Loto VIL, Štev« 149«
Fofttnlna plaAaaa * gotovini.
V Celju, v t«tf*»k 10. julija 1923*
Pos«mexna štev. I Din.
Glasilo Socialistične stranko Jugoslavije«
Izhaja razen ponedeljka In dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo i« upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, l. nadstropje,
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje, Ček. rač. St 11.95«#.
Stane mesečno...................20	Din,'
ir inozemstvo...................30	Din.
Oglasi; prostor 1X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Revolucija se siri.
Pa ne socialna in naperjena proti kakšni državni obliki, ternveč proti sklepom kongresov proletariata iz Slovenije. Koren je začel s svojo razdiralno, po njegovih izvajanjih zedinje-valno akcijo in je, kolikor mi oficiel-no vemo, že priredil dva sestanka. Pravzaprav bi se to, kar inscenirajo razni krajevni odbori na iniciativo Korena, praviloma moralo imenovati »shod«, toda ker »ne stojimo pred volitvami« (izjava Korena samega v Štorah), se to imenuje »zaupniSkl sestanki«. Pd naSe se to, kar Koren počenja, imenuje tajna in infamna revolucija. Revolucija pa se vr5i pod vplivom ene osebe in to proti sklepom proletariata: Oba sestanka sta, to pribijemo, popolnoma neveljavna in od pokrajinskega odbora nepriznana.
Priznati pa moramo, da je Koren »požrtvovalen« socialist, ker govori v enem dnevu kar dvakrat zaporedoma za »zedinjenje« proletariata.
V	nedeljo, 8. tm. dop. je nastopil v Celju v družbi nekaterih sledbe-nikov, nakar prisegamo in bomo vedno povdarjali, da je to resnica. Popoldne pa je Sel v Store in lahko bi v naši »Osi« (izjava nekega sodr. v Štorah o Napreju) rekli, da niti za obed ni Imel časa, tako se mu je mudilo v Store, da se mu tako bližnji plen ne izmuzne iz rok. Celo to priznamo Korenu, da postaja njegov »idealizem« v zadnjem času res »nadnaraven«.
Kakor že povedano, sta bila oba sestanka (v Celju in v Štorah) čisto neveljavna (pravilnik, § 28.) Na obeh sestankih je članstvo dovolilo glavnemu referentu Korenu eno uro govoriti; dočim je imel koreferent^ s. LeskoSek v Celju le pol ure, a v Štorah le četrt ure časa. To pa zato, ker je Koren »dober socialist« in dela vse prav. Tako govorijo tercialke o fajmoš-trih, ne pa socialisti o bivših predsednikih, da imajo namreč »oni vse prav«.
Na obeh sestankih so volili tudi »delegate«. Najbolj čudno je, da so delegate volili pravilno po strankinem pravilniku (glej § 26.), takoj zatem in Se tudi pred tem so očitno rovarili proti mnogim paragrafom ravnoistega pravilnika, ker so s svojo tajnostjo in drugimi nepravilnostmi kršili sklepe strankinega kongresa.
Nadalje je Koren predložil na obeh sestankih dve resoluciji, ki se glasita približno takole;
i
Članstvo krajevne politične organizacije SSJ. v (k r a j), zbrano na članskem zborovanju dne 8. julija v (kraj) odobrava vse korake za likvidacijo dosedanjega strankinega vodstva in za končno zedinjenje vsega proletariatu.
II.
Članstvo kraj. pol. org. SSJ. v (kraj), zbrano na čl. zborovanju dne 8. julija v (kraj) se ne strinja s sedanjo pisavo »Napreja« in zahteva od strankinih nastavljencev, do s to pisavo nehajo.
Prva resolucija, za katero je Koren prosil odobrenje, mu je bila poslana najbrže od mariborske oblastne organizacije, ker je Koren v Štorah sam izjavil, da bodo ravno takšno resolucijo podpisale mariborske organizacije.
Druga resolucija pa očitno pričuje, da se hoče Koren zavarovati pred javnostjo in nadeti ljudem krinke na obraze. In ljudje, ki so bili zapeljani od izrazito zvite Korenove demagogije, (za kar ima Koren talent), so si s tem
pokrili oči in si vzeli vse pravice na daljnega odločevanja.
Delegati, ki so jih na obeh se stankih z volili, se bodo zbrali na izredni kongres v začetku avgusta v Celju, kjer bodo sedeli skupno z ljubljansko »zeleno mizo« (morda trabanti Golouha, Svetka, Gol-majerja, Koruna, Uratnika), ki jih bo gledala po strani, če se ne bodo strinjali z vsakim njihovim migljajem, in jih ne bo niti priznala. Ker bodo pri Sli na nezakonitzber (po soc alističnih, ne kapitalističnih Statutih) kot nezakonito izvoljeni delegati, ne bodo imeli pravega foruma in sploh ničesar, s čimer se bi mogli braniti pred takšno podlostjo.
Sodrugi proletarci, ki »Naprej« plačujete in ga imenujete svojega, ali ste zato, da vas »Naprej« preneha javno braniti pred bivšimi demagoS kimi voditelji, da si vas ne zvijejo okoli prsta in da morejo z vami de lati, kakor sami hočejo?
Videli smo sicer, ki smo bili prisotni, da je bilo neprevidnežem v Štorah potem žal, ker so se dali zapeljati od Korena in nasilnih medklicev njegove telesne stiaže- (V Štorah je bilo nad polovico krajevnega političnega odbora iz Celja.) Ni čudno, če so potem od težkega ročnega dela izmučeni delavci vsi zmešani.
Pa še en zločin pribijemo, ki nosi zanj odgovornost Koren In marsikateri drugi starejši socialist.
Na obeh sestankih so prav surovo nastopali tudi nasproti mladini in so ji hoteli vezati jezike. Seveda le takšni, ki ne trobi v »enotni« rog s Korenovci, ali boljše rečeno pro-tipravilnikarji (ker trobijo v rog tistega, ki jih hujska proti pravilniku). Štorovčani so se sicer zavzeli za taktiko socializma, ki daje enake pravice vsakemu, brez ozira na spol ali starost. Pribijemo pa, da je Koren očitno hujskal in čisto po buržuiski morali ozmerjal mladeniča, ki se je navzlic 20 letom vendar odločno uprl proti njegovemu demagoškemu nastopanju.
Koren je dotičnega mladeniča (po svojih izjavah seveda) potegnil iz gnoja na cesti, ker je uvidel, da še bo iz njega morda dober socialist. Lahko da je imel Koren pri tem »dobrem delu« lep račun, da mu bo ta kot in-teligent kdaj še lepo pomagal pri njegovih agitacijah. Koren pa se je hudo zmotil, če je računal na to, da bo ta mladenič iz hvaležnosti zatajil svoje prepričanje. To je zmožen storiti le kapitalistično korumpirani »gigerl«, pa še tisti malodaj pokaže svojo hvaležnost. Z demagogijo pa pri intele-gentu niti Koren ne bo žel uspehov.
Pred demagogijo se bi lahkq ubranil vsakdo, ki socializem pozna, ki pa se seveda tudi po socialističnih nau kih ravna. Kdor pozna socializem, poseduje vso inteligenco, ki je delavcu potrebna, ne da bi bil prebral tisoče knjig, polnih buržujskih znanosti. Socializem pa pozna tudi demagog, zato ga mora poznati, da ga o pravem trenutku uporablja za izkoriščanje delavstva, ne pa za poučevanje tistih delavcev, ki socializma še ne poznajo.
Korenu ne prija odkritosrčnot so-druga Bernota, zato postaja divji in izjavlja (pomotoma se zagovori), da se bo do zadnjega boril proti sodrugu Bernotu. Ker pa se ga sam boji, ker si s svojim razumom ne more proti njemu veilko pomagati, alarmira delavstvo v te svrhe, ki pa ga farba z izjavami, da se bori za zedinjenje pro letariata in da snuje revolucijo.
Sodrugi, ljudje ki so revolucionarji
proti lastnim sklepom in pravilnikom z lastnim odobrenjem, so ali brezzna-čajneži, ali pa so metlačarska masa, s katero bo imel Koren malo opravka in bo pri njej res povsod zmagal, kakor se je sam izrazil.
Proletarska mladina, ti si pa posebno zapomni, kdo je tisti, ki ti ovira sodelovanje v socialističnih organizacijah in za socialistično družbo bodočnosti. Ti, odpri oči in pohodi ljudi, ki ti hočejo zamašiti usta in ti privezati vrvico na ušesa, da te bodo vodili okrog po svetu, kakor vodijo opičarji opice. Ne pusti, mladina proletarska, da te
izkoriščajo »dobrosrčni« ljudje s svojo demagogijo, da zahtevajo krajevni odbori od tebe samo dolžnosti, pravic pa ti ne dajo, marveč pokaži svojo vztrajnost razvijaj svojo medvedjo moč, zbiraj se in dajaj z dobrim zgledom starim, od dela in napora izmučenim sodrugom, korajže ! Ne potrpi, če ti hočejo jemati tvoje pravice v socialističnih organizacijah, dvigni se in sporoči Korenom in Uratnikom in Svetkom in Korunom in Golouhom in vseh teh trabantom svoj pravi
revolucionarni pozdrav I
Hdj hočemo: zedinjenje ali pesnito? li hočemo zedinjenje in resnico!
D/)bro si preberite, sodrugi, ta članek ii\ vedite: če vas bo vaše hrepenenje po zedinjenju pognalo v zedinjenje brez garancij, tedaj se boste po kratkem času razočarani povrnili k našemu sedanjemu stališču in boste rekli: zopet smo se z novim, slabo premišljenim poskusom opekli I
Mi želimo zedinjenja prav tako odkrito kakor najpreprostejši delavec, ker brez tega ne bo mogla proletarska stranka nikoli prevzeti vodstva v državi v svoje roke. Lopov je, kdor agitira proti sedanjemu kurzu, češ, da ta zedinjenje preprečuje, lopov ali zapeljanec. Mi bomo morali to vedno ponavljati, čeprav je marsikomu nevšeč,da ponavljamo. Tako dolgo botno ponavljali, dokler se vsem ne odprejo oči, dokler ne bodo lopovi potihnili in se zapeljanci povrnili na pravo pot. Resnice nam ni mogoče zamolčati in vse resolucije proti načelu javnosti nam ne bodo zavezale jezika. Je vse zastonj. Tudi si ne bomo pomišljali imenovati lopove po imenu in jih kazati v vsej njihovi nagoti, čeprav si bodo iz tega kovali orožje, češ: »nesramni osebni napadi!« in se bodo trkali na deset-, dvajset-, tridesetletna socialistična prsa, čeS; »toliko in toliko smo za stranko že žrtvovali!« Resnica pred vsem in zedinjenje na temelju resnice pred vsem, drugače so vsa zedinjenja samo prazne fraze. Tisti, ki pravijo, da so že deset, dvajset, trideset ali štirideset let socialisti, pa še hočejo uganjati kurz proti javnosti, niso več socialisti, ker so v tistem hipu zgubili pravico do tega imena in onečastili svoje življenje, ko so hoteli resnico postaviti pod ključ.
Nismo proti zedinjenju 1 Lopovi, ki to trdite, dokažite iz kateregakoli članka v »Napreju«, iz kateregakoli neizvršenega sklepa, dokažite s konkretnimi podatki javno in po zaslišanju drugega zvona, da smo proti zedinjenju! Mi smo samo proti zedinjenju, ki bi se izvedlo preko organizacij, preko Statutov, preko jamstva, da so tisti, ki se hočejo z nami zediniti delavci — in ne posamezni bogovi — delavci in delavske organizacije. Smo proti temu, da bi si prilaščevala kompetenco za zedinjevalno delo kaka posamezna voditeljska osebnost, ne pa delavska organizacija, in magari če je ta osebnost sam Koren, ki to kompetenco zahteva črno na belem v svoji že slavni resoluciji. Kdor se kar zgrozi pred njegovim nedotakljivim imenom, če ga bere v našem listu, temu bomo vseeno ponovili, da ne moremo in ne maramo posamezniku več verjeti nego organizacijam in posebno pa ne posamezniku, ki je dokazal s samolastnim nastopom, da meče socialistično večinsko pravo v koš. Ali daje tak posameznik več garancije nego organizacija?
Večina je postavila lahke pogoje za zedinjenje. Pogoje, ki sevam, proletarci iz SSJ, ne zdijo prav nič sramotni, saj jih vendar sami izvršujete 1 Čemu bi bili za nezedinjeni proletariat sramotni, če so za vas častni in so se vam zdeli tako potrebni, da ste jih po svojih zastopnikih na treh kongresih zaporedoma z ogromno večino sprejeli? Stvar je v tem : delavstvo, ki je izven stranke, hoče zedinjenja z nami kakor mi žnjim, in priznava tudi sklepe va-Sih kongresov do konca, pa najsi bo glede progresivnega davka, ki ga bogatejši več plačuje nego revnejši, glede javnosti, ker ne mara biti od zelenih miz farbano, glede nasprotovanja vsaki zvezi z buržoazijo i. t d. Samo njih voditelji nočejo zedinjenja, samo ti voditelji pravijo, da so članske obveznosti, ki jih vi izvršujete, zanje nečastne. Torej to delavstvo je treba zrevolu-cionirati, ne pa našega, da se otrese vpliva voditeljev in gre v zedinjenje z nami, ne pa našega, ki vsaj v ogromni večini ve, da je treba za stranko delati in žrtvovati preko posameznih voditeljev.
Mi zahtevamo kratkomalo samo to, da naj bodo na zedinjevalnem kongresu zastopane organizacije, ki lahko tako javno kakor naše dokažejo, da ekstistlrajo, mi hočemo, da bo o stranki odločevalo članstvo, ki ima iste pravice, a zato izvršuje tudi iste dolžnosti kakor naši delavci. Ali naj odločajo marl klerikalci, katerim bomo dali iz same vljudnosti še to prednost za nameček, da jim dolžnosti ni treba izvrševati? Ali naj odločujejo po vsej Sloveniji raztreseni in od vas samih pregnani koruzni voditelji brez organizaciji in delavske mase za seboj? Tako daleč se pa vendar ne bomo šli po lastnih glavah udrihati. Kje imamo brez izvršitve naših zahtev garancijo,da ne bodo na zedinjevalnem kongresu zastopani sami bogovi iz Ljubljane ali Maribora, ki so do zadnjega delali proti poštenemu izvrševanju dolžnosti, ker Jih sami niso hoteli izvrševati, bogovi brez organizacij in delavstva za seboj, bogovi na papirju, ker vernikov nimajo? Koren pravi, da sam to garancija da. Toda Koren se lahko strahovito zmoti v svojem garantiranju, ker je vendar Se vedno zmotam podvržen posamezni človek in ne kak nezmotljiv papež, kaj ne? Mi verujemo samo eni garanciji in to smo objavil kot predlog za nadaljevanje zedinjevalne akcije : če imajo v Mariboru ali Ljubljani ali bog vedi kje bogovi organizacije in delavstvo za seboj, naj jih objavijo, da bo lahko vse naše članstvo videlo, da jih imajo, naj jih objavijo tako, kakor je naše članstvo sklenilo za naše organizacije. Zakaj tako mencajo z objavo ? Ali je objava morda tudi nepoštene? Ali, o bože, tistih organizacij sploh nikjer nič ni? Mi se že upravičeno bojimo takih ljudi, ki se ženirajo povedati, kaj so in kaj imajo za seboj. S takimi no*
čemo zedinjenja. Preko takih bo treba iti k delavstvu samemu. Z delavstvom se bomo zedinjevali. Temu bomo ustanavljali organizacije. In te organizacije bodo /. našimi sklepale na kongresu in popravile, karbinebilo prav. To je edina prava pot, če voditelji ne marajo upoštevati naše predloge in to pot bi že bili lahko davno šli, če bi ne ostal vsak hip iz naših vrst kak malo-dušnež ali nahujskanec, da zanese zmedo v naše organizacije. In če pogledate natančno, so taki malodušneži in nahujskauci vedno inicirani po tistih voditeljih, ki zedinjenja s poštenimi garancijami z nami nočejo. Tudi Koren ima naenkrat vse polno Uratnikov, Svetkov, Korunov in Golouhov za seboj, čeprav to taji in taji zlasti še Golouha. Kdor hoče k temu še dokaze, ta ne zasleduje dogodkov in pojde Korenovim tajitvam seveda na led. Pa tudi o dokazih bomo še govorili. Ker rokavice smo vrgli v peč, čeprav nam je bilo Žal.
Radi načela javnosti, radi organizacij, ki bi se opirale na trdnost pravilnikov, je bila naša stranka ustanovljena, In če zavrže te smernice, ni več vredna biti naša stranka. Pa jih ne bo zavrgla! Delavstvo se lahko zedinjuje preko načel, še dovolj ga bo ostalo pametnega. Mi preko načel, preko pravilnika, v katerem so naša načela, ne pojdemo tako lahkomiselno, kakor gre
Koren in njegova žlahta. Lahko se preko načel vse zedini, kakor se je svoj čas zedinjevalo v koruzni »Socialistični« stranki delavnega ljudstva, istotako preko pravilnikov, organizacij in javnosti.
Ko bo delavstvo doživelo isto strašno razočaranje in polom, kakor ga je v tej stranki, potem bo že spet prišlo na pravo pot. Priti bo moralo do spoznanja, da so koruzna zedinjenja le v njegovo škodo — v velikanski profit pa posameznikom. Škoda bo zopet le izgubljenega Časa in pa tistih, ki postanejo apatični do vsega, češ: saj so vsi enaki I pa nt bodo videli, da so krivi sami, ker ne znajo pri glasovanjih za razne doneče resolucije držati roke v žepu, dokler vsega ne premislijo.
Tako je, Mi gremo brezobzirno načelno pot. Ne samo zaradi tega, ker preko načela in poštenega socializma ne poznamo nič drugega, ampak tudi zato, ker se hočemo pozneje obraniti očitkov, da bi ne bili držali trdno za načela in da smo pred deseto ofenzivo demagogije in v strahu pred neomejenim hrepenenjem po koruznem zedinjenju klecnili na kolena in pomagali blamažo napraviti še večjo 1
Tako odgovarjajo ljudje, ki jih izpreobrnjeni Koren imenuje:
Smrkavci.
Organizirani seveda.
Politične vesti.
* Zakonodajni odbor je na sobotni svoji seji doživel prijetno ščegatajoč meddogodck- 'Prejšnji dan je namreč poslanec Moško vi je vič izrekel o dr. Niučl-ču sumnio, ia te ve kaj dobrega o zidanju njegove. (Ninčičeve) hiše. Dr. Ninčič je dal Moskovljeviču pojasnila in Mos-kovljevič je kot zastopnik naroda izjavil, da ni imel namena žaliti pošienega zunanjega ministra Narod Pa sam občuti, od kod je znosil minister sredstva za novo vilo. Po lem medoogodku je zakonodajni odbor debatiral dolge ure o uradniškem zakonu in sprejel poglavje za poglavjem e v sedanjem zasedanju nar. skupGine mu bosta predložena še dva zakonska načrta in sicer o železniškem osobju in o pravoslavni cerkvi' v naši kraljevini.
* Rekonstrukcijo vlade bodo gospod Pftšič v posebno odločilnem trenutku kar sami izvedli, ker je vprašanje o osebah, ki bodo pri rekonstrukciji tangirane (do-taknjene) že »rešeno«.
* Bolgnrski k»,n Haši so napadli v petek okoli 19. našo vojaško cdinico. Žrtev na strani naših vojakov ni bilo. Del naših čet je dobil nalog zasledovati napadalce v smeri proti Debelemu Ridu.
* Repai acijski problem gre svojo trnjevo Pot naprej kljub iutervenciam pa-pažev in drugih interesirancev. Poslaniki in veleposlaniki obrazložujejo različne note in odgovore, trpeči proletariat vsega sveta pa taka na milost mednarodnih kapitalistov. In vendar se je treba toliko boriti in toliko trpeti samo radi tega, ker se nekaterim voditeljem sanja o zedinjenju.
* Italija hoče na vsak način anektirati Reko. D’ Annunziju so obljubili vrhovno vodtvo za slučaj, da bodo »prisiljeni« vpasti v Dalmacijo.
R azno.
r Današnja številka se bavi mnogo s celjskimi zadevami. Sodrugi naj ne mislijo, da so to samo celjske zadeve.
rNa iniciativo Korenove resolucije pričnemo v kratkem izdajati novo glasilo za one, ki se javnosti ženirajo. List bo na vseh straneh bel in tudi naslova mu ne bomo dali, da se kdo še ob njem ne zvrne. Stal bo 2 Din izvod, namesto 1 Din kakor »Naprej«, ker molk je dražji nego govorjenje. Našemu uredniku se ob tej priliki zviša plača in tudi par kronic dobi iz Korenovega dobrodelnega fonda, da mu ne bo treba zadnje, v mastni službi za socializem in iz delavskih žuljev plačane cele obleke prodajati pod ceno. Sodrugi, zbirajte za tiskovni sklad I
r Jedan nečuvenl škandal. Pod tem naslovom je prinesla 26. številka »Grafičkega radnika«, glasila Saveza graf. radnika Jugoslavije, dejanje zlobnega Mihajloviča, srbskega načelnika v Batini, kateremu je tipograf Aladar Hajdinak dokazal simpatiziranje s Hor-tijevci. Mihajlovič se je maščeval nad
Hajdinkom s tem, da je nahujskal žandarmerijo, da ga je ujela in ga odvedla na madžarsko mejo. Hajdinka so Madžari bili veseli, ker so že na njegovo glavo razpisali 2 milijona madž. kron. Obesili so ga takoj po ujetju, ker so ga že prej obsodili na smrt, ko je živel še v Jugoslaviji. Člankar izjavlja, da se bo Savez pobrigal za svojega druga in prived-I stvar pred parlament. V slučaju, da še morda nesrečnež ni obešen, ga bo na vsak način skušal rešiti. (Lepa je solidarnost grafičnih delavcev. Op. ur.)
r Umetniška razstaa v Hodo-ninu. Strokovno udruženje jugoslo-venskih oblikujočih umetnikov je prejelo od društva moravskih umetnikov v Hodoninu dopis, v katerem se nasvetuje preložitev razstave na pomlad 1924. Ta preložitev konvenira tudi
— v kolikor smo dosedaj informirani
— večini slovenskih umetnikov, ker nimajo dovolj gradiva za dostojen nastop. Zato javlja odbor S. U. J. O. U. vsem slovenskim umetnikom, da se bo nameravana razstava vršila šele meseca aprila 1924. Poživljamo obenem vse umetnike, da se za to razstavo pripravijo z vso resnostjo, ker želimo, da bi bil ta prvi nastop v bratski državi za Slovence časten.
Odbor.
Celje.
c Iz krogov zasebnih nameščencev. Razredno zavedni zasebni nameščenci sc obračamo s prošnjo na okrožno strokovno komisijo v Celju, da nam preskrbi organizacijo naše stroke, da ne bomo nikdar več doživljali slučajev, da sc bo naše ljudi metalo iz strokovnih sestankov. kakor se je to zgodilo v soboto zvečer pri Janžeku. Sodrug Felicijan se taktično bori proti nam, zato svojo prošnjo utemeljujemo in pričakujemo čimprejšnje rešitve. So nekateri med nami, ki so iz centrale izstopili, ker se jim je obljubila posebna organizacija za to stroko. Že. od oktobra čakajo ti na svojo strokovno organizacijo, zato je res že skrajni čas. da se tozadevno kaj ukrene. — Več zasebnih nameščencev.
c Zdravstvena uprava namerava takoj nastaviti stalnega državnega raz-kuževatelja (desinfektorja) s sedežem v Celju. S to službo je zvezana stalna plača 180 Din mesečno in 17 Din dra-ginjske doklade dnevno; torej okoli 700 .Din mesečnih prejemkov. Pogoj za sprejem je, da je prosilec z dobrim uspehom dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole, da je prost vojaščine in da še ni dosegel 40. leto. Prosilci z desinfek-cijsko predizobrazbo, ključavničarji ali monterji in zmožni invalidi imajo prednost. Prosilec se mora zavezati, da se bo v slučaju sprejema udeležil na državne stroške učnega tečaja o razkuževanju prihodnjo zimo v Ljubljani. Ker je ta služba zaupna, reflek-tiramo le na inteligentne, vestne in moralno visokostoječe prosilce. Kdor želi sprejeti to službo, naj se javi pri zdravstveni upravi okrajnega glavarstva v sobi št. 14. do 1. avgusta 1.1.
in prinese vsa tozadevna dokazila (zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, morebitna učna dokazila itd. s seboj. Zdravstvena uprava
v Celju.
Oflljmii! Proletarci! Organizirane!!
Koren je prepariral naš krajevni odbor SSJ. da je imel kjub odpovedi v »Napreju« in na lepakih vendar člansko zborovanje v nedeljo, 8. t, m. pri Janžeku, ki pa ga je Koren imenoval seveda »zaupniški sestanek«. Na tem zborovanju je bilo vsega skupaj 60—62 članov, od katerih pa je bilo okoli 15 takih, ki niso podpisali že znane Korenove resolucije, ki jo je pokrajinski odbor odbil z večino glasov.
Ker tiste resolucije ni podpisala niti polovica vseh članov, pa je bilo še med temi nekaj takih, ki so se sami izjav li, da niso dobro razumeli, kaj so podpisali, je čisto jasno, da so na tem sestanku zlorabili socialistični večinski sistem. Kljub temu, da ie ta sestanek nepriznan od pokrajinskega odbora, vendar se izjavljamo vsi tisti 154, ki obsojamo rovarenje Korena in njegovih zvestih s sledečo resolucijo :
RESOLUCIJA ene tretjine članov kraj. pol. organizacije SSJ v Celju.
ODBORU KRAJ. POL. ORGANIZACIJE
V	CELJU.
Člani krajevne politične organizacijo SSJ. v Celju zahtevamo, da skliče odbor po § 45. pravilnika izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo funkcionarjev o vsem dosedanjem delovanju. 2. Zaupnica ali nezaupnica dosedanjemu odboru. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Občni zbor se mora sklicati v teku enega tedna in se mora objaviti v »Napreju« najmanj 4 dni pred vršitvijo po dosedanjem odboru.
3 priloge, (3 kvart pole za podpise.)
Sodrugi Celjani! Ta resolucija bo krožila okrog od zavednega do zavednega in ko nas bo podpisala vsaj ena tretjina vseh organiziranih, bomo poslali gornjo resolucijo odboru in zahtevali svoje pravice.
Ne pustimo se teptati od nikogar, Če smo socialisti, zahtevamo večinski sistem pri glasovanju in ne terorizirane sklepe od strani onih 45 na tajnem sestanku.	Revolucionarji.
Pripis: Da pa ne bo podpisal nobeden, ki ni organiziran, naj pod resolucijo poleg svojega imena pripiše vsak še številko svoje č.anske izkaznice.
S tem izjavlja seveda tudi, da bo na ta izredni občni zbor resnično prišel.
Iz strok, gibanja«
g Stavka mornarjev. Stavka jadranskih mornarjev traja dalje. Lastniki skušajo dobiti stavkokaze, pa brez uspeha. Doslej so jih našli samo za en parnik, in ti so bili podeti in neprofesionalni nezavedneži iz Hercegovine, ki jim hoče vlada čisto nezakonito izstaviti pomorske knjižice. Toda še ta parnik ni mogel zapioviti. Skrajno nesramno je od vlade tudi to, da meša v zadnjih dneh vedno več vojno mornarico v posle zasebnih mornarjev. Istotako vršijo vojne ladje potniški prevoz in škodujejo s tem parniku »Juriju Šubicu«, ki je podpisal dogovor s Savezom pomorcev. Radi tega postopanja vojne mornarice se je Glavni radnički savez obrnil do Internacionalne transportne federacije v Amsterdamu, da bi se začela blokada
proti brodom, ki bi na ta način izhajali iz naših pristanišč. Gre še govorica, da hoče vojna mornarica otvoriti z dvema novima brodoma plovbo ob dalmatinski obali. Ob tej priliki bu s. Divac v parlamentu interpeliral vlado, zakaj se enostransko postavlja na stran lastnikov in noče prevzeti vso plovbo v svoje roke in prepustiti Savezu, da jo on organizira. »Jadransko plovidbo« inserira v »Pomorskem novem JJstu* za spopolnjenje častniških mest, a na častnike same izvršuje pritisk, da bi se vrnili na delo. Vse to je ostalo brez uspeha. Predstavnik Saveza, .kapitan s. Poppel, j« bil te dni pozvan na pomorsko oblast in vprašan, |če je Savez voljan za pogajanja. Odgovoril je, da je Savez vedno pripravljen za končanje stavke v smislu delavskih zahtev.
v Sodrugi Celjani! Ne pozabite, da imamo danes (v pondeljek) ustanovni občni zbor Celjske del. telovadne enote ob 7. zv. v gostilni pri Janžeku, Za kresijo. Dnevni red je objavljen že v nedeljskem »Napreju«. — Pripravljalni odbor DTE.
IZJAVA.
V	Celju se v zadnjem času dela umazana. klerikalnemu načinu podobiia obstrukcija po raznih pod tujim vplivom delujočih ljudi proti meni. Tako n. pr. se pobirajo podpisi radi mojega delovanja na političnem Polju, kot abstinent, v stranki iu kot obč. odl>ornik in $ta ari tem sklicujejo na moje mesto kot odgovorni urednik »Napreja«.
Ugotavljam, da izvira ta gonja iz vrst buržoazije in od nekaterih gostilničarjev, ter obžalujem, da jo podpirajo razni predsedniki iu ekspredsedniki, ki skušajo izvajati nad menoj vratolomni puč (tako n. pr. je bil slučaj v soboto zv. pri Janžeku. Nastop Franca Svetka.)
Obenem se pa zahvaljujem vsem so-drugom, kateri so vzlic velikanskemu sugestivnemu vplivanju nastopili proti puču. Obžalujem istočasno, da odbor krajevne organizacije SSJ rv Celju (iz-vzemši 2 člana) dela popolnoma pod vplivom posameznika skuša z raznimi neutemeljenimi .razlogi vzeti meni mandat obinskega odbornika. (Glej ne javno, ampak z osebno agitacijo v naglici sklican sestanek.)
Strokovna komisija za Slovenijo mo .ie že odstavila od mojega službenega mesta in mi ni več izplačala mesečne plače, dasirav.no vem. da niso,bili vsi člani povabljeni na sejo, ki so upravičeni soodločevati. Ali je bil tak sklep, storjen kar v predsedstvu, da bi se v Celju nastavil strokovno neorganiziran in po izjavah zaupnikov samih nesposoben človek proti volji članstva kot tajnik?
Z ozirom na vse to izjavljam, da se bom glede sklepanja, ki se je vršilo pri Janžeku, pritožil na občni 'zbor SSJ v Celju, glede Svetkovtcga puča pa st* obračam na podružnice strok, organizacij. da se izjavijo, če sc s takim postopanjem strinjajo.
Alojz Leskošek, strok, tajnik v Cdju.
Da ni kapitalistom socializem po volji, je naravno in jim človek tega prav za prav niti zameriti ne more. Slabo pa se vjema z razumom, da nasprotujejo socializmu ljudje in sloji, za katere ni nobene druge rešitve kakor socializem. To je znamenje, da primanjkuje na svetu še prav mnogo razuma.
Izdajatelj: Zvonimir Bernoi
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Alojz Leskošek.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev, 3
registrovaiia zadruga z omejeno zavezo.
V,
v
A.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHiODE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA U R E D B A ZA Tl S K A N J E ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
STEREO TI Pl J A	LITOGRAFIJA