19 krajcarjev ali 34—38 vinarjev. Na zahtevo se pošlje uzorec. Pojasnila daje „Gospodarska Zveza" v Ljubljani.
PflZfir! Pristnega belega, rudečega in čr-lU&UI 1 lleg.l |s tri janca ima naprodaj
Josip Križmanlč
v Tinjanu pri Pazinu.
Oglas iz Istre!
„Gospodarsko društvo* v Pazinu posreduje pri
kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kurcliča.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Refoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsmnente za nakup.
11 —
Prinnrnfra c o • Vzajemna zavaroval-' 1 'H01 uua 60 • nlca iiroll požarnim Škodam in poSkodlil zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ijuliljnna, Medjatova hi&a.
Sfllflmo Ogrske 170 gld., domače iz VCUCUIIO šunkna 120 gld. domače I gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Koll-schinke) 90 kr. in 1 10 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago Janko Er. Širc v Kranju. (150) 12—9
Belo vipavsko vino, dobro, ^
posestnikih v Batujah in Selu. Cena je 31—33 K hekt. Postaja drž žel. Batuje. Pojasnila daje župnik v Batujah pošta Črniče
Čez 5000 amerikanskih ključev
za suho cepljenje bi rad kupil Ivan Novak, sv. Urban pri Ptuju, Štajersko. Kdor bi jih hotel kaj prodati, mu naj naznani.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Trgovske pogodbe naše države.
Nemčija z 31. decembrom 1902 ni odpovedala trgovinske pogodbe naši državi. Dogovorila se bode med Avstrijo in Nemčijo sicer nova trgovinska pogodba, vender se niti od naše niti od nemške strani ni z 31. decembrom 1902 odpovedala dosedanja pogodba, to pa zaradi tega ne, da ne bode treba pogajanj skleniti v določenem času, kar bi utegnilo provzročiti kako prenagljenost, ter da ne bode nastopila morda kaka doba, kjer bi ne bilo nikake trgovinske pogodbe med državama.
Bulgarska pa je naši državi odpovedala trgovinsko pogodbo.
Sedaj zahteva osobito glede kupčije z živino raznih prednosti. Do leta 1900 se je naš izvoz na Bolgarsko za blizu 21/2°/o povzdignil v primeri z desetletno dobo do 1890. Ali od 1. 1900. pa je zelo padel. Največjo konkurenco v Bul-gariji nam dela Nemčija. To bi morali naši državniki uvaževati. Vender pa je naša država še vedno prva v importu na Bulgar-sko, druga je Anglija, tretja pa Nemčija.
Domenki radi nove trgovinske pogodbe med Avstrijo in Italijo se bodejo vršili v Rimu.
Obrt.
K preosnovl obrtno-tehničnega uradovanja.
„Zveza avstrijskih industrijcev11 izdelala je načrt spomenice, v katerem dokazuje ob roki vzgledov iz praktičnega življenja, kako pomanjkljivo je organizovano obrtno-telmično uradovanje. Zveza indu-strijalcev zahteva, da se vsprej-mejo v državno politično službo tudi strojni inženerji in kemiki, ki naj bi se pridelili vže prvim obrtnim instancam. Te naj bi bile tako v položaju in tudi obvezane, komisijskim obravnavam o predmetih, projektih itd. spadajočih v strojno in kem. stroko pritegnili kot izvedence strojne inženerje in kemike. Tem se naj bi pridelila vsa zadevna dela, ter naj bi v vseh takih slučajih le oni sami izrekali mnenja, na katera naj bi se ozirale oblasti pri razsoji. To prizadevanje treba najtopleje pozdraviti in želeti mu konečnega vspeha, kajti sedaj so tudi v omenjenih
slučajih izvedenci stavbeni inženerji, kateri pa seve v strojnih in kemijskih zadevah ne morejo biti zadostno izvežbani.
Pospeševanje malega obrta.
