Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisnje Josip Levičnik. Motto: ,,Nulla Jies sine linea!' Stari rimljanski pregovor. Nadaljevaje uke o živinski paši se je dalje priporočevalo, naj se živina o dežju na pašo ne goni; zlasti za ovce je to zeld škodljivo, in jim je bila paša o dežju že mnogokrat vzrok hudih bolezen in tudi cepanja. — Dalje naj se živina posebno varuje tudi pred pretolstimi pašniki — tii sim se prištevajo nmogoverstne detelje, ki ji vzrokujejo napenjanje in tudi mnogokrat celd zadušenje. Zoper napenjanje se je priporočevala homeopatija*), apnena voda, salmijakovec \n kamneno *) Homeopatija se je tudi že v naših krajih pri živinskih boleznili večkrat prav zelo dobro obnesla; — po našem pičlem ranenju imajo ravno tii živinozdravniki še obširno polje zn študije svoje delavnosti. Pis. olje. Tudi ix slame izvita verv živini v goltanec potisnjena dobro služi. Ako pa napenjanja taki pripomočki ne ustavijo, more se, hočea ali nočeš, gazora odprpti zrak ali po zabodenju s ,,Troakar - jem" (o čimur so tudi naše ,,Noviceu že zdavnej govorile in tudi v sliki nauk pojasnilp), ali pa z goltansko cevjo [Schlundrohre] *). — V daljnib govorib o pašnikih se je tudi še posebno priporočevalo, naj se ima vplik pozor na strupene zelišča, ter naj se one, kolikor je Ie moč, v korenini zatirajo #*). — In da se dalje pri pašnikih (zlasti po planinah) morajo prppadom in globokim jamam ograje narediti, ali kedar se živina v tacih nevarnih krajih pase, vsaj skerbno opazevati, je reč že sama o sebi posebno priporočljiva. Potem, ko se je bilo še enkrat omenilo, da za mlado živino je paša v prostem ozračju posebnega priporočevanja vredna, razenj če pašniki niso oddaljeni, ali pa , če se ni kake kužne bolezni bati, so se nasprotno ludi še enkrat v mispl vzele koristi kermenja s presno klajo v hlevih, ker je nanireč v tpb okolščinah manj piče potreba in se le-ta tudi veliko bolj enakomerno lahko raed živino razdeli. Tudi več gnoja se na to vižo pridobi. Sploh pa je vender g. docent priporočeval, naj se povsod gleda na krajne razmere ; kajti kinelijski gospodar ima mnogo tacih del, ki se ne dajo obdelovati po kakem stalnem receptu. Kar n. pr. koristi Petru, nasprotno mnogokrat skoduje Pavlu. Oziroma na suho kermo se je seno naj bolj hvalilo. V prejšnjih časih so stavili manj poglavitno veljavo; poznejše so jeli kermo mesiti z raznimi travami, s stročjem, z listjem***), prešami, olrobi i. t. d. Tudi slamo in pleve mesijo med kprmo; vediti pa je, da je slania od jarega žita boljša niimo ozitnnega; — tudi pšenične pleve imajo predstvo pred drugiini. Na slamo *) Goltanska cev jc posebno na Švicarskem zelo v navadi. Narejena je iz dratu podolgasto-zašpičena (spiralformig) in z usnjem ovita; — pri rabljenji ee vendcr more živini med spodnjo in zgornjo čelust en les vložiti, da cevi zvečiti ne more. Pri neki popoldanski demonstraciji nam jc bil g. dr. VVillielm cno tako v originalu pokazal. Pis. **) Alo! pastirji! zopet ste na versti! Učite se v šoli spoznavati strupenih zelišč, da ee boste vcdeli potem po pašnikih vojskovati zoper nje! Pis. ***) Vejnike za suho pičo delajo pri nas na Gorenskem že od nckdaj; — jeli so pa sim en čas tudi spomlad smukati mlado bukovo listje, kterega živina neskončno rada je in ima od njega kaj mastno raleko, Tega so me že luili prepričale laslno skušnje v domači hiši. Pis. naj se pazi, da se suha spravi pod strelio ; — mokra, rjava ali plesnjpva je zlasti za brejo živino prav zeld škodljiva. Da imajo žita naj večjo rpdivno moč za živino , je sploh znano; po pravici jih torpj stavijo kmetijski gospodarji v pervo versto in jih imenujpjo Npinri ,,Kraftfutter". Da sta vender pšenica in rež za živinsko klajo predrage, je več ko dobro znano. Turšica in ječaipn služifi za pitavno živino posebno izverstno; tudi ovps je dober. V drugo versto se stavijo razna oljnate seniena, — se ve, da se od tih rab: le preša; — v tretjo vprsto pri