PROTEST: GOSTINEC ZA TRI VEČERJE
Do znanj po novi poti
1981. leta je bOo pri obrtnikih v naši občini zaposlenih 1484 delavcev in delavk, lani petdeset manj ali 1434. Med delavci je 641 kvalificiranih in 777 nekvalifidranih ali pov-prečno nekaj več kot v občinab Ijubljanske-ga območja in Zasavja. Pri obrtnikib dela tudi 16 administrativnih delavcev.
Znano je, da je za 14 občin ljubljanskega območja in Zasavja oblikovan Sklad za izo-braževanje delavcev na področju samostoj-nega osebnega dela Ljubljana. Sklad omo-goča izobraževanje delavcev ob delu in iz dela ter ob delu in na delu na vseh stopnjah in v vseh oblikah. Skrbi tudi za izvedbo najrazličnejših tečajev ter za kulturno in re-kreacijsko aktivnost delavcev pri obrtnikih. Kot oblika spolšnega izobraževanja se po-javljajo poučni izleti. Ti so organizirani pa-nožno v sodelovanju s sekcijami pri obrtnih
Sekretar osnovne organizacije sindikata delav-cev pri obrtnikih Stanislav Berčič (na desni) in član skupščine sklada se je s sekretarjem v mestnem svetu zveze sindikatov Maribor Vla-dom Belšakom pogovarjal o izkušnjah Mari-borčanov pri organiziranju izobraževanja de-lavcev pri obrtnikih
združenjih po Sloveniji, vsako leto popelje okrog 100 delavcev in delavk na večdnevno ekskurzijo v eno od jugoslovanskih repu-blik, eno potovanje pa popelje udeležence tudi v tujino. Delavce zastopa kot pravna oseba osnovna organizacija sindikata.
12. in 13. decembra je potekal v Izlakah seminar o »aktualnih vprašanjih obrtništva,« »nacionalnem vprašanju in razmerah med narodi in narodnostmi v SFRJ« ter o »vlogi in pomenu skladov pri zagotavljanju izobra-ževania delavcev pri obrtnikih«. Zasedala je tudi skupščina sklada.
V enajstih mesecih letošnjega leta je pri skladu pridobilo osnovna in dopolnilna zna-nja okrog 1100 članov sklada ali skoraj sed-mina. Zakai so se odločali delavci pri naših obrtnikih? Sest jih je opravilo šolanje po skrajšanem in srednjem programu izobraže-vanja ter po sistemu visokega šolstva. 29 jih ima priznan osnovni tečaj iz varstva pri delu, nihče pa obnovitveni tečaj iz varstva pri delu. Ti številki se bosta prav kmalu verjet-no spremenili, saj dopolnitev kolektivne po-godbe določa, da obrtnik lahko odpove delo delavcu, če ta ne opravi tečaja iz varstva pri delu ali pa zdravniškega pregleda. Seveda v skladu s potrebami. Za tuj jezk so se odločili štirje, za poklicnega voznika eden, za frizer-ski tečaj dva in le eden za dmge tečaje. Del šolajočih je verjetno obral druge oblike in poti izpopolnjevanja znanja.
Ker pa na skladu menijo, da je kvalifika-cijska sestava delavcev pri obrtnikih slaba, delno tudi že po krivdi usmerjenega izobra-ževanja, so se odločili, da bodo zvezi obrtnih zadrug, panožnemu sindikatu in ustreznemu komiteju predložili novo obliko izobraževa-nja delavcev za posameze pri obrtnikih nuj-no potrebne profile. Prvi naj bi bili na vrsti kovinarji, saj je med njimi največ nekvalifici-ranih. Seveda, bodo morali čas in obliko organiziranja tovrstnega izobraževanja us-kladiti tudi z nosilci obrti. Še posebej zato, ker ti (upravičeno) očitajo skladu, da omo-goča tudi take oblike izobraževanja, ki od-tegnejo od proizvodnega dela najboljše de-lavce.
Na seji skupščine so izpostavili nekaj pro-blemov, ki žulijo obrtnike in delavce. Med drugim so se vprašali, kako lahko sprejmejo upravni organi na občinah za ustrezen doku-ment za odpiranje gostinskega lokaia potrdi-lo o »kvazi« tečaju, ki ga lahko opravijo kandidati ob treh večerjah v enem od hote-lov na Reki in njeni okolici. Člani skupščine (obrtniki m delavci) so ostro protestirali proti takim oblikam izobraževanja bodočih nosilcev obrti. Saj ne morejo zagotavljati primerne ravni storitev, pa tudi razvredno-tujejo naš celoten izobraževalni sistem.
- st -