Trgovinsko ministerstvo je izdalo poročilo o pospeševanju malega obrta v 1. 1901. Na razpolago je imelo 600.000 kron, posamezne dežele in trgovske in obrtniške zbornice so prispevale nad 400.000 kron. Na Dunaju se je vršilo 98 mojsterskih kurzov, katerih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo
200.000	podpore. Izven Dunaja je bilo v 124 strokovnili kurzih brezplačno poučevanih 3329 obrtnikov, več drugih kurzov je vlada z denarjem podpirala. Raznim obrtniškim zadrugam je trgov, mini-tterstvo dalo motorjev, strojev in orodja za 780.000 kron, posojil
150.000	kron, podpiralo je 158 obrtniških razstav; po posredovanju trg. ministerstva so mali obrtniki za armado oddali raznega blaga za 850.000 kron.
Mala obrt in dobave za armado.
Dne 18. decembra 1902 vršilo se je v trgovskem ministrstvu posvetovanje glede razdelitve dobav iz krogov malih obrtnikov za obutev ter potrebščine iz usnja v letu 1903. Oddala se bode dobava
59.000	parov črevljev razne velikosti v vrednosti okroglo 659.000 kron. Sedlarska in jermenarska dela pa se bodejo oddala v vrednosti okroglo 219.000 kron.
ZADRUGA
Vspch poskusnega mlina in pekarne na poljedelski šoli „La Brosse pri Auxerre .*)
Francoska vlada je pred kakimi tremi leti praktični poljedel-
*) K članku: „Kmetijski zadružni mlini in (lekarne*, ki smo ga priobčili v 24. številki
ski šoli La Brossi pri Auxerre napravila mlin in pekarijo kot učno sredstvo za proučavanje in
lanskega letnika „Narodnega Gospodarja*, pošilja nam prijatelj zadružništva tele zanimive podatke.
rabo mlinarskih in pekarskih načinov, ki bi bili kmetijskim potrebam najbolj primerni. Zelo poučen je za nas izvleček iz poro-ročila, katero je predložil vodja te šole generalnemu svetu žon-
— 12 —
skemu (Jonne) o vspehih svojih prvili poskusov.
„Mlin, ki ga ima naša šola“, pravi vodja mej drugim, nje švicarski mlin, majhen model. Zmelje 40—45 kg pšenice; da pa pri dobrem žitu 75 °/o moke in 25 °/o otrobov. Stroški za mletev pri rabi petrolejevega gonila znašajo 77 vin. za 100 pšenice. Tukaj ni mesto, da bi opisavali mlin in pekarijo po zistcmu „Švicar11 (Švajcer). Hočemo pa navesti, kako visoko računa „franc, mlinarska in pekarska družba, zistem Švajcer11 inštalacijske stroške za mlin in pekarno na deželi, ki izdela 500 kg kruha na dan.
Stroške ceni na:
I.
motor, (gonilo) za	tri konjske
sile		.	.	2.700 K
čistilo ....	. .	350 „
mlinska oprava .	. . 1.000 „
kadmija	.	.	550 „
krušna peč	.	.	3.500 „
stranska oprava in po-	
stavljanje .	.	.	.	3.000 „
skupaj	. . 11.100 K
II.
Izdatki za takovo mlino pekarijo bi znašali na dan: nakup pšenice, 500 kg
a 21 kron.................105 K
gonilna moč ....	6 „
luč in kurjava ....	3 „
dnevna dnina ....	6 „
razni stroški ....	5 „
sol, kvas in dr. ...	1 „
skupaj .	.	126 K
III.	Prejemki:
500% kruha po 26 vin. 130 K 130 „ otrobov „ 10	„	12	„
skupaj .	.	142	K
vsakdanji dobiček 16 kron, torej letni dobiček 5.846 kron.
Ako vzamemo, da stane novi stot pšenice 17 kron, pridemo do sledečih rezultatov:
Moka, ki jo dobimo iz našega posestva (poroča nadalje vodja kmetijske šole) pride na 14'8 K in otrobi na 2'2 K. Tej ceni moramo pridejati stroške za mletev,
ki znašajo za moko 56 vinarja, za otrobe 183/* in za oboje skupaj 75 vinarjev. Mleti produkti iz 100 kg pšenice, obstoječi iz 75 kg moke in 25 kg otrobov, pridejo torej na 15*3625 kron za moko in na 2 3875 kron za otrobe.
Šola peče na vsaki četrti ali peti dan in za vsako peko je potreba precejšnje toplinske množine, predno se sploh peč zakuri. Kadar je dosežena prava toplina za vkladanje, jo je prav lahko obdržati na željeni višini brez znatnega prikladanja goriva. Ako bi pekli kruh vsaki dan, bi se peč nikdar ne shladila in naši stroški za peko bi se znatno zmanjšali. Zato pa bi bilo potreba, da bi imeli veliko več odjemalcev za kruh.
Da dobimo 100 kg kruha, izdamo po 3 krone za premog, ki stane 45 kron 1000 kg. Iz 75 kg moke (dobljene od 100% pšenice) napravimo 95 in dostikrat 100 % kruha, ki nas stane potem
15*3625 + 3 = 18*36 kron.
En % kruha pride tedaj na 19 vinarjev.
Ako primerjamo našo proizvajalno ceno s ceno kruha pri pekih, ki zahtevajo za % najmenj 27 vin., moramo konštatovati, da pomenja naše postopanje okrogel dobiček 27 — 19 = 8 vin. pri kg.
Ako denemo v račun dnino za posla, tedaj razvidimo, da se pravi svojo pšenico mleti in iz nje delati kruh, napraviti vsak dan dobiček 6 72 kron pri 100% pšenice. Tu imamo tedaj gotovo neko naredbo, ki si je boljše ne moremo misliti in ki nam prepoveduje nedobičkonosno prodajo žita, pod katero trpimo in ta naprava zasluži, da ji obrnejo kmetovalci vso svojo pozornost.11
To so zlate besede nepristransko mislečega francoskega učitelja-kmetovalca, ki zvene drugače, kot se pa sliši pri nas, ko samo mlekarskim zadrugam pripisujejo nekaj pomena za deželo, vso rešitev kmetijstva pa gledajo v zvišani
produkciji dežele same, in na večino zadrug gledajo z takim očesom, da se iz njega jasno zrcali živa želja, vse skupaj vtopiti v žličici vode.
K praksi zadružnega zakona..
V koliko ac morajo predlagati izkazi In naznanila zadrug sodišča.
C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu, II. senat je vsled rekurza „Posojilnice v Ž.” zoper sklep okrožnega kakor trgovskega sodišča v R. z dne 12. novembra 1902 Firm. 132/2 Gen. 1. 37/10
s katerim se je rekurentinji naložilo, da mora predložiti poverjeni prepis računskih sklepov za leto 1900, poverjeni prepis zapisnika o občnem zboru leta 1902., izkaze, da se je občni zbor po pravilih (statutih) sklical, ter da se je računski sklep za leto 1901 pravilno objavil, storilo nastopni sklep.
Sklep c. kr. okrožnega kakor trgovskega sodišča v R. z dne 12. novembra 1902
Firm. 132/2 Gen. 1. 27/10
sc razveljavi.
Razlogi:
S sklepom c. kr. okrožnega kakor trgovskega sodišča v R. z dne 12. novembra 1902
Firm. 132/2 Gen. I. 27/10
se je rekurentinji pod izogibom denarne kazni naročilo, da predloži sledeče:
1.	Poverjeni prepis računskega sklepa za leto 1900;
2.	Poverjeni prepis zapisnika o občnem zboru za 1. leto 1902 in
3.	Izkaže da se je občni zbor po pravilih sklical in da se je računski sklep za leto 1901 pravilno objavil.
Rekurentinja se zoper ta sklep pritožuje, ker ni k temu postavno obvezana.
V	smislu § 3. izvršilnega ukaza z dne 14. maja 1873 št. 71. drž. zak. k zadružni postavi in § 87. zadružne postave z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. morajo trgovska sodišča sicer uradoma čuvati, da se vsa oznanila v smislu zakonitih določil izvrše.
V	zadružnem zakonu pa so izkazih in naznanila, katera se nanašajo na prijave za vpis v zadružni register, natančno določena.
Vsled tega more trgovsko sodišče samo te v njegovo postavno področje
- 13 -
pripadajoče izkaze in naznanila zahtevati.
Vsako drugo vplivanje na poslovanje in gospodarjenje zadrug ne pristoja sodiščem, marveč upravnim oblastvom.
Ad. 1. V smislu § 22. zadr. zakona je načelništvo zavezano, da objavi najpozneje tekom prvih 6 mesecev vsakega poslovnega leta računski sklep preteklega poslovnega leta.
Nadalje je v smislu § 35. odst. 2 zgoraj citirane postave načelništvo zavezano, da predloži prepis računskih sklepov in bilance tekom 8 dni po odobrenji po politični okrajni oblast-niji deželnemu predsedstvu.
Iz navedenega mesta v zakonu pa ni razvidno, da bi se moralo kako tako oznanilo trgovskemu sodišču predložiti.
Ad. 2. Nalog izpodbijanega sklepa, da naj se predloži zapisnik glede občnih zborov, ki se morajo v smislu § 32. zadružnih pravil do konca marca vsakega leta vršiti, ni vtemeljen v postavi.
Rekurentinja je svojo dolžnost glede naznanila spolnila, ker je dne 8. novembra 1902 list št. 37 prijavila, da se med členi načelstva ni prigo-dila nobena sprememba.
Samo v slučaju registranja sprememb v sestavi načelništva je predložitev zapisnika občnega zbora v poverjeni obliki predpisana.
Ad. 3. Ravno tako ni v zakonu predpisana predložitev izkazila, da se je občni zbor po pravilih oklical in da so se računski sklepi pravilno objavili.
Rekurzu je bilo tedaj ugoditi in se je moral izpodbijani sklep razveljaviti.
O tej rešitvi rekurza se obvešča „hranilnica in posojilnica v Z“ po enem izvodu v nemškem izvirniku s pridanim slovenskim prevodom.
C. kr. okrožno sodišče v R. oddelek I.
dne 13. decembra 1902.
Podpis.
Zvezina naznanila.
Osebnosti.
Vič. g. dr. Janez Ev. Krek, dež. poslanec v Ljubljani, je bil izvoljen v odborovi seji dne 29. decembra 1902 enoglasno Zvezinim predsednikom.
Pri novoustanovljenem oddelku za medsebojni denarni promet — centralni blagajni —imenovala je „Gospodarska Zveza11 vodjem g. Ivana Rožman, ki je bil do sedaj revizor v Gradcu.
Gospodarska Zveza
postala je član splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji, pri kojej so vse merodajne — med njimi tudi — slovanske zveze.
S tem storila je „Gospodarska Zveza11 velik korak naprej, ki bo jako koristil naši slovenski zadružni organizaciji, ker v zvezi s zadružno organizacijo vseh drugih avstrijskih dežel, razvijala se bo lažje in hitreje in bo tudi lažje vspešno delovala.
Dobava ovsa.
Tukajšnje vojaško oskrbovališče namerava v mesecu januvarju izključno od kmetijskih zadrug in producentov nakupiti 773 met. stotov ovsa proti takojšnemu plačilu. Kupovalo se bo tudi v manjših množinah. Po preteku tega meseca se na ta način ne bo več kupovalo. Na to ugodno priliko opozarjamo posebno zadruge in male posestnike.
Podlistek.
„Bog pomagaj! Kaj pa to pomeni ? „Narodni Gospodar11 poznan in čislan kot resen strokoven list, do zdaj zavetišče samo le pisateljev o umetnem gnoju, pravi molzni umetnosti in drugih strogo raznih gospodarskih zadevah, pride nam s podlistkom?!11
Tako-le čujemo vsklikatl mar-sikojega bralca in na pol v šali, na pol nevoljno vprašati, če bo podlistek prinašal sanjave spise o bledi luni, sladkem žgolenji slavčkov, o nesrečnih srčnih po-čutkih pojedinih prisraojencev brez ozira na spol in starost in dru-
gih takih nepraktičnih rečeh, ki se podajo gospodarskemu listu, kot kravi sedlo.
Svojim bralcem nikakor nočemo zameriti takih opazk in jim kratiti pravice, še z drugimi opazkami pozdravljati naš podlistek, ker imamo mirno vest in pa namene, ob kojih se vse opazke razpršijo kot balončki z milnega mleka.
Mi bomo, to se pravi, mi hočemo oziroma nameravamo v podlistku pisati v prvi vrsti o stvareh, ki se tičejo trdo našega gospodarstva, naše gospodarske organizacije, naših zadrug itd.
K zadrugam štejemo naše posojilnice, gospodarske zadruge mlekarne itd.
Pisali bomo o grehih naših zadrug, brez da bi grešnika imenovali, ker nam zadostuje, če se grešnik čuti prizadetega, pa se kesa in poboljša, drugi se pa pravočasno opozorijo, da ne zapadejo istemu grehu.
Hvalili bomo vrline naših zadrug, pa tudi brez imen, ker nočemo vzbujati prevzetnosti, ki bi lahko postala grob onih vrlin — pa tudi ne zavisti; nam zadostuje, da naša diskretna pohvala ojači naše zadruge v dobrem in koristnem delovanji —- in da druge, na koje še naša pohvala ne cika, privabimo na pot, ki vodi v naš podlistek med pohvaljence — na tem potu videli bi radi vse naše zadruge.
V	podlistku bi se mogli kedaj tudi blede lune lotiti, pa ne radi čara njenih medlih žarkov, potipali bi ji le na zobe, če ni morda v kaki zvezi z gospodarstvom.
V	podlistku pisali bomo pač o vseh mogočih stvareh, a vsako stvar gledali bomo skozi očala zadružništva, gospodarstva.
Ni izključeno, da se oglasijo v našem podlistku naši pesniki, — saj živimo v dobi moderne struje, — ki ne zabranjuje opevanja realnih predmetov, kakor je to gnojišče, prase, krava itd.
- u —
Sicer je pa ha primer dobra molzna krava večja dobrotnica človeštva, kakor marsikateri slaven mož, ki se opeva in se mu stavijo spomeniki — zakaj bi se torej krava ne opevala?!
(Dalje prihodnjič.)
Književnost.
Kot času zelo primerna knjiga izšla je na Dunaju z novim letom 1903: Kontrola za poslovanje in knjigovodstvo pri bankah, kreditnih zavodih, hranilnicah, zadrugah in vseh javnih podjetjih. Sestavil Karol Porges.
Knjiga, v nemškem jeziku, je praktično navodilo, kako da se poneverjenja preprečijo in hitro zasledijo.
Denarni promet.
V smislu zadnje okrožnice potrjujemo, da so nam vposlale v tekočem računu:
Hran. in pos. Črni vrh (4) K 1000-— Posojilnica Sevnica (4) „	250-—
Hran. in pos. Cerklje (4) „	1100'—
Hran. in pos. Št. Peter (4) „ 1G000'— Hran. in pos. Naklo (4) „	400'—
Žebljarska zadr. Kropa (4) „	120G'67
Hran in pos. Struge (4) „	5500'—
„	„	„	Kandija	(4)	„	3500'-
„	„	„	Jesenice	(4)	„	1700'—
„	,	„	Gorje	(4)	„	3913'OG
,	„	„	Žiri	(1)	„	1000'-
Kmetijsko društvo Bilje (G) „	25'—
Hran. in pos. Gorje (G) „ 1000'— „	„	„	Škocijan	(6)	„	645'—
„	„	,	Trebelno	(6)	„	1000'-
Konsumno društ. Žire (6) „	275'—
Hran. in pos. Št. Jurij pri Kranju	(6) „	4500'—
Ituzetsko društvo Buzet (6) K	760'—
Hran. in pos. Blagovica (8) „	4750 36
Hran. in pos. Zagradec (8) „	4000'—
Posoj. in hran. Črni vrh (8) „	1000—
Hran. in pos. Naklo (8) „	300'—
,	„	„	v Žirih	(8)	„	3000 -
Hran. in pos. Višnjagora (8) „	3600'—
Okr. pos. v Radečah (8) „	2019'30
Hran. in pos. Jesenice (9) „	2510'—
Hran. in pos. Starigrad (9) „	4500 —
Hran. in pos. Mengeš (9) , 2900' — Ljud. hran. in pos. v Idriji	(9) „	1600'—
Hran.	in	pos. Trnovo	(9)	„	2000'—
„	„	„	Rob	(9)	„	4800'-
„	„	„	Trebelno (9)	„	2000' —
„	,	„	Vipava	(9)	„	2325'—
Z novim letom prevzeli smo pri „Ljudski posojilnici" na naš račun saldo zavodov 1,429.119-21.
Vrh tega nam je vže več zavodov denar aviziralo; prejem istega potrdimo v prihodnji številki.
VABI LO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojinice v Tržiču, registrov, zadruga z neomej. zavezo. Zbor se bode vršil v Tržiču, hiš. št. 59 (v uradni sobi hranil.), v ponedeljek, dne 2. februvarja 1903 ob 4. uti po-poludne.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1902.
4.	Volitev načelstva in načelnika.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti in predlogi načelstva.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
Odbor.
V Tržiču, dne 5. januvarja 1903
VABILO
na
II. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Strugah registr. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bo vršil dne 1. februvarja 1903 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih.
Dn e v ni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi člane
Načelstvo.
VABILO
na
III. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Kamniku registrovana zadruga z omej. zavezo, kateri se vrši dne 25. prosinca 1903 ob 10. uri dopoludne v lastni društveni hiši.
Dnevni red:
1.	Potrjenje računa za 1. 1902.
2.	Prememba pravil ozir.
3.	Razdružba zadruge. Načelstvo.
VABILO
na
izredni občni zbor
Gospodarskega društva v Trnovem registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil 13. januvarja 1903 ob 4. uri pop. v hranilničnih prostorih. Dnevni red:
1.	Volitev načelstva in nadzorništva.
2.	Slučajnosti.	Odbor.
NB. Ker občni zbor z dne 28. decembra 1902 ni bil sklepčen, sklepalo se bo sedaj brez ozira na število navzočih.
Združene tovarne za volneno blago so izročile meni [irodajo okrog 4000 takoimenovanih	(159) 3—3
vcjalKi'b ti; tis iS
» konjskih	plaht
za neznatno ceno po samo
gld. 225 komad in gld. 4 20 par
I (pri 6 parih brezplačno dopošlljatev) naravnost posestnikom konj Te debele nepokvarljive plahte so gorke kakor kožnho-I vina blizu 145X195 cm velike, tako, da celega konja pokri-I jejo. Vrsta B športna plahta 125X185 cw_velika gld. 3 90 kom Vrsta C pivovarniške in moutan-plahtc 135X190 cm gld 6 kom.
Ako naročono ne bi ugajalo pošljem doposlano svoto nazaj.
Pošilja le proti povzetju ali proti naprej doposlani svoti
posebna prodajalna kmetijskih potrebščin
Dunaj 11/1, Schmelzgasse IO.
Adolf Salzmann,

T\ceoU
Nj, svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice
f tinkture za želodec
in imenovali „Dvor založnikom N. svetosti'. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo
želodčno i i n Iv tin-o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-144 24—20	Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Pic coli, lekarnar „pri angelu' v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza* po orig. cenah.
-id-
il • ®
IM
Vse vrste
slamoreznice
lahko tekoče za na roko in do najmočnejših za na gepelj ali vodno moč v ve-gliki izhiri priporočata Karol Kavseka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo In drobno in zalogfa poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: gepelj ni, mlatilnice, reporeznice, mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina.	(135) —25
Slovenske cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.
4
8
♦
Ako se
tedaj si kupi
nnČPQ Pr' vsakem izpumpanji HUUCO gnojnice j e z i t i ,
(142) 12-12
Klementovo
prompe na wewlgef
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij.
Nemogoče je sploh, da bi so zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOlctni uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi] več sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na 6te-denski poskus; ako bi bila pa ta nevabljiva, vzamem jo brez vsake odkšodnine nazaj.
tJoaip
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.

||	Posebnost: Turbine na par, naprave mlekarn.	Svetovnoznana	!!! Nad 300.000 v rabi.	Nad 500 prvih odlik.!!! ALFA-LAV AL-Separ ator-j i so najboljši n iiS~)	posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje Jli||ife> Popolne naprave za led in ohladitev ffljT ij|j|lE	za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje fll lililffii	*n Prekaievalce’ za čokoladne tovarne. 450 Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava. Akcijska dražb ALFA-Saparator, Duaai. KH !	MF" v Gradcu, Annenstrasse 26.	BUhL-, Podružnice: Budimpešta. Praga.	Posebnost: Posode za prevažanje mleka brez gumija.
	Ceniki, podučne brošure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svet se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni lisi „Alfa-Mitlheilungen" brezplačno.	
MF* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
16 -
5troji za priprava l^rme!
C+fnli •»a roTOiiinn »a patent valjčkih z ma-zljivimi tei'aji OlrUJi	rcZaMIUU lahko za goniti, kar prihrani 40°/i) moči.
Beznica za repo in krompir,
Mlini za drobljenje in mečkanje,
Parnica za živinsko klajo,
Prenosljive štedilne peči
liranimi ali neeniajliranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnjo, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedeljsko in domačo porabo itd. potem
Stroj za koruzo roškati,
Mlini za čiščenje žita,
Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, K
a
i
W; '
Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane
Najboljši stroji za sejati „AGrRICOLA"
(zistem s premakljivim kolesom) jako priročni, brez sprcnieiijaliiili koles za vsako seme, za v goro in dolino.
Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, drevesnih škodljivcev in peronospore.
Vse te stroje izdsluje po najnovejši odlikovani napravi
Ph. MAMTH & Co.
St
H
i«
i'
i,i.i3u-t3lr
na roko stoječe in za prevažanje.
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par (157) 8—7 IJst<rnovl'j>-nr 1S72.	DUNAJ, II./l. Taborstrasse Št. 71.	.S.TO delavcev.
Odlikovane 8 eren 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami.
Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. P P PP P

e © e e • •
• »eee®e©eeeo®@©e#e®
e
Centrala za nakup in prodajo!
--•■=ižB"rr<;3$.5srrn.j
ospodarska Zveza
v Ljubljani
»»»»»»»»>»»>»
posreduje svoji im č Ionom
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah;
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vae tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
ajegr Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 h) naprej.
Posredovalnica ža Zvezine trgovce !
oeeeeee©eo®ee e © ©oooeaeoo®©

Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ijiibljnol.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schvveitzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tlsek Zadružne tiskarne v Ljubljani